Kamniški (jBCAN
st. 11
44. leto
Kamnik, 9. junija 2005
Med kamniškimi maturanti
JE MATURA RES ZRELOSTNI IZPIT?
V teh dneh so misli letošnjih maturantov usmerjene predvsem v maturo, /nanje in neznanje. Tako splošna kot poklicna matura sta se začeli v letošnjem spomla-
tike pred Šolskim centrom Rudolfa Maistra povprašali kamniške maturante, kako se počutijo v času mature, kakšni so občutki po opravljenih izpitih iz treh
danskem roku 1. junija s pisnimi izpitnimi polarni, zaključili pa se bosta z ustnimi izpiti 27. junija. V ponedeljek smo po zaključenem pisanju izpitnih nalog iz matema-
skupnih predmetov, slovenščine, angleščine in matematike ter kakšni so njihovi študijski načrti.
O tem na 8. strani.
BOJANA KI.EMENC
Solidarke druži pesem že trideset let
Pesem prinaša mir, upanje, veselje ...
Zborovodkinji Marjeti Kočar (na levi) seje za prizadevno delo zahvalila dolgoletna predsednica ŽePZ DKI) Solidarnost Kamnik Jožica Hribar.
Letos mineva trideset let, ko so se januarja 1975 na pobudo Drage Spruk zbrale pevke in ustanovile ženski pevski zbor Solidarnost, ki je še danes edini ženski pevski zbor v občini. Pevska pot jih tri desetletja vodi tako po Sloveniji, kot tudi po nekdanji skupni državi. V bogati beri je tudi nekaj zvočnih posnetkov, ki so jih pevke posnele za program RTV Ljubljana. Ženski pevski zbor DKD Solidarnost vse od svojega nastanka sodeluje - med drugim - tudi na vsakoletnem srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Danes si petja na Kamniškem skorajda ni več mogoče predstavljati brez naših slavljenk, ki so v družbi moških in mešanih pevskih zasedb prijetna in dobrodošla popestritev. Tudi slavnostni koncert minuli petek, 3. junija, v dvorani nad kavarno Veronika je potrdil, da imajo še vedno številno zvesto publiko, kar je najlepša popotnica za pot v četrto desetletje.
Več na 5. strani. VERA MEJAĆ
Krajani KS Kamniška Bistrica
in Caicit dosegu »premirje
Prava retitev zame in za mojo drujino.
XI Raiffeisen J LEA5ING
Pokličite oi 565 97 85, www.dnpodsora.com
Financiranje:
XRaiffeisen _J KREKOVA BANKA
Vodenje projekta:
M(6yN D
«
Šestindvajsetega maja je župan Anton Tone Smolnikar na osnovi prejete peticije sklical zbor krajanov KS Kamniška Bistrica, na katerem so se krajani in predstavniki Calcita pogovarjali o problematik) onesnaževanja okolja v Stahovici oziroma ekoloških posledicah Calci-tove dejavnosti.
Čeprav so krajani skupaj z županom na račun Calcita izrekli veliko ostrih besed, je zbor po zaslugi Zvonka Cveka vendarle toliko pomiril strasti, saj bodo predstavniki krajanov in podjetja skupaj z županom ponovno sedli za mizo in se lotili reševanja nakopičenih problemov.
Več o tem, kaj so krajani povedali na razpravi, si lahko preberete na 2. strani.
PRED NAMI SO DEVETI KAMNIŠKI SREDNJEVEŠKI DNEVI
ZORAN JEREB
Ta konec tedna se bo vsakodnevni utrip našega starodavnega mesta že deveto leto zapored prepletel z živopi-sanimi utrinki preteklosti in življenja davnih prednikov. Staro mestno jedro, Mali grad in Stari grad bodo že v petek, predvsem pa v soboto in nede-
ljo, prizorišče zanimivih predstavitev nekdanjih značilnosti življenja mestnega naselja in ljudi v njem - od razstav, delavnic za otroke, pouličnega spektakla, srednjeveške tržnice, prikaza starodavnih obrti, vodenih ogledov kamniškega simbola - romanske kapele na
ro t— r-O n *
w ° °
•n m w
£ F £
sil
'■JU i'b'i j H
e-Študentski servis Kamnik
Glavni trg 23, 01/ 83 19 400,031/ 66 33 22
www.studentski-servis.com
tudentski ervis
Malem gradu, do srednjeveš-kih plesov in viteških dvobojev.
Pridružimo se srednjeveški gospodi, vitezom, meščanom, obrtnikom, branjevkam, glu-mačem, postopačem in svoji domišljiji!
SAŠA MEJAČ
Kamniški uhani ho ponovno med vami v četrtek, 23. junija.
Članke oddajte najpozneje do petka, 17. junija; oglase in zahvale pa do srede, 22. junija, v uredništvo v Kamniku, (ilav-ni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450, Jaks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa.meiacd6siol.net ^
Uredništvo odprlo: ponedeljek od H. do 15. ure. sreda od H. do 12. in od 13. do 17. ure.
2       9. junija 2005
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Zbor občanov KS Kamniška Bistrica
Sožitje med Calcitom in njegovim okoljem bi moralo biti tesnejše
Konec maja je župan Anton Tone Smolnikar sklical zbor občanov krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, na katerem so se krajani in predstavniki Calcita pogovarjali o problematiki onesnaževanja okolja v Stahovici, ki jo s svojo dejavnostjo povzroča Calcit. Slednje po mnenju krajanov ne izpolnjuje vseh okoljevarstvenih zahtev in obljub, ki jih daje krajanom, zato na zboru niso varčevali s kritikami na račun podjetja. Vodstvo podjetja in zaposleni, ki so se zbora prav tako udeležili v velikem številu, so obtožbe seveda zavračali in dokazovali nasprotno, tako, da se je sestanek končal brez zmagovalca. Ob koncu sestanka je župan predlagal, da odnose med podjetjem ter krajani še naprej ureja dosedanja komisija, pa čeprav doslej ni veliko dosegla. Če bi, do vrelišča v KS Kamniška Bistrica sploh ne bi prišlo.
Na začetku zbora sta bila njegova voditelja, župan Anton Tone Smolnikar in Bojan Mlakar, podsekretar - vodja oddelka za okolje in prostor, deležna krajšega »pouka« iz vodenja tovrstnih srečanj, saj so predstavniki KS Kamniška Bistrica poskušali zbor razširiti še na nekatera druga področja oziroma vprašanja, ki so zanje ravno tako zelo pereča (obnova osnovne šole V Stranjah, kanalizacija, pločnik v Spodnjih Stranjah ...). Župan na provokacijo ni nasedel in je občni zbor izvedel v skladu z določili občinskega statuta, ki naknadne širitve dnevnega reda ne omogoča.
»Povod za zbor krajanov so številni sestanki, ki so že bili sklicani na temo Calcitovih vplivov na okolje, vendar niso dali želenih rezultatov. Ko pa sem prejel še podpise krajanov sem na podlagiobčinskega statuta sklical ta občni zbor,« je uvodoma poudaril župan in krajane pozval h konstruktivni izmenjavi stališč.
Nezadovoljstvo krajanov se je kopičilo nekaj let
Zdravko Bodlaj, predsednik sveta KS Kamniška Bistrica, je poudaril, da svet KS podpira
Zahteve krajanov
Krajani KS Kamniška Bistrica od podjetja Calcit zahtevajo:
• ureditev eksploatacije v kamnolomu v skladu z odlokom o ureditvenem nacrtu R2 za odkop kalcita in apnenca (Uradni list KS št. 20/ 98). Moti jih neizvajanje ali pa le delno izvajanje 6., 19., 22., 29., 30. in 31 člena tega odloka.
• takojšno odpravo prašenja - podjetje naj posodobi sistem transporta odminiranega materiala z etaž,
• zmanjšanje moči miniranja za polovico,
• dosledno spoštovanje delovnega časa obratovanja kamnoloma, ki naj se med tednom
konča do 20. ure (v zimskem času do mraka), ob sobotah pa do 14, ure. Podjetje naj spoštuje prepoved obratovanja ob nedeljah in ' praznikih.
• takojšnjo dokončno ureditev križišč in boljšo organizacijo transporta,
• sodelovanje pri ustanovitvi posebne komisije, ki bo redno spremljala in ocenjevala posledice delovanja kamnoloma na življenjsko okolje bližnjih prebivalcev in
• zagotavljanje materialnih pogojev za delo te komisije.
Od organov občine Kamnik pa krajani pričakujejo takojšnjo pomoč pri reševanju te problematike in sicer tako:
• da se takoj preuči vsebino in izvajanje oziroma neizvajanje odloka o ureditvenem načrtu K2 za odkop kalcita in apnenca ter novo zakonodajo s področja varstva okolja. Zaradi morebitnega neizvajanja oziroma nepravilnega izvajanja odloka naj se sprejme vse potrebne sankcije in zagotovi njihovo izvajanje,
• da se takoj zagotovi sprejem in izvajanje pogodbe o odškodnini za obremenitev okolja, ki jo določa 30. člen odloka,
• da preuči koncesijsko pogodbo in po potrebi zahteva spremembo obveznosti podjetja Calcit glede količine proizvodnje in vpliva eksploatacije na okolje ter da sredstva iz koncesnine namensko usmerja oziroma uporabi izključno za odpravo vseh posledic delovanja kamnoloma na najožje okolje,
• da pripravi strokovno oceno o smotrnosti dolgoročnega delovanja kamnoloma glede na nove zakonske pogoje, še posebej z vidiku vpliva eksploatacije kamnoloma na ožje območje (ekološke spremembe, zmanjšanje kvalitete življenja, na osnovi določb Zakona o varstvu okolja),
• da preveri ali obrat Kamnolom deluje v skladu s Pravilnikom o merilih za določanje vodovarstvenih območij in njihovega označe-\ ulja ter Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih na osnovi Zakona O vodah iz leta 2002 in da v primeru ugotovitve pomembnih sprememb ponovno obravnava ureditveni načrt na občinskem svetu.
• da ustanovi posebno komisijo, ki bo redno spremljala in ocenjevala stanje na področju posledic delovanja kamnoloma na življenjsko okolje najbližjih prebivalcev. Komisija naj vključuje predstavnika neposredno ogroženih krajanov, predstavnika podjetja Calcit, sodnega izvedenca gradbene stroke, sodnega izvedenca kmetijske stroke, predstavnika KS in predstavnika Občine Kamnik. Komisija lahko po potrebi v delo vključi tudi druge strokovnjake,
• da usmeri vse napore v takojšnjo ureditev oziroma .preplastitev ceste Stahovica - Kamnik in
• da policiji posreduje zahtevo za redno spremljanje tovornega prometa (teža. odprt, razsuti tovor).
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, do.o., Kamnik. Ljubljanska i Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
i/vode
v, ki ga ki občan in ga prejemajo
• razvio 933. k
pro edije
Na podlagi mnen|a Ministrstva informativne narave. Medij KamnisKi oocan je vpi vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številk izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvoc gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik. (davni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), lel.: 01/83-91-311, 041/662-490, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejae« siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od H. do 15. ure, sreda od H. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročeniti člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., Ljubljana, dne 9. 6. 200S.
aktivnosti odbora za reševanje problematike onesnaževanja okolja na nivoju občine. »Vendar svet KS sprejema in podpira samo tiste argumente, ki so strokovno podprti in v skladu z veljavno zakonodajo, ne pa tudi posplošenih in neutemeljenih osebnih zahtev do podjetja Calcit in do predstavnikov KS. Menimo, da omenjeno podjetje svoje aktivnosti izvaja s skladu z okoljevarstvenimi in drugimi predpisi,« je dejal Bodlaj in dodal, da pričakuje, da bosta država in občina poskrbeli za sanacijo regionalne ceste R-225 med Kamnikom in Spodnjimi Stranjami ter hodnik za pešce in javno razsvetljavo.
Vlado Korošec je v imenu podpisnikov zahteve za zbor krajanov predstavil kronologijo dogodkov, ki so pripeljali do zbora krajanov. Dejal je, da se je nezadovoljstvo krajanov kopičilo kar nekaj let, povod zanj pa je bilo povečevanje proizvodnje v Calcitu. »Krajani smo si za mirno rešitev problema prizadevali zelo dolgo in smo predlagali tudi ustanovitev posebne komisije, ki bi reševala probleme, ki jih Calcit povzroča krajanom KS Kamniška Bistrica, vendar komisija ni dosegla zastavljenih ciljev in trenutno sploh ni aktivna. V začetku letošnjega leta pa je predsednik KS Kamniška Bistrica javno izjavil, da so se razmere v naši krajevni skupnosti izboljšale in s tem sprožil zbiranje podpisov, s katerim smo med drugim želeli preveriti tudi to, koliko krajanov ta problematika resnično moti. Ker je bilo zbranih precej podpisov, smo se odločili, da skličemo ta zbor krajanov, na katerem bo vsak lahko povedal svoje mnenje. Čeprav nam nekateri očitajo, da želimo z omenjeno komisijo doseči zaprtje Calcita, naj povem, da to ni naš namen. Želimo si samo korektnega dialoga s podjetjem ter bolj kakovostnega življenjskega okolja,« je ob koncu dejal Korošec. Uroš Zupane je v
Krajani KS in zaposleni v Calcitu deti jem niso izkazali. Na trenutke kar samovoljno.
imenu Calcita priznal, da podjetje za okolje nedvomno predstavlja moteč dejavnik, da pa se trudijo, da bi vplive na okolje kar se da omejili in da spoštujejo vse zakonske predpise. »V preteklih desetih letih smo v podjetju izvedli veliko ukrepov za zmanjšanje prašenja, zmanjšali smo tudi moč potresov, ki spremljajo miniranje, v teh dneh pa bomo začeli tudi z močenjem, ki preprečuje dvigovanje prahu.«
Ker je Zupane s svojim nastopom močno razvnel strasti v dvorani, je bila nadaljnja razprava zelo burna, občinstvo pa razdeljeno na dve skupini. Prvo so predstavljali zaposleni v Calcitu, ki so se po besedah enega izmed razpravljavcev zbora udeležili zgolj kot vojska Matevža Kirna, direktorja družbe. Slednji so seveda nastopali v prid podjetja. Druga polovica dvorane je bila do podjetja zelo kritična. Na podjetje je naslovila številne očitke, med drugim
so se zbora udeležili v velikem številu, vendar se s posebej kulturnim veje bila komunikacija praktično nemogoča, nekateri pa so si besedo jemali
Calcitova izjava za javnost
»Calcit d.d., podjetje za proizvodnjo kalcitnih polnil iz Stahovice pri Kamniku, siže vrsto let prizadeva, da bi dejavnost podjetja kar v najmanjši možni meri negativno i plivala na okolje. Prav v teh dneh bo začel delovati nov sistem močenja v kamnolomu, v kakega je podjetje investiralo več kot 100 milijonov tolarjev in bo dodatno zmanjšal [>rašenje in s tem obremenitev okolja. Dober j>ri-merje tudi projekt rekultivacije, s katero Calcit na okolju prijazen način dosega oživitev površin.
Skupaj z drugimi ukrejn (močenjem transportnih poti, prestavitvijo priprave rude in proizvodnje v zaprte prostore, spremembo in posodobitvijo sistema miniranja, urejanjem trans/jortnih poti in organizacijo transj>orta...) v katere je podjetje v minulih letih investiralo več kot milijardo Udarjen, Calcit jasno kaže svojo odgovornost do okolja in odnos do krajanov. Vse svoje aktivnosti Calcit vodi v skladu s predpisi, redno j)ajih nadzorujejo tudi pristojne inšpekcijske službe. Odgovoren odnos do ljudi in zmanjševanje obremenitev okolja bo ostala usmeritev Calcita tudi v prihodnje, Zato načrtujemo dodatne ekološke aktivnosti v kamnolomu, pri sami proizvodnji in pri urejanju prometa, križišč in transportnih poti. Prav tako se v /jodjetju zavedamo problematike delovnega časa in zato iščemo možnosti za ustrezne ukrepe, kij>a ne bi smeli biti takšni, da bi zmanjšali možnosti poslovanja podjetja vzelo zaostrenih tržnih razmerah. Nekatere ukrcj)e, kamor sodi predvsem ureditev ceste, (>aje mogoče iz/>eljati samo ob dobrem sodelovanju vseh zainteresiranih, firedvsem občine Kamnik in krajevne skupnosti
Podjetje bo tudi v prihodnje razvijalo pozitivno povezanost z okoljem, v katerem deluje, pri tem jm bo poleg okoljskih upoštevalo tudi socialne, zaposlitvene in druge elemente dobrega sodelovanja s krajevno skupnostjo in občino. Prav tako bo še najnej j)omaga-lo mladim, športnikom ter sodelovalo pri razvojnih in kulturnih projektih v krajevni skupnosti in občini, saj je to za kakovost življenja krajanov zelo pomembno. V te aktivnosti Calcit letno vloži približno 40 milijonov tolarjev, zato očitki Calcitu, da ne ravna odgovorno in da se ne zaveda pomembnosti ekoloških ukrepov, ne temeljijo na celovitih dejstvih in so neujnavičeni in nepravični,
Calcit podpira ponovno oživitev dela posebne komisije, kije zaradi enostranskih j)otez nekaterih posameznikov zamrla, Komisija bi lahko redno sjtremljala ekološko problematiko in aktivnosti Calcita, predlagala razvojne jm>jekte, j)omembne za krajevni skupnosti in skrbela za izpeljavo investicij.
Konkurenca in tržni pogoji pri proizvodnji in trženju kalcitnih polnil jm so vse bolj zaostreni. Velika moč multinacionalnih družb in nova konkurenca terjajo od Calcita nenehna vlaganja v razvoj in nove produkte, Calcit ohranja rast in pozitivne poslovne rezultate, vendar je za usj)eh in s tem zagotovljeno delo in kakovostno življenje številnih zaposlenih in koojierantov, pomembno tudi razumevanje okolja, v katerem Calcit dela.«
tudi to, da se obnaša preveč arogantno, da krajane zavaja z netočnimi informacijami in da ne drži danih obljub ter da se boji neodvisnega nadzora, zato vse meritve svojih vplivov na okolje izvaja kar samo. Slišali pa smo tudi izjavo, da je podjetje »dolžno vlagati v svoje okolje že zato, ker ima denar in dobiček«. Podjetju v bran je nato nastopil Boris Jemec, ravnatelj OS Stranje, ki je krajane najprej pozval k bolj kulturnemu komuniciranju, nato pa poudaril, da vendarle ne gre pozabiti, koliko zaposlenim podjetje daje zaslužek in da se podjetje vedno odzove na vse akcije, ki potekajo v soli ali krajevni skupnosti, čeprav to ni njegova dolžnost. Problemov, ki se pojavljajo zaradi pridobivanja kalcita in apnenca, Jcmcc ni zanikal, je pa poudaril, da se pojavljajo zadnja tri leta, medtem ko ima sodelovanje podjetja z lokalnim okoljem že dolgoletno tradicije. Očitke, da so se nekateri prodali podjetju, pa je označil za smešne.
Nasprotujoče si argumente in izjave je ob koncu razprave najbolje povzel občinski svetnik Zvonko Cvek, ko je dejal, da nekateri V Stahovici samo delajo, drugi tam živijo, tretji pa oboje. »Dejstvo je, da je (lalcit za kraj doslej že veliko naredil, vendar denar ne povrne vsega,« je dejal Cvek in se zavzel, da bi komisija spet začela z. delom. Za-
ključki, ki jih je ob koncu svojega nastopit predlagal Cvek, so bili sprejemljivi za vse in ob koncu postali tudi »uradni rezultati" zbora krajanov.
Zbor dokazuje, da v podjetju res ni vse v najlepšem redu
Po koncu razprave je nekaj krepkih na račun podjetja povedal še župan. Predstavnike podjetja je opozoril predvsem na hrup, ki so ga povzročali zadnji dan pred letošnjim dnem upora proti okupatorju, »Da vaše trditve, da se držite zakonov, ne držijo, dokazuje tudi način gradnje novega križišča. Slednjega ste zgradili na črno, soglasja pa ste dobili šele po pol leta. Opomnim pa naj vas še na to, da je v neposredni bližini vaše lokacije tudi vodno zajetje Ivrjc, iz katerega vodo dobiva 19 tisoč prebivalcev naše občine,« je Anton Tone Smolnikar opomnil predstavnike Cal-cita in dodal, da zbora krajanov sploh ne bi bilo, če bi bilo v podjetju res vse tako lepo in
prav,
/upati je zbor zaključil z obljubo, da bo že omenjeno komisijo obudil k življenju in v njej tudi sam aktivno sodeloval. »Od Calcita pa pričakujem, da bo v prihodnje pokazal več razumevanja za probleme ljudi, ki živijo v njegovi neposredni bližini.«
ZORAN JEREB
Zaključki oziroma sklepi zbora krajanov KS Kamniška Bistrica:
1. Ureditev načina eksploatacije v kamnolomu v skladu z. Odlokom 0 ureditvenem načrtu l<2 za odkop kalcita in apnenca ( Uradni list KS, št. 20/98 ) zaradi neizvajanja ali le delno izvajanje 6., 19., 22., 29., 30. in 31. člena navedenega odloka.
2. Redno izvajati vse potrebne ukrepe, da se odpravi oziroma prepreči zapraševanje okolja ter vzpostaviti trajnejšo obliko transporta materiala v kamnolomu, ki ne bo povzročala prekomernega onesnaževanja zraka in reke Kamniške Bistrice,
3. Zmanjšanje moči miniranja zaradi preprečevanja negativnih vplivov na objekte v bližini kamnoloma.
i. Spoštovanje dogovora glede delovnega časa obratovanja kamnoloma, ki ne bo daljši kot do 20. ure od ponedeljka do petka, oz. v zimskem obdobju do mraka ter ob sobotah do i i.ure. I Ipošlevali prepoved obratovanja ob nedeljah in praznikih.
5. Takoj pristopiti k dokončni ureditvi križišča pri izvozu iz kamnoloma na regionalno cesto in spoštovanje veljavnih predpisov glede transporta lovora s težkimi vozili.
6. Da se v najkrajšem času preuči izvajanje oziroma neizvajanje določb odloka o ureditvenem načrtu K2 za odkop kalcita in apnenca z vidika vsebine odloka, še posebej pa novi1 zakonodaje s področja varstva okolja, na občinskem svetu. Posreduje naj se pobuda pristojnemu ministrstvu, da oceni višino koncesnine glede na dejanske količine eksploatacije.
7. Preveri delovanje obrala Kamnolom v skladu s Pravilnikom o merilih za določanje vodovarstvenih območij in njihovega označevanja ter Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih na osnovi Zakona o vodah iz leta 2002.
(S. Da usmeri vse napore v takojšnjo ureditev oziroma preplastitev ceste Stahovica - Kamnik.
9. Oživi se delo komisije, ki naj bi sproti reševala probleme, ki se bodo pojavljali meti krajani KS Kamniška Bistrica in Calcitom zaradi njegovih vplivov na okolje.
Nova davčna zakonodaja je obdavčila tudi kmetijske subvencije
Kmetje bodo pravo ostrino nove davčne zakonodaje začutili šele prihodnje leto
»   _ - _  Y       «        _.__________1__I___... , ....... I - iniiiil'li><   ■ rt > I 1 I.- d \   nituiii li   iwiai'> 1 lil" /II l  I   i \ II i '• l   I ■ ' t ■ I   IIILII  1 \ I I 1 ■   I ' / ) \ I • I / • - i i'/ v
Letošnje spremembe davčne zakonodaje veliko novosti prina šajo tudi na področju kmetijskih subvencij, saj so kmetijske subvencije (občinske, državne ali evropske) in državne pomoči obdavčene s 16-odstotno stopnjo. Kaj te novosti pomenijo v praksi, sem povprašal Alojza Kolarja, podsekretarja - vodjo občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance ter Martino »ajde, svetovalko za gospodarske dejavnosti. Opozorila sta predvsem na to, da se bodo prave posledice obdavčitve kmetijskih subvencij pokazale šele po novem letu, ko bodo morali kmetje oddati napovedi za odmero dohodnine oziroma najkasneje tedaj, ko bodo prejeli dohodninske odločbe za letošnje leto.
Letošnja sprememba zakona o dohodnini med drugim prinaša tudi obdavčitev kmetijskih subvencij iz občinskih proračunov, ki doslej niso bili obdavčene. Vsaka subvencija bo najprej obremenjena s 16-odstotno akontacijo, nato pa še z. odmero dohodnine, katere višina bo odvisna od celotnih dohodkov prejemnika subvencije v določenem let ti. »Z obdavčitvijo se po eni strani zmanjša dejanski učinek subvencij, po drugi pa to pomeni veliko več administrativnega
Alojz Kolar: »Proračunski učinki od nove davčne zakonodaje oziroma obdavčitve kmetijskih subvencij ne bodo tolikšni, da hi upravičili vso administracijo, ki spremlja novo davčno zakonodajo na tem področju.«
dela za občine. Vsaka izplačana subvencija namreč zahteva sprotno plačilo akontacije in obveščanje Davčne uprave RS, ob koncu
leta pa je treba o vseh prejetih subvencijah obvestiti vsakega kmeta posebej in Davčno upravo RS. Z drugimi besedami to pomeni, da se bo obseg našega dela v zvezi s temi izplačili bistveno po večal,« poudarja Kolar.
Kmetijska subvencija ima lahko neželene »stranske učinke«
Po novem letu so obdavčeni vsi prihodki kmetov, ki jim prinašajo konkurenčno prednost, pri tem pa ni pomembno, ali izvirajo iz občinske, državne ali bruseljske blagajne. Izjema so le tisti prihodki, ki so namenjeni izvajanju ukrepov varstva okolja ali izvajanju tako imenovane nitratne direktive (sem sodijo tudi analize zemlje in krme), obdavčitve pa so oproščene tudi storitve tako imenovanih strojnih skupnosti ali strojnih krožkov. »V letošnjem so poleg lega neobdavčene tudi odškodnine za naravne nesreče, ki so bile z odločbami določene še v lanskem letu, ven-
Subvencije kmetom in druge subvencije
Subvencije, ki jih občina izplačuje v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določeno v 57. členu zakona o dohodnini (ZDoh-1, Ur. list RS, št. 54/ 04), po drugi točki 20. člena tega zakona niso oproščene plačila dohodnine. To velja tudi za druge dohodke v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDoh-1.
Drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so zlasti plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi naravne ali druge naravne nesreče na podlagi posebnih predpisov in druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo.
V skladu z določbo 147a. člena ZDoh-1 se dohodnina ne plačuje od izplačil v letu 2005, ki se nanašajo na denarne pomoči zaradi naravnih nesreč ali na posamezne istovrstne ukrepe kmetijske politike, če so bile odločbe za tovrstna izplačila izdane v letu 2004, plačila pa nekaterim upravičencem izvedena v letu 2004, drugim pa v letu 2005.
Po določbi drugega odstavka 59. člena ZDoh-1 je davčna osnova od zgoraj navedenih drugih dohodkov vsak posamezen dohodek. Pri tem je pomembna določba 147. člena ZDoh-1, na podlagi katere se v letu 2005 v davčno osnovo všteva 25 odstotkov, v letu 2006 50 odstotkov in v letu 2007 75 odstotkov teh plačil.
Akontacija dohodnine se od davčne osnove vsakega posameznega zgoraj navedenega drugega dohodka izračuna in plača po 16 odstotni stopnji.
Oprostitev plačila dohodnine:
• druge subvencije so oproščene dohodnine v skladu z 2. točko 20. člena ZDoh-1, če so v skladu s posebnimi predpisi izplačane iz proračuna za določene namene,
• v skladu s 17. točko 20. člena ZDoh-1 pa so dohodnine oproščeni tudi pomoči in prejemki, ki jih država ali samoupravna lokalna skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varnost, in z zakonom, ki ureja lokalno sa-
m«TsTladu z 37 točko 20. člena ZDoh-1 so plačila dohodnine oproščeni tudi prejemki iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov. Podrobneje je to določeno v Pravilniku o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske pomoč, med kmetijskim, gospodarstvi v okviru strojnih krožkov (Ur. list RS, st. 130/04
• v skladu z 38 točko 20. člena ZDoh-1 pa so plačila dohodnineoproSna tud! plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za okoljske programe.
dar do konca leta niso bile izplačane,« dodaja Martina Bajde. Poleg občinskih in državnih so obdavčene tudi evropske subvencije, tudi tu pa so izjema tiste, ki so namenjene varstvu okolja. »V spremembah davčne zakonodaje je med drugim predvideno tudi triletno prehodno obdobje, po katerem se letos v davčno osnovo šteje četrtina vseh prejetih subvencij, prihodnje leto polovica, v letu 2007 pa tri četrtine skupnega zneska vseh subven-
so se organizirali bistveno bolje in dosegli svoje,« pravi Kolar. Bajde-tova pa ob tem dodaja, da večina kmetov sploh še ne ve, da so subvencije po novem obdavčene, opozarja tudi na posredne učinke obdavčitve subvencij. »Kaj lahko se namreč zgodi, da bo prejeta subvencija ravno za toliko povečala družinske prihodke, da bo družina zaradi tega prejemala nižje otroške dodatke in štipendije. Tudi s tem je treba računati,« opo-
Po novem so obdavčeni vsi prihodki kmetov, ki jim prinašajo konkurenčno prednost, pri tem pa ni pomembno, ali izvirajo iz občinske, državne ali bruseljske blagajne. Izjema so samo tisti, ki so namenjeni varstvu okolja.
zarja Martina Bajde. Dejanski učinek subvencije pa je po Kolarje-vih besedah odvisen tudi od tega, kako močno bo subvencija obdavčena.
Pomoč kmetom ostaja neporabljena
Občina je pred kratkim objavila javni razpis za subvencioniranje obrestne mere investicijskih posojil v kmetijstvu, za ta namen pa je v letošnjem proračunu občine namenjenih pol milijona tolarjev. Letošnji znesek je res manjši kot je bil v preteklih letih vendar Kolar pravi, da je tudi zanimanja za tovrstna posojila zelo malo. »V letih 2002 in 2003 se na ta razpis ni javil nihče, lani pa sta se javila dva interesenta, vendar sredstva še vedno niso bila v celoti porabljena. Tudi letos se je nekaj interesentov že oglasilo, zato upamo, da bomo ta sredstva lahko razdelili.« Razlogov za tako majhno zanimanje za investicijska posojila je po njegovih besedah več. Prvi je prav gotovo zahtevna dokumentacija, ki jo je treba pripraviti za vsak večji projekt. »Zakonodaja bi morala biti na tem področju nekoliko manj zahtevna,« je prepričan Kolar. Drugi razlog je nejasna prihodnost kmetijstva in velika previdnost kmetov pri odločanju za najem posojila za večje naložbe. Poleg tega so posojila še vedno relativno draga (čeprav so tista, ki jih v omenjenem razpisu ponuja občina relativno ugodna, saj je realna obrestna mera 2,5-odstotna, medtem ko je običajna obrestna mera v bankah še vedno vsaj 6-od-stotna) in bi bilo zanimanja za nepovratna sredstva nedvomno veliko več kot ga je za posojila. Nenazadnje pa so problem tudi poroštva, ki jiii banke zahtevajo za zavarovanje posojil.
Občina Kamnik pa svojim kmetom pomaga tudi drugače - z raznimi izobraževanji in delavnicami, na katerih kmetom pomagajo pri dopolnjevanju kmetijstva z. novimi dejavnostmi. »O uvedbi enotne blagovne znamke za prodajo kmetijskih pridelkov sicer še ne razmišljamo, pomagamo pa kmetom pri prodaji njihovih izdelkov na kamniški tržnici, vendar tudi za to med njimi ni velikega zanimanja. Enako velja tudi za promocijo izdelkov v Termah Snovik. Kmetje ostajajo zvesti svojim tradicionalnim dejavnostim, za novosti se odločajo zelo počasi,« pravi Kolar.
(ilede pridobivanja evropskega denarja je po njegovih besedah problem predvsem v tem, da smo si sami postavili izjemno zapleteno proceduro prijavljanja na razpise evropskih skladov - tudi kmetijskega. »Vseeno pa je približno deset kamniških kmetov v preteklih letih na razpisih programa SAPARD že uspelo pridobiti nekaj sredstev. Vendar pa je priprava investicijskega načrta in ostale dokumentacije za tak razpis zelo zahtevna in (udi relativno draga,« poudarjata Alojz Kolar in Martina Bajde.
Besedilo in foto: ZORAN JEREB
Martina Bajde: »Kaj lahko se zgodi, da bo prejeta subvencija ravno za toliko povečala družinske prihodke, da ho družina zaradi tega prejemala nižje otroške dodatke in štipendije.«
clj. Od leta 2008 dalje bodo kmetje plačevali dohodnino od celotnega zneska državnih pomoči,« pojasnjuje Kolar.
Jesenskega razpisa ne kaže prezreti
Na področju sofinanciranja zavarovanja živali in posevkov se je občina Kamnik z zavarovalnico dogovorila za enak postopek kot je veljal doslej. Razlika bo samo v tem, da bo zavarovalnica občini račun izstavila samo enkrat - proti koncu leta. S tem se bo akontacija odvedla samo enkrat, vendar takrat v toliko višjem znesku. Za vse ostale subvencije pa bo občina v Kamniškem občanu jeseni (predvidoma septembra) objavila javni razpis, na katerega se bodo kmetje lahko prijavili ne glede na to katere občinske subvencije jih bodo zanimale (osemenjevanje, pregledi somatskih celic, izobraževanje...). Zato je pomembno, da kmetje celo leto shranjujejo račune, saj bodo z njimi dokazovali stroške in upravičenost do subvencije. »Na ta način želimo doseči, da bi vsak kmet oddal samo eno vlogo, vendar se bo z. njo lahko prijavil za vse subvencije, ki ga zanimajo. Vsekakor pa tudi obdelava 800 vlog, od katerih tudi dve ne bosta enaki, v administrativnem smislu ne bo mačji kašelj,« pravi Kolar.
Ker kmetje po spremembi davčne zakonodaje na vlado niso izvajali podobnega pritiska kot študentje, s kakšnimi »popravki« zakonodaje njim v prid ni mogoče računati. Val nezadovoljstva pa se bo po Kolarjevem mnenju sprožil prihodnje leto, ko bodo morali kmetje oddati napovedi za odmero dohodnine oziroma, ko bodo začeli prejemati odločbe. »Proračunski učinki od nove davčne zakonodaje oziroma obdavčitve subvencij pa v nobenem primeru ne bodo tolikšni, da bi upravičili vso administracijo, ki spremlja novo davčno zakonodajo na področju kmetijskih subvencij,« pravi in dodaja, da ga čudi, kako, da se na vse skupaj ni odzvala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (K(iZS). »Študentje
Vi sprašujete, župan odgovarja
Občanka S.K. z območja krajevne skupnosti Godil sprašuje Župana, ali res držijo govorice, da se tudi v tem letu ne bo pričelo z izgradnjo nove osnovne šole v Stranjah. Kdo zavira to prepot-rebno investicijo, ki bo v največji meri služila številnim šoloobveznim otrokom na severnem delu kamniške občine?
Izgradnja nove osnovne šole in telovadnici' v Stranjah, kije bila dejansko načrtovana že v preteklem letu, zaradi številnih zapletov v letu 2004 ni bilo mogoče udejanjiti - deloma tudi zato. ker je pri-četek del vez.au na dinamiko izvajanja pedagoškega procesa. Oh Zgodnjem sprejetju proračuna za leto 2005je bila ta - finančno za gotovo najbolj zahtevna investicija v zadnjih nekaj letih - ponovno uvrščena kot prioritetna v letošnji proračun.
Kot je verjetno znano, veljajo z.u izvajanja tovrstnih mvesticij \ javnem sektorju določila Zakona o javnih naročilih, po katerih je potrebno izvesti razmeroma zahteven postopek oddaje gradnje obeh načrtovanih šolskih objektov. Županje še pred sprejetjem odloka o proračunu zadolžil občinsko upravo, da z. dnem sprejetja proračuna objavi javni razpis z.a oddajo naročilu z namenom izbire najugodnejšega izvajalca gradbenih del. Na razpis seje prijavilo 9 poten cialnih izvajalcev, vendar je bilo ob pregledu predloženih ponudb ugotovljeno, da niti ena ni bila pripravljena v sklatili z zahtevami javnega razpisa, zato župan ni mogel sprejeti odločitve o izbiri izvajalca, temveč je moral ponudbe zavrniti kot nepravilne, ponudnike pa obvestili, da bo razpis ponovljen. Na takšno odločitev sla se pritožilu dva ponudnika, od katerih je eden od ponudnikov kljub podrobni obrazložitvi, v katerih
I
delih je njegova ponudba nepru-vilnu, vztrajal na izvedbi revizijskega postopka. Revizijska komisija je zahtevek obravnuvalu in sprejela odločitev (Občina Kamnik jo je prejela dne 20. 05. 2005). daje bilo ravnanje Občine Kamnik pravilno in zakonito ter zahtevek pritožnika zavrnila kol neiile meljen. Zaradi vloženega zahtevka za revizijo postopka naročnik kljub prvotni nameri, da biposto pek oddaje predmetnega javnega naročila takoj ponovil, le lega ni mogel storili pred odločitvijo omenjene komisije.
Zupan je kot naročnik izgradnje osnovne šole in telovadnice le poskrbel, da se razpis ponovi in Želi, da bi bil z Zakonom o javnih naročilih predpisani postopek oddaje javnega naročila čimprej zaključen. Kerpu tudi v ponovljenem postopku veljajo jiovsem identična pravila igre, ni mogoče Z gotovostjo trditi, da se ne bi "Zgodba« Zgodila tudi v ponov Ijenem postopku. Dejstvo je namreč, da se v vse večjem številu primerov oddaje javnih naročil zaradi pritožb ponudnikov, četudi so slednji povsem neutemeljeni, postopki oddaje močno zavlečejo, kar povzroči, da načrtovanih investicij, pa naj bodo slednje še tako nujne. Hal ni mogoče izvesti v predvidenem času.
ANTON TONI-; S MOTNI KAK župan
Se res kažejo pozitivni učinki novega prometnega zakona?
V prvem tromesečju skoraj pol manj prometnih nesreč kot lani
Če se bo gibanje prometnih nesreč, ki so ga na območju policijske postaje Kamnik zabeležili v letošnjem prvem četrtletju nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih, potem bomo lahko z gotovostjo rekli, da je novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati prvega januarja letos, res vplival na povečanje varnosti na naših cestah.
Podatki o številu prometnih nesreč v prvem tromesečju namreč kažejo, da se je v tem času zgodilo 69 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju pa kar 129. Tudi posledice nesreč so bile blažje, saj se je letos z najhujšimi izidom končala ena nesreča, lani pa dve. Hude telesne poškodbe je dobil en udeleženec, lani pa osem, lažje je bilo poškodovanih 18 udeležencev, lani pa 48 itd.
Če podatek, da se je zaradi neprilagojene hitrosti, ki je še vedno eden od poglavitnih vzrokov za nesreče, zgodilo za dve tretjini manj nesreč (12) pomeni, da so vozniki zmanjšali pritisk pedala za plin, si samo želimo, da bi tako ravnali tudi v prihodnje.
Značilno je tudi, da seje število nesreč izven naselja zmanjšalo za 39%, v naseljih pa se je celo prepolovilo.
Na regionalni cesti Kamnik DLočica (Tuhinjki) se je pripetila petina vseh nesreč (14), na cesti Mengeš Duplica DČrnivec 11 nesreč, na cesti Mengeš DMoste- Brnik pa pet nesreč.
Glede na dneve v tednu prednjači četrtek s 16 nesrečami, sledita pa mu torek s 13 in petek z 11 nesrečami. Največ nesreč so zabeležili med 15. in 18. uro
Zanimiv je tudi podatek, daje bila pri osmih udeležencih ugotovljena prisotnost alkohola, kar pomeni pri več kot desetini nesreč, med tem ko je bil ta delež lani v enakem obdobju le slabih sedem odstotkov.
Kamniški policisti so v tem času obravnavali 14 nesreč s pobegom, kar je v deležu od vseh nesreč za 3 odstotne točke več kot lani. V polovici pobegov jim je storilce uspelo izslediti.
Največ ukrepov so policisti izvedli zaradi kršitve zakonskih določil o hitrosti, kar se je odrazilo tudi na zmanjšanju števila prometnih nesreč. Z laserskim merilnikom hitrosti so bili na cestah skoraj vsak drugi dan, poprečno pa so hitrost vozil preizkušali po nekaj več kot štiri ure dnevno.
Po mnenju vodstva PP Kamnik seje stanje prometne varnosti izboljšalo predvsem zaradi uveljavitve novih zakonskih predpisov in strožjih glob. O tem, da so vozniki začeli bolj spoštovati prometne predpise, priča tudi manjše število izrečenih ukrepov v primerjavi z lanskim letom.
Toda policisti zaradi tega ne nameravajo zmanjšati nadzora nad potekom prometa, zlasti na mestih, kjer je delež prometnih nesreč največji in njihove posledice najtežje. To pa so regionalne ceste med Mengšem, Mostami in Brnikom, med Mengšem Kamnikom in Črnivcem ter na tuhinjski cesti. Še poseben poudarek bodo poleg nadzora hitrosti kot enega poglavitnih vzrokov nesreč, namenili tudi preverjanju vožnje pod vplivom alkohola. F. S.
+
4       9. junija 2005
O RAZVOJU NAŠE OBČINE
Kamniški OBČAN
Javna tribuna o nadaljnjem razvoju naše občine
Iskanje razvojnih možnosti ali politična konvencija?
Pred dnevi sta zasebni raziskovalec Marijan Štele in občinski svetnik Gordan Ambrožič Malenšek v sodelovanju z nekaterimi političnimi strankami (DeSUS, Zeleni Slovenije, Socialni Demokrati in Stranke mladih Slovenije) organizirala javno tribuno na temo nadaljnjega razvoja kamniške občine. Na njej so predstavniki državnih institucij predstavili državne razvojne projekte ter možnosti občin in regij za pridobivanje državne in evropske razvojne pomoči, predstavniki sosednjih regij pa nekaj uspešno zasnovanih projektov. Razprava je minila predvsem v znamenju kritik dela naše občinske uprave in občinskega sveta, kakšnih konkretnih predlogov, kako bi občini zagotovili ponoven razcvet, pa ni bilo slišati.
\ uvodnem nagovoru udeležencev tribune je Marijan Štele predstavil nekaj podatkov iz katerih so razvidni razvojni trendi in so po njegovem mnenju skrb zbujajoči. Med pozitivnimi razvojnimi gibanji je Štele izpostavil zmanjševanje brezposelnosti, razvoj podjetniškega turizma ter bogato ponudbo turističnih programov in kulturnih prireditev, povečevanje števila prebivalcev naše občine ter veliko število mladih, veliko aktivnost mladih, pa tudi obilico in dobro ohranjenost vodnih virov. Še več pa je naštel negativnih razvojnih gibanj, med katerimi je posebej opozoril na slabo izobrazbeno in demografsko strukturo prebivalstva v naši občini, slabo izkoriščenost naravnih virov, pomanjkanje in slabo realizacijo razvojnih strategij, nerazvito malo gospodarstvo, padajoč standard prebivalstva in splošno zaostajanje za sosednjimi regijami in občinami.
Za tehnološko zaostala podjetja ne bo več denarja
Tudi dr. Marta Svetina, vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije, je v svojem nastopu poudarila, da so tudi zadnje ocene konkurenčnosti države kot celote skrb zbujajoče (padec s tridesetega na petdeseto mesto!), da pa si je naša država na področju tehnološkega razvoja in inovacij zastavila visoke cilje, ki jih nameravamo doseči z izboljšanjem pretoka znanja i/ izobraževalnih in raziskovalnih institucij v gospodarstvo ter s krepitvijo mednarodnega raziskovalno - razvojnega sodelovanja in s povečanjem mobilnosti razisko-
valcev. »Slovenska podjetja bodo krepila svoj konkurenčni položaj, če bomo spodbujali podjetniška v laganja v tehnološki razvoj in ino vativnost, za to pa potrebujemo dobre industrijske raziskave in razvojne dejavnosti v podjetjih. I Jvaja-ti je treba izboljšave v tehnološke procese in investirati v nove tehnologije,« pravi Svetina in dodaja, da je program za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij usmerjen v krepitev konkurenčnih prednosti podjetij (to so tehnologija in inovativnost, fleksibilnost ter organiziranost), ki oniogo-
kor pa ne reševanja podjetij, ki so se znašla v težavah. Namenjene bodo predvsem projektom, ki bodo namenjeni razvijanju visokih tehnologij in tehnološko zahtevne rešitve ali pa bodo vsebovali inovativne komponente. »Skladno s priporočili Kil bodo prednostno obravnavani projekti, ki bodo prispevali k strukturnim izboljšavam podjetja in k razvoju regije, okolju prijazni in prispevali k povečevanju števila zaposlenih. Po njenih besedah kamniška prihodnost le ni tako črna kot se nam zdi na prvi pogled, še zlasti, ker imamo na voljo dovolj prostora in mladih, ki pa bi jih morali na vsak način zadržati v domači občini.
Ohranjeno okolje je kapital, ki se ga še ne zavedamo
Mladen Berginc z ministrstva za okolje in prostor je v svojem nastopu opozoril na potencial, ki ga v naši državi predstavlja relativno ohranjen naravni prostor. »Država mora z okoljem ravnati zelo odgovorno, saj mora po eni strani prispevati svoj delež k reševanju globalnih okoljskih problemov, po drugi pa mora okolje ohraniti tudi za nasiednje generacije. Zakon narave je edini, ki je brez lukenj, za-
Mladi ustvarili veliko zanimivih izdelkov na temo Kamniški spominek
O možnostih razvoja naše občine dr. Marta Svetina, Marijan Štele in Boris Klančnik.
čajo kar največjo inovativnost in podjetniško ravnanje zaposlenih ter strategijo stalnih sprememb v proizvodnem postopku, proizvodu in načrtovanju.
Nova merila za finančne spodbude bodo, po njenih besedah, postavljena tako, da bodo spodbujala le tehnološko zahtevne projekte, trajnostni gospodarski razvoj in povečevanje števila zaposlenih, nika-
Pripombe, predlogi in pobude udeležencev javne tribune
Pripombe:
• poostri naj se nadzor nad gnojenjem kmetijskih površin,
• uvede naj se redni nadzor inšpekcij nad KIK-om,
• v občini se nične dela na kolesarskih stezah, še posebno v povezavi z okolico,
• turistično sodelovanje v LUR in Carnioli je neučinkovito,
• uvede naj se poostren nadzor nad naročanjem raznih dragih študij, programov in projektov in spremlja njihova uporaba in izvajanje,
• župan svetnikov in občanov o občinskih prodajah in nakupih ne obvešča pravočasno,
• občinska uprava in občinski svet nimata vizije in ciljev, kaj bo čez deset ali dvajset let,
• vodstvo občine v obdobju sedanjega župana ni skrbelo za razvoj občine,
• občina ni pripravila nobenih projektov, s katerimi bi turizem in malo gospodarstvo lahko kandidirala za dodatna sredstva,
• nadzorni organi v občini ne opravljajo svojih nalog, občinski svet je neučinkovit in nekritičen. Kdo v občini bo torej odgovarjal za vse slabše rezultate in padajoči standard?
• svetniki sprejemajo in potrjujejo sklepe, ki niso v interesu občanov in podjetij, premalo so aktivni pri prenosu idej, predlogov in interesov ljudi,
• župan in občinsko vodstvo sta neodgovorno podpirala izgradnjo trgovskih centrov, ne zagotovita pa pogojev za izgradnjo hotela in ugoden najem lokalov.
Predlogi, pobude:
• izdela naj se jasna, realna vizija in strategija razvoja in delovanja občine,
• izdela naj se operativni program razvojnih aktivnosti občine v povezavi z drugimi poslovnimi subjekti,
• ustanovi naj se razvojni zavod, gospodarsko združenje za razvoj ali podjetje, ki bo pripravljalo in usklajevalo razvojne programe v občini,
• ustanovi naj se iniciativni odbor za razvoj občine, katerega pobudnik naj bo obstoječa občinska agencija,
• občina in njene službe morajo takoj pristopiti k izdelavi lastnih razvojnih programov,
• civilna iniciativa Kamnika naj se sestaja večkrat in predlaga razvojne ideje,
• poostri naj se nadzor in ukrepe za zaščito vodnih in naravnih virov ter znamenitosti,
• v sodelovanju s sosednjimi občinami naj se sproži akcija za organizirano skupno odlagališče odpadkov,
• na področju turizma naj se organizira skupno poslovno nastopanje vseh ponudnikov in v sodelovanju z občino omogoči in označi boljši dostop turistov in občanov do mesta in turističnih točk,
• uresničevati naj se začne program kolesarskih stez in povezav z drugimi kraji.
to ga je treba jemati zelo resno,« je dejal Berginc in opozoril na pomen varovanja biotske raznovrstnosti, gozdov in vodnih virov. Vse to so potenciali, s katerimi je naša občina zelo bogata. Še posebej to velja za vodne vire, zato jih moramo varovati za vsako ceno.
»Vseeno pa varovanje ne pomeni nujno tudi omejevanja razvoja, ampak je pri izkoriščanju naravnih virov treba paziti na to, da jih ne uničujemo, pač pa ohranjamo tudi za prihajajoče rodove. Projektov, kakršen je denimo Natura 2000, se zato ne gre bati,« je poudaril Berginc.
Preveč se zanašamo na evropski denar, premalo pa na svoje moči
Boris Klančnik je direktor RRA Celje in ima veliko zaslug za to, da se Savinjska regija lahko pohvali z največjim številom projektov, med katerimi je veliko tudi zelo uspešnih. »Ker država za regionalni razvoj ni zagotovila potrebnega denarja, ki ga je regijam obljubila, se občine, ki sestavljajo Savinjsko regijo, vseeno niso želele odreči razvoju in so se oprle na lastne moči. Odločili smo se za štiri temeljna področja: (1) partnerski razvoj p< islovne infrastrukture, (2) razvojno - inovacijsko tehnološko središče z vso potrebno infrastrukturo (mrežo tehnoloških parkov, tehnoloških centrov in podjetniških inkubatorjev), (3) razvoj podpornega okolja za razvoj podjetništva in (4) razvoj lastnih človeških virov,« pravi Klančnik in dodaja, da je tudi v regionalnem razvoju potreben podjetniški pristop. »V EU smo vstopali deset let, zdaj, ko smo v njej, pa ne vemo, kaj bi s tem počeli.« Evropskega razvojnega denarja, če je to tisto, česar smo si najbolj želeli, po njegovih besedah še zdaleč ni toliko, da bi lahko na njem temeljil razvoj regij, kaj šele države kot celote. »Zato menim, da bi se morali manj ukvarjati z EU in več z lastnimi potenciali. Naša država nima razvojne strategije, je pa uspela razvoj spolitizi-rati,« je ob koncu kritično pripomnil Boris Klančnik.
ZORAN JEREB
Turistično društvo Kamn'kje v mesecu aprilu v sodelovanju z Mladinskim svetom Kamnik pričelo z izvajanjem natečaja za kamniški spominek. K sodelovanju smo povabili vse učence kamniških osnovnih šol ter strokovno komisijo, ki so jo sestavljale Iva Šubelj Kramar -upraviteljica Hudnarjeve muzejske hiše, Tatjana Hlačer - samostojna ustvarjalka in Martina I.esjak - likovna j>edagogi-nja.
Naš namen je bil, da iz motivov, ki so jih ujmdobili učenci, izberemo tistega oziroma liste, ki bi jih ujx>dobili na sjnrmin-ku.
Odziv je bil presenetljiv, saj so se na razjns odzvale vse šole; iz nekaterih celo po več mentorjev. Na društvo je j>ri-Spelo veliko izvirnih in iz likovnega vidika zelo dobrih izdelkov. Učenci so ustvarjali na temo kamniške Veronike, Malega gradu, Velike planine, Vr-banovčevega kozolca, tuhinjskih vrat, Thonetovih stolov, mamuta,...in s tem dokazali,
kako se zavedajo jjomena kulturne dediščine v občini.
Razstavo vseh del smo odprli v nedeljo, 29. maja, o/p /5. uri, v liudnarjevi muzejski hiši, v /gornjih Palovčahi t'posebni sobi smo razstavili nad 60 izdelkov po izboru strokovne komisije.
/a vsako osnovno šolo ter za vsakega mentorja smo pripravili zahvale, za Izbrane ustvar-
jalce j>a nagrade, ki so jih omogočili naši sponzorji.
Tisti, ki bi si radi ogledali kako skozi svoje oči vidijo kamniške znamenitosti mladi ustvarjalci, imate še čas v nedeljo, 12. junija, po 14. uri v liudnarjevi muzejski hiši v /gornjih 1'alovčah.
/m TD Kamn 'k: ALENKA HRIBAR
i
KAKO PRIPRAVITI IN PREDSTAVITI NOVOST ?
Novost je smiselno predstaviti, ko smo jo razvili vsaj na stopnjo invencije v obliki prototipa, preizkušene in testirane tehnologije ali preverjene storitve. Tik pred predstavitvijo moramo novost prijaviti za primerno obliko zaščite industrijske lastnine ali avtorske pravice.
Načini predstavitev so: predstavitev v informacijskih sistemih, borzah, predstavitev na poslovni borzi, srečanjih ali nastopih, predstavitev na specializiranih inovacijskih, strokovnih, panožnih, trgovskih in promocijskih sejmih, na organiziranih obiskih gospodarskih in meddržavnih delegacij, predstavitev na stalnih razstavah in tradicionalnih prireditvah.
Na predstavitev se moramo dobro pripraviti tako s primernimi informacijami, računalniškimi ali video prestavitvami, prototipi ali značilnimi izdelki.
Sodobne predstavitve potekajo na treh tipičnih nivojih.
Značilna je vidna informacija na večjem panoju običajno I-2 m x (),7m do 1,2 m z naslovnim imenom novosti, avtorjem/ji novosti, kratkim tekstom in sliko prototipa ali izdelka, načrtom ali skico izvedbe.
Najpogostejša je kratka informacija na eni strani ali največ enem listu z osnovnimi komunikacijami, povzetkom teksta, sliko uporabnosti ali delovanja in ne pozabite kaj ponujate in iščete : prodajo licence, novosti, iščete proizvajalce, zastopnike, prodajalce, finanserje, vlagatelje, tvegani kapital, partnerske kooperante.
Medijska predstavitev na kaseti ali CD-ju s prikazom uporabe ali delovanja novosti na video ali računalniškem ekranu. Imejte več kopij za pomembnejše interesente in medije.
Poslovne demonstracije delovanja in uporabnosti novosti izvajajo danes že za to usposobljeni poslovni demonstratorji. Zelo primerno je, če je prisoten avtor, izumitelj, inovator, ki lahko najbolje pojasni podrobnosti in posebnosti uporabnosti in prednosti novosti, nikakor pa ne njihove izvedbe in proizvodnje.
Na specializiranih sejmih so organizirane mednarodne strokovne žirije, ki ocenjujejo njihovo primernost za trg in industrijsko izvedbo. Za te žirije je potrebno pripraviti kopijo prijave zaščite, infor-
mativni in prospeklni material in jih predvajati video posnetek z. obrazložitvijo.
Specializirani inovacijski sejmi imajo različne poudarke: Ženeva tržni, Niirnberg - tehnično tehnološki, Bruselj - promocijski, Pit-tsbourg - marketinški.
Zlato priznanje pomeni vrhunsko strokovno novost izvedeno s sodobnimi tehnologijami, oblikovanjem in pomembno uporabnostjo za človeštvo, ki je že na stopnji pripravljenosti za trg ali je celo že na lokalnih trgih.
Srebrno priznanje pomeni stopnjo nižjo razvojno stopnjo ali manj pomembno uporabnost in vrednost na tržišču.
Bronasto priznanje pomeni novost, ki je zaščitena in je v vseh elementih primerna za trg.
Vsa tri priznanja so po mednarodnih kriterijih spodbuda in ocena, da je novost kvaliteten izdelek, tehnologija ali storitev.
Večina držav izvaja predstavitve novosti na nacionalnih sejmih, kjer nacionalne žirije izbirajo najboljše novosti za mednarodne spe cializirane sejme.
Marijan Štele,
mednarodni posrednik novosti
POSVET O KAMNIŠKEM TURIZMU
Novoustanovljeno Turistično društvo Kamn'k, ki so ga oživili mladi turistični vodniki, je organiziralo posvet o kamniškem turizmu. Kamniški podjetniki v zadnjem času vidijo svoje priložnosti predvsem v turizmu. Tako so tudi na tem posvetu predstavili nekaj zanimivih programov, kot so atraktivne vožnje po žičnici v soteski Predoslja pod vodstvom alpinističnih vodnikov, slikanje kamniških motivov pod mentorstvom domačih slikarjev, dvigovanje notranje energije v Tunjiškem zdravilnem gaju in osvežitev z živo vodo, uživanje v okolju, kulinariki in grajskih razvadah na Starem gradu, pohodništvu po okolici Kamnika na najvišji mestni Mili vrh, Budnarjevo domačijo v Palov-čah, lahko se zaljubljate po poteh ravbarja z ugrabljeno grajsko princesko, skrivajoč se v 10 naravnih znamenitostih doline Kamniške Bistrice ali pa se razgibavate in utrujate na kmečkem turizmu Jesenuc v vasi Snovik.
Terme Snovik bodo že poleti ponudile domače apartmaje ob notranji in zunanji ponudbi vodnega parka, Arboretum Volčji Potok bo vse poletje privabljal ljubitelje rož in hladu v senci parka ter zabaval golfiste, njihove navijače in spremljevalce/ke.
Na Veliki planini bo Zaklad narave odkrival nove oglede in posebnosti narave, rastlinskega in živalskega sveta, ki jih bo popestril z različnimi prireditvami.
Na nedavnem posvetu so udeleženci ugotovili, da se pri promociji še nekako povežejo in
sodelujejo med seboj, pa tudi z bližnjimi mesti Škofjo Loko in Kranjem v projektu Carniole (rimsko ime za Kranjsko), kaj več pa jim do sedaj ni uspelo.
Še največje razočaranje je sodelovanje v Podjetni regiji, kjer razen na papirju niso naredili Še ničesar. Niso uspeli dobiti nikakršnih pomembnih državnih, kaj šele evropskih sredstev, pa tudi od obljubljenih projektov ni nič.
Posebej so bili kritični do prometnega dostopa v Kamnik in po okolici, kjer tako turisti kot domačini ne morejo potovati po občini in do turističnih ponudnikov.
Krožna povezava v občini postaja nuja in je prava sramota, da je ena največjih slovenskih občin še nima. V času sezone pa bo potrebno turiste pripeljati tako iz Brnika kot bližnjih večjih mest. Mestni turizem brez hotela ne more pričakovati večjega razmaha.
Na prihodnjih posvetih naj bi se turistične organizacije in podjetniki dogovorili o povezavi in združitvi moči v nekakšno obliko regionalne zveze ali interesnega združenja.
Veliko težje pa bo poslovno povezovanje in združevanje, za katerega ni pravega interesa niti med večjimi ponudniki, medtem koto postaja za manjše podjetnike že poslovna nujnost. Brez celovite skupne ponudbe in nastopa ni mogoče pričakovati starih zlatih časov kamniškega turizma iz avstro-ogrskega obdobja.
marijan.stele@guest.arnes.si
Srečanje oktetov in vokalnih skupin v Tunjicah
V mogočni baročni cerkvi sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku so prizadevni pevci Tunjiškega okteta in krajani v nedeljo, 22. maja, pripravili sedmo srečanje oktetov in vokalnih skupin z naslovom Pozdrav Mariji. Predstavili so se: Vokalna skupina Storžič, Oktet Voglje, ki na srečanju v Tu-
njicah sodeluje že od samega začetka, Mešana pevska skupina dr. France Prešeren Žirovnica (prepevajo od leta 1992, prejeli so številna priznanja doma in v tujini), domači Tunjiški oktet, Kranjski kvintet, z domžalske občine pa Oktet bratov Pirnat in Pirnat kvintet.
Domači Tunjiški oktet deluje že dvajset let, uspešno ga več let vodi prof. Ana Smrtnik (Štele), prej pa ga je kar nekaj let vodila prof. Olga Štele. Njihovo ubrano prepevanje spremlja krajane ob veselih in žalostnih dogodkih, sliši pa se tudi na različnih prireditvah, srečanjih izven kraja.
Tunjiški oktet pod vodstvom prof. Ane Smrtnik v letošnjem letu praznuje dvajset let uspešnega delovanja.
Oktet bratov Pirnat se je peto leto zapored udeležil pevskega srečanja v Tunjicah. Prepevajo že kar neponovljivih 47 let, sedaj v oktetu poje še šest bratov, od lanskega leta jih vodi Jože Doli-nar. Lotevajo se skladb iz renesančnega in čitalniškega obdobja, tako posvetne kol sakralne glasbe.
Že legendarni Oktet bratov Pirnat pa je poskrbel tudi za dobro popotnico sinovom in vnukom, ki so pred dvema letoma začeli prepevati v Pirnat Quartetu. V letošnjem letu so v svoje vrste povabili novega člana in tako je iz kvarteta nastal Pirnat Kvintet, ki sodeluje z umetniškim vodjem Primožem Leskovcem. Njihov pevski repertoar obsega slovenske narodne in umetne pesmi, dalmatinske narodne, črnske duhovne, pa tudi pop uspešnice jim niso tuje.
Za zaključek prijetnega majskega popoldneva, prežetega z lepim petjem, so pod vodstvom prof. Ane Smrtnik združeni glasovi zapeli še dve skupni pesmi: Marija, sonce ti in Pobratimija. Tunjiški župnik PavleJuhant se je zahvalil za lepo prepevanje, oh tem pa izpostavil dobro sodelovanje žup-jjanov, saj z njihovo izdatno pomočjo cerkev sv. Ane v Tunjicah dobiva novo podobo.
VERA MEJAČ
Trideset let Solidarke druži pesem
Pesem prinaša mir, upanje, veselje...
Stara slovenska modrost pravi, da kdor poje, slabo ne misli. S pesmijo se vrača mir v nemirne duše, upanje v duše zaskrbljenih, veselje v duše žalostnih. Potem, ko enkrat občuti njene čare, pevec ne more več brez pesmi. Lepota ga počasi povsem prevzame in pesem postane del njega. Z njo raste, odraste in ko pride čas z njo tudi odide. Pevec ob pesmi razmišlja, se joka in smeje, ob pesmi se počuti bolj živega. Z veselo pesmijo je družba prijetnejša in življenje lahkotnejše. Tako je bilo tudi na slavnostnem koncertu ob 30-letnici Ženskega pevskega zbora DKD Solidarnost minuli petek, 3. junija, v dvorani nad kavarno Veronika. Jubilantkam so pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost s pozdravno pesmijo iz ozadja dvorane ob začetku prijetnega večera čestitali na najlepši možni način.
Letos mineva trideset let, ko so se januarja 1975 na pobudo Drage Spruk zbrale pevke in ustanovile ženski pevski zbor Solidarnost, ki je še danes edini ženski pevski zbor v občini. Komaj nekaj mesecev po ustanovitvi so se pevke prvič predstavile javnosti. Pevska pot jih tri desetletja vodi tako po Sloveniji, kot tudi po nekdanji skupni državi. V bogati beri je tudi nekaj zvočnih posnetkov, ki so jih pevke posnele za program RTV Ljubljana. Ženski pevski zbor Solidarnost vse od svojega nastanka sodeluje - med drugim -tudi na vsakoletnem srečanju pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Danes si petja na Kamniškem skorajda ni več mogoče predstavljati brez naših slavljcnk, ki 90 v družbi moških in mešanih pevskih za-
sedb prijetna in dobrodošla popestritev.
K obstanku in uspešnemu razvoju pevskega zbora so veliko pripomogli tudi dobri, sposobni pc-vovodje. Prve korake zbora na poti je prvih sedem let z zavzetostjo in skrbjo usmerjal Viktor Mihelčič, ki so mu sledili Karla Urh, Ivica Ropaš, Olga Štele, Irena Vidic, Janez Klob-čar, Karmen Logar, Rok Ra-kar in od decembra 2001 Marjeta Kočar, ki zbor uspešno vodi že četrto leto. Marjeta Ko čar je doma iz Laniš, zaključuje Glasbeno akademijo, smer pedagogika, nekaj mesecev je tudi ko-repelilorka Klape Mali grad Kamnik, organistka in zborovodkinja cerkvenega pevskega zbora v Mekinjah, prepeva pri Cantemusu,
korepetira učiteljskemu pevskemu zboru Krnil Adamič, v glasbenem ateljeju Carl Orff to šolsko leto poučuje nauk o glasbi.
Pred drugim delom koncerta, za katerega so pevke ŽePZ Solidarnost zajele iz velike zakladnice domače ljudske in umetne pesmi, se je na harmoniki predstavila mlada umetnica Nataša Ko-roša.
Ob zaključku prijetnega pevskega druženja z bogatim programom, ki ga je povezoval Igor žav-bi, na klavirju pa je pevke sprem-
Ob 30-letnici Ženskega pevskega zbora Solidarnost je bila pozornosti deležna tudi Draga Spruk, ustanoviteljica zbora. Ob prejemu šopka iz rok predsednice ŽePZ Solidarnost Jožice Hribarje dejala: »Srečna sem, da sem dočakala ta vaš visok jubilej in vam želim še tako lepega prepevanja«.
Ijal Tilen Bajec, se je predsednica ŽePZ Solidarnost Jožica Hribar zahvalila poslušalcem, sponzorjem in pevkam, ki so v prepevanje vložile veliko prostega časa, še posebej pa je namenila pozornost ustanoviteljici zbora Dragi Spruk in zbo-rovodkinji Marjeti Kočar,
Ob jubileju so slavljcnke prejele številne čestitke predstavnikov pevskih zborov iz Kamnika in Komende in drugih.
Razveseljujoče je, da imajo pevke skozi tako dolgo vrsto let še vedno zvesto publiko, ki spremlja njihovo poustvarjanje in ceni njihov trud. To je prav gotovo dobra in prijetna popotnica za pot v četrto desetletje. VERA MEJAČ
Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovod-kinjo Marjeto Kočar (na desni).
1
Kulturni poletni festival Studenec 2005 je napovedal koncert v idilični cerkvici sv. Lenarta na Krtini. Komorni zbor A ve. ki pod vodstvom Andraža Hauptmana sodi v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe, je z raznolikim repertoarjem navdušil zbrane ljubitelje zborovskega petja.
Kulturni poletni festival Studenec 2005 za vsako dušo
Na Studencu pri Domžalah že vrsto let med poletjem odpira vrata poletno gledališče, kjer se zvrsti lepo število profesionalnih kulturnih dogodkov z gledališkega, glasbenega in likovnega sveta.
Kot je že običajno, je tudi Kulturni poletni festival Studenec 2005, ki ga pripravlja Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan z zagnanim Alojzem Stražarjem, napovedal koncert v idilični cerkvici sv. Lenarta na Krtini. Komorni zbor Ave, ki pod vodstvom Andraža Hauptmana sodi v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe, je z raznolikim repertoarjem navdušil zbrane ljubitelje zborovskega petja.
Komorni zbor Ave je uspešno sodeloval na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih ali koncertnih turnejah v Sloveniji in tujini. Osvojil je številne nagrade in priznanja na zborovskih festivalih in tekmovanjih.
V letošnjem letu obeležujejo 20. obletnico nastanka zbora delovno: z vrsto koncertov in nastopov po Sloveniji, v novembru pa odhajajo na mednarodno tekmovanje na Dunaj.
Poletni festival Studenec pa prinaša košček veselja in hrane za vsako dušo, zato tudi letošnji program ni mogel mimo humorja in komedij. Minulo soboto smo se nasmejali ob humoristični predstavi Radio Ga-ga show s Sašom Hribarjem in posebnimi gosti, med katerimi smo zasledili Arnolda Schvvarzeneggerja. Mr. Beana, predsednika ZDA Georga Busha, g. Tuđmana ...
Gašper Tič in Nataša Tič Ralijan (priljubljena Ana Liza v oddaji Spet doma) pa bosta prihodnji petek na humoren način obdelala temo ločitev v komediji Agencija za ločitev.
Največja pozornost bo tudi letos prav gotovo namenjena domači gledališki predstavi. Tokrat bo to komedija Ženitna mešetarka, napisana po motivih Johanna Nestrova, odličnega dramaturga in mojstra komedije z Dunaja. Komedija, v kateri bo nastopilo preko 70 članov domače gledališke družine, bo v priredbi Alojza Stražarja doživela premiero v poletnem gledališču na Studencu 15. julija, sledilo pa bo kar enajst ponovitev.
Poletna kulturna dogajanja bo 26. avgusta zaključil jubilejni koncert ansambla Štajerskih sedem in Policijskega orkestra z emi-nentnimi gosti in pa 9. septembra odprtje razstave Irene Polanec v prijetni družbi Silva Terška in njegovih gostov.
SAŠA MEJAČ
MATJAŽ POUANŠEK S SVOJO HARMONIKO PONOVNO NAVDUŠIL
Na nedavnem, 31. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev iz osmih držav v Puli na Hrvaškem je mladi Kamničan Matjaž Poljan-šek odlično zastopal Slovenijo in Glasbeno šolo Kamnik. Pod mentorskim vodstvom Roberta Smolnikarja je v kategoriji do 15 let osvojil 2. nagrado. Čestitamo!
DARKA SKALAR
6       9. junija 2005
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Ob obletnici dupliške vstaje protesti v Stranjah...
Na javni tribuni
o razvoju občine pestro
\\J everjetno, pa vendar resnic-1 ▼ no, bi lahko dejali za sodelovanje kamniških mladih pevcev na regijskem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske, ki ga je v našem kulturnem hraniti sredi maja organizirala kamniška podružnica JSKD Slovenije. Na prireditvi smo namreč zaman iskali mlade pevce z naših šol, celo slavnih kamniških Vrabčkov nismo opazili med nastopajočimi. Ali to kaže, da se našim glasbenim pedagogom ne da pripraviti nastopa najmlajših pred domačim občinstvom, da mladih pevcev sploh nimamo ali je po sredi kaj tretjega? Morda pa smo predobri za nastopanje na takih in podobnih otroških revijah, kaj seve...?
Ali smo r,es že v Evropi, jaz mislim, da še nismo, je zadnjič godrnjal Frtavčkov Gustelj. Zakaj pa tako misliš? Zato, ker je nedavno Evropa praznovala bin-koštni ponedeljek in sveto Rešnje telo, mi smo morali pa delati, pa o plačah in penzijah sploh ne bom govoril, bomo pa enaki v cenah, ko homo začeli plačevati z. evroti, ni znal nehati jezni Gustelj...
Pa vendar ne bodimo nestrpni, če gre drugim, starim Evropejcem, bolje kot nam, ki smo evropski novinci. Moj prijatelj Dane, plodni zapisovalec penzi-onistovskih pogledov na svet, je v
svoji najnovejši knjigi o Nestrpnosti na krožniku zapisal, da je v Sloveniji nestrpnost naravna danost. Z njo se že rodimo. Pri nas nihče nikogar ne prenese. Višjo stopnjo nestrpnosti od neprena-šanja bi po njegovem mnenju lahko preizkusili na Hrvatih, vendar po izkušnjah starih ljudi z njimi ni dobro češenj zobati, zato je bolje, da jih pustimo na miru. Saj konec koncev lahko tri mesece uživamo na hrvaškem morju, ne da hi nam Hrvati kaj hoteli. Ejej, lepo je imeti Hrvale za sosede: lahko jih ljubimo tri mesec na leto in jih celo sovražimo (devet mesecev na leto) pa so še vedno tam in vedno enaki. Zato Dane svetuje: gospod predsednik vlade, ne iščite sporazumov s Hrvati, s kom se bomo pa potem prepirali? Lepo vas prosim...!
Ce navzlic številnim razpisom nikakor ne moremo ugotoviti, kdo izmeti 16 ponudnikov bi najboljše in za čim manj cekinov zgradil prizidek k stranjski šoli, potem pa najdimo vsaj izvajalca, ki bo na obvoznici uskladil zeleni val petih semaforjev, od čarovnice do Nevljice, da ne bi vožnja od Duplice do središča občinske prestolnice trajala skoraj toliko kot do bele Ljubljane. T / tolažbo tistim, ki so nestrpni V zaradi čakanja z. gradnjo stranjske šole, naj se spomnijo
pregovora: Kogar enkrat kača piči, se boji zvite vrvi. Vsaka podobnost s tež.avami zaradi »kakovostne« gradnje iste šole pred tremi desetletji je zgolj slučajna. Čeprav so se občinarji med tem zamenjali, vendar pa je verjetno kdo od njih našel kak zgodovinski zapis na to temo. Tudi nekdanji ravnatelj Slavko, ki je z baterijo svetil skozi steno in pri tem dobil kar nekaj sivih las, se verjetno še marsičesa spomni... ~\Jekdanji dan mladosti pa za L t našega župana Tontija res ni več najbolj prijeten spomin na mladost, saj so se mu lani v tem času (25. maja) zgodili Je-hovci in Groharjeva ulica na Duplici, letos pa Stranjska šola z. odprtim pismom in grožnjo po odstopit, z.a povrh pa še Calci-tov kamnolom z zborom občanov in zborom knapov v stranjski šoli. Še sreča, da bo v kratkem odprt Je hov dom, kjer Tontija zagotovo čaka poseben čoln, seveda, če se bo potrudil na otvoritev...
Tfar pa se naših razvojnih JJlV programov in strategij tiče, pa je tako imenovana civilna družba (kdo je to pa ni važno) in koalicija malih strank poklicala v Kamnik številne državne uradnike, ki naj bi občinarjem povedali, kam naj obrnejo kamniško ladjo, da bo čez. desetletja us-
pešno priplula na cilj. Vendar se simpozija v knjižnici Tonti s svojo ekipo ni udeležil. Verjetno je vnaprej vedel, kakšne očitke glede kamniške situacije mu ho naštel samostojni raziskovalec, ki je bil nekoč kamniški turistični minister in se je posebej proslavil z alpskimi cestami, o katerih danes ni več sluha in duha. Če je kdo izmed nastopajočih na simpoziju zadel žebljico na glavico, je bil to gotovo šef naše sosednje savinjske razvojne agencije, kije pribil, da če bomo čakali na evropske drobtinice, potem nas bo kmalu konec, zato sami zagrabimo za lopate. To je bilo všeč tudi direktorju tunjiškega gaja Drago-tu, ki pravi, da nam takega Štajerca manjka. Gasilec Janez pa je želel zvedeti za recept, kako mu je uspelo ukrotiti 31 savinjskih županov, 29 občinskih mož. in žena pa Tontija ne more...
Qi ker pa se je tudi litnški <3 Drago odločil preiti od besede k dejanjem, saj bo v kratkem začel flaširati tunško živo vodo, kipa ne bo po 100 tolarč-kov kot radomeljska kaplja, pač pa bo segla v višji cenovni razred, od jurjet, dveh naprej. Tako bo prehitel Tuhinjce, ki na Vasenem vodo iz zdravilnega vrelca že leta točijo zastonj, samo za božji denar v puščico, za posipanje poti vrelca, pa še temu se jih večina izogne. Drago torej ve, kaj je biznis ...
Krištofov Pepe II.
Javne tribune pri občanih ter občankah Kamnika vedno naletijo na dober odziv in tako je bilo tudi na nedavni javni tribuni z. naslovom »Razvoj kamniške občine na razpotju«.
Gostje iz razvojne agencije, ministrstva za okolje in prostor, slovenske turistične organizacije, službe vlade za regionalni razvoj in drugih vladnih in nevladnih institucij so uvodoma podali vsak svoje vitle nje razvoja Kamnika in nanizali kar nekaj dobrih zamisli ter projektov, ki bi jih lahko privzela tudi naša občina.
Po uvodnih nagovorih gostov pa se je med prisotnimi v dvorani vnela iskriva razprava, v kateri so sodelujoči občani ter občanke opozarjali, da politika v Kamniku nima jasne vizije razvoja, saj poleg tega, da se Kamnik pridružuje projektom regionalne razvojne agencije, se uvršča enkrat v to, drugič v drugo razvojno pokrajino, nima večjih samostojnih projektov, kar je za tako veliko občino nedvomno velik minus.
Prisotni so kritizirali stihijsko Urejanje prostora okoli samega mesta Kamnik (preobsežna gradnja poslovno-stanovanjskih sosesk), neučinkovito reševanje prometnih zagat v mestu in njegovi okolici ter slabi cestni infrastrukturi (ni ustreznih povezovalk), pomanjkanje obrtnih con (ni posluha za malo gospodarstvo), nepovezanost turistične ponudbe in skozi številna spraševanja o razvojnih načrtih je med prisotnimi sevala skrb nad predstavljenimi družbenoekonomskimi kazalci Kamnika.
Socialni demokrati smo skupaj
z DeSl IS-om, Zelenimi ter Stranko mladih (SMS) finančno podprli izvedbo te javne tribune, saj menimo, da je bil namen samostojnih raziskovalcev oz. civilne iniciative, ki je ta projekt pripravila, dober.
Dogodki, kjer lahko s svojimi mnenji in videnji sodelujejo tudi občani in občanke, pomenijo večjo stopnjo demokratičnosti in osebam, ki delujemo v politiki, trezen razmislek o nadaljnih korakih pri reševanju problemov, ki jih v občini ne manjka
Dejstvo je, da na lakih in podobnih dogodkih lahko prav vsak pove, kje vidi probleme v svoji okolici, kaj bi bilo morebiti pametno postoriti za dvig kvalitete bivanja v naši občini. Taksne kritike na eni strani in na drugi strani predlogi občanov in občank dajejo realno sliko občine Kamnik.
Na javni tribuni se je poznala odsotnost župana Aniona Smolnikarja ter občinske uprave, ki se dogodka niso želeli udeležili z obrazložitvijo, da je šlo za »politično predvolilno naravnan shod« (navedba Iz Dnevnika, četrtek 2,6). Socialni demokrati zavračamo navedeni očitek In poudarjamo, da smo k projektti le javne tribune skupaj z že omenjenimi strankami pristopili v podporo civilni iniciativi, ki je javno tribuno v celoti sama pripravila in zatorej očitek oz. izgovor župana ni utemeljen.
predsednik Socialnih demokratov Kamnik-Komenda Borut Žagar
Pobuda in komentar LDS
Omogočiti širšo razpravo
Način, na katerega se je občinska uprava lotila sprejemanja novega temeljnega prostorskega akta oz. reda, je neprimeren in nesprejemljiv, saj podcenjuje zelo pomembno področje razvoja kamniške občine. Na podlagi nove prostorske strategije razvoja Slovenije morajo občine sprejeti nov temeljni prostorski akt (prostorski red, strategijo), ki bo nadomestil sedanje srednjeročne oz. dolgoročne prostorske načrte. Občinska uprava je sicer že pred časom v Kamniškem občanu najavila pričetek sprejemanja nove strategije prostorskega razvoja in prostorski red Občine Kamnik in pozvala občane k dajanju predlogov. Vendar je to pri obravnavi tako pomembne tematike mnogo premalo. Občinska uprava pač ne more prepustiti načrtovanja prostorskega razvoja kamniške občine ozki skupini ljudi, ki se s tem ubada daleč od oči javnosti. Zanemarjanje širše in predvsem zainteresirane javnosti pri tako splošnem vprašanju velikega pomena, ki zadeva prav vsakega posameznika in igra veliko vlogo \ razvoju gospodarstva in občine, ni sprejemljivo.
Razpravo je nujno potrebno široko odpreti (javne tribune, okrogle mize...), vanjo pa vključiti tudi gospodarstvenike, podjetnike in posameznike, ki se bodo lahko aktivno vključili v oblikovanje svojega vsakdana. Zaradi nesmotrnosti občinske uprave je v kamniški občini prišlo do situacije, v kateri nejasnosti in nepredvidljivosti ter pomanjkanje informacij hromijo že tako skromno gospodarsko rast občine. Marsikateri perspektivni projekt čaka, ker je celo kratkoročno načrtovanje odvisno od oblike in vsebine novega prostorskega akta, o katerem se ne ve praktično ničesar.
Zaradi napisanega v LDS županu predlagamo, da pripravi več posvetovanj z zainteresirano javnostjo v občini Kamnik z namenom priprave čim boljšega prostorskega akta.
Zbor krajanov KS Kamniška Bistrica - Calcit d.d.
Sorodno temo so na zboru krajanov obravnavali krajani KS Kamniška Bistrica 26. maja. Krajani so nezadovoljni s peskokopom podjetja Calcit d.d. ter s tem povezano obremenjenostjo prometnih poti (lan svetniške skupine l.DS Zvone Cvek je povedal, da je treba vprašanja in spore obravnavati strpno, da bodo vse tri interesne skupine (Calcit d.d., v Calcitu zaposleni krajani, ostali krajani) morale poiskati sožitje v kompromisnem dogovoru. Vsa izkopavanja in podobno morajo biti v skladu z vsemi državnimi in lokalnimi predpisi, večji poudarek pa bo poleg podjetniškim, kjer podjetje deluje vzorno, potrebno nameniti okoljskim vidikom, je še povedal Cvek,
Svetniška skupina LDS predlaga občinski upravi in komisiji za spremljanje ekoloških problemov v zvezi z. obratovanjem Calcita. da konča svoje delo najpozneje do oktobra 2005 ter o svojih zaključkih poroča občinskemu svetu na prvi naslednji seji.
LDS za povečanje sredstev krajevnih skupnosti
Na majski seji občinskega sveta so svetniki v prvi obravnavi obravnav ali tudi predlog odloka o financiranju krajevnih skupnosti (KS) v občini Kamnik. KS opravljajo predvsem naloge, ki se pretežno nanašajo na prebivalec ožjega dela občine, in so prenesene v njeno izvajanje v skladu s statutom občine. KS lahko opravljajo tudi naloge, nanašajoče se na lokalne javne službe, vzdrževanje krajevnih idr. javnih po\ ršin, upravljanje s premoženjem, ki je namenjeno potrebam krajevnega prebivalstva, kot tudi naloge pospeševanja kulturnih in drugih društvenih dejavnosti
V svetniški skupini LDS zagovarjamo, da se z odlokom, ki ga bo v drugi obravnavi sprejemal občinski svet na eni od naslednjih sej. poleg sredstev, ki se predvidevajo za osnov no dejavnost krajevnih skupnosti, zagotovijo tudi dodatna proračunska sredstva v enaki višini, ki jih bodo KS samostojno uporabile za povečanje kvalitete bivanja krajanov in krajan k. približati KS turistom ter
z ukrepi na svojem področju posledično pripomoči k lepši in prijaznejši občini. Taki ukrepi so lahko na primer: vzdrževanje klopi, postavitev košev za smeti in njihovo praznjenje, označevalni sistemi (kulturni spomeniki, rastline, območja), vzdrževanje korit za cvetlice in grmovnice, vzdrževanje ograj, stojala z.a kolesa, skrbeti za promocijo KS, urejati okolico - predvsem vzdrževati zemljišča, ki so v lasti občine in sedaj niso najbolje vzdrževana, vzdrževali lastnino KS, ki je prav tako lastnina občine (mrliške vežice, kulturni domovi, prostori, v katerih delujejo KS...), sodelovanje pri projektih in prireditvah, ki jih organizirajo društva in organizacije, ki delujejo na območju KS, urejanje parkov, oskrbovanje rekreacijskih in otroških igrišč in podobno.
Za vse tO so potrebna finančna sredstva, ki jih KS nimajo, zato predlagamo občinski upravi, da v predlogu odloka za drugo obravnavo na občinskem svetu upošteva predlog I.DS-a ter poleg sredstev za osnovno dejavnost nameni še enkrat toliko sredstev z.a opisane ukrepe. Po tem predlogu bi se sredstva za 22 krajevnih skupnosti povišala na 20 milijonov, kar znese manj kot 1 % proračuna občine Kamnik.
zaOO LDS Kamnik MARK AGOVIČ
Poziv županu in podpora LDS izgradnji novega vrtca
Pozornemu opazovalcu dogajanja v Kamniku, ne bo ušlo, da se r tej občini že nekaj časa pospešeno gradijo poslovno-stanovanj-ski objekti. Na relaciji od Duplice do večstanovanjske hiše »Svetilnik« se denimo gradi nekaj novih večstanovanjskih stavb, glede na sprejete ureditvene načrte />a lahko pričakujemo še več tovrstnih projektov, kot na primerB5 Perovo I med obstoječo stavbo SKG na jugu in opuščenim bencinskim servisom na severu oziroma novo-nastajajočo večstanovanjsko stavbo), 40 enostanovanjskih hiš, ki bodo zgrajene na platoju, vzhodno od kamniške obvoznice na Pe-rovem. Vse omenjene gradnje imajo za občino poleg pozitivnih tudi negativne posledice. Pozitivno je, da občina dobi največ sredstev v proračun iz naslova dohodnin in z gradnjo zaračuna tudi velik del komunalnega prispevka. Vendar />a večje število prebivalcev zahteva tudi vse boljšo komunalno in cestno infrastrukturo, potre buje več parkovnih jmvršin, rekreacijsko s/>rehajalnih površin ter />rosta mesta v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (vrtci in šole).
Na področju šolstva skrbimo, da se stvari spreminjajo na btdje, kar se že kaže. Storili bomo vse, da bi se nov javni razjds za izgradnjo nove šole izvedel še letos in bi se gradnja OŠ Stranje lahko začela. Tega pa žal ne moremo reči za zagotavljanje dodatnih prostih mest v vrtcu, saj nam je vsem dobro jHiznan jiereč problem pomanjkanja le-teh.
Občinski svet je v zadnjih dveh letih tudi na našo pobudo javno obravnaval kar nekaj morebitnih lokacij za novi vrtec, od katerih so nekatere ustrezale normativom (zlasti tiste na območju Zikove in Steletove ulice).
Zaradi navedenega in dejstva, daje stanje občinskih financ dobro, v svetniški skupini LDS župana pozivamo, naj takoj začne z vsemi potrebnimi procedurami glede izbire lokacije za novi vrtec ter še v letošnjem letu pristopi k izbiri izvajalca. Poleg tega naj, če je potrebno, /)rif>ravi rebalans proračuna, ki bi omenjene ukrejte omogočil. V[>roračunu za leto 2006/>a naj se predvidijo manjkajoča sredstva za vrtec, da bo ta lahko odprl svoja vrata že prihodnje leto. V svetniški skupini LDS se zavezujemo, da bomo - če bo projekt izgradnje novega vrtca kvalitetno pripravljen in bo izpolnjeval vsaj minimalne pogoje - podprli vse potrebne ukrepe in morebitni rebalans proračuna za leto 2005.
Zakon o vrtcih občino med drugim zavezuje, da kadar vrtec nima prostih mest, na čakalni listi jm je vsaj za en oddelek otrok, mora takoj, najkasneje f)a v roku 30 dni začeti fn>stof)ek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Naša
občina z razpisom koncesije v preteklih letih ni uspela najti končen-denta, tj. zasebnika, ki bi po enakih pogojih, kot veljajo v javnem vrtcu, ponudit staršem varstvo za njihove otoke. Ker je s tem občina izčrjmla možnosti zasebne ponudbe, Je potreben predlagani investicijski poseg za zagotovitev prostih mest za otroke.
Naj naštejem le nekaj pogojen, ki so usklajeni s področno zakonodajo in so za nas sprejemljivi oziroma pomembni, da podpremo projekt:
■ za otroke mora biti zagotovljena predpisana kvadratura zemljišča, izjemoma lahko tudi manj, če so v nejntsredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljali za igro;
- otrokom mora biti zagotovljena varnost, tako na poti v vrtec kot tudi na bližnje rekreacijske in parkovne površine ter na celotnem zemljišču vrtca;
- zemljišče mora biti na taki lokaciji, kjer hrup in koncentracija škodljivih snovi v zraku nejnesežeta maksimalno dovoljenih mej, predpisanih za stanovanjska naselja;
- vrtec naj se zbližuje in, če je le mogoče, dopolnjuje s podobnimi zavodi, šolami ali z rekreacijskimi površinami in />arki;
- novi vrtec mora imeti prostora vsaj za I'30 otrok.
Na j)odlagi vsega napisanega ponovno pozivamo župana, da do seje občinskega sveta, ki bo 22. junija 2005, s svojimi sodelavci preuči našo javno pobudo o sodelovanju oziroma podpori l.DS vsem ukrej>om občinske uprave, da bi se v naši občini najkasneje v letu 2006 odprl novi vrtec za vsaj 130 naših (Urok. O teh možnostih naj žufmn obvesti občinski svet na junijski seji.
BRANE GOL U BO VIČ
član občinskega sveta
petek, 10. junij ob 20.00 LETNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA
sobota, 18. junij ob 19.00
LITERARNI VEČER z gosti 71. svetovnega kongresa PEN na Bledu, literarni večer
torek, 21. junij ob 20.00 JANA PAVLI - Oboa, koncert
sreda, 22. junij ob 20 00
Anton Pavlovič Čehov:
STRIČEK VANJA
Slovensko gledališče Buenos Aires, gledališka predstava
VPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2005/2006
15. dO 19. september 2005 - DOSEDANJI ABONENTI, ki želijo obdržati svoj sedež 20. september 2005 - DOSEDANJI ABONENTI, ki želijo zamenja« svoj mkM 22, do 28, september 2005 - NOVI ABONENTI
do 12:00 (v i pred predsta
glavni vhod z Iji pokrovitelj Kultur
l« Banka Domisle - banka za v«*
itagajnl,
I 50 50
Pokrovitelj Kulturi nlk«       yyyu/yy |i((j»fJOmZ3i6 SI
Kamniški OBČAN
KULTURA
OD SAMOSPEVA DO OPERNE VLOGE
Tenorist Metod Palčič je med kamniško glasbeno srenjo in koncertnimi poslušalci dobro poznan. Že v gimnazijskih letih se je pridružil MePZ Cante-mus, kjer je prišel do izraza njegov veliki pevski talent, sam pa je počasi začel odkrivati ljubezen do zborovskega petja. Zborovski koncerti in tekmovanja, navsezadnje pa tudi pevske vaje, so mu na začetku predstavljali le prijetno druženje z mladimi, ki radi prepevajo. Po povabilu, da se pridruži zboru Ave, v tistem času najboljšemu zboru ne le v Sloveniji, pa so se Metodu odprla nova obzorja.
Kaj kmalu je ugotovil, da je v Komornem zboru Ave edini, ki nima glasbene izobrazbe. Čeprav so ga starši v mladosti opogumljali za šolanje v glasbeni šoli, si sam lega ni želel, navsezadnje je že kot študent Filozofske fakultete, ugotovil, da si želi na glasbenem področju vendarle pridobiti več znanja.
Pri petindvajsetih je začel s študijem solopetja pri prof. Marjetki Podgoršek-Iloržen, naslednje leto pa ga je nadaljeval v razredu prof. Pije Brodnik, pri kateri je ravnokar zaključil šestletno šolanje. Svojo glasbeno nadarjenost je Metod s pridobljenim znanjem, ki ga je izpopolnjeval tudi na mojstrskih tečajih Richarda Millcr-ja in Michaela Keenzeja, vedno znal dobro unovčiti. Na tekmovanju slovenskih solopevcev leta 2002 je prejel zlato plaketo in drugo mesto v najvišji, umetniški kategoriji, s solističnimi nastopi pa je nastopal ta-
ko v Sloveniji kot tujini. Metod je bil član Komornega zbora Slovenicum in Komornega zbora Radia Slovenija, soustanovitelj vokalne skupine Ecće in je pevec v vokalni skupini V()X 13.
Čeprav ga, kot pravi sam, ni nikoli zanimala opera, vedno predvsem zborovska glasba ali nemški samospev, v katerega je naravnost zaljubljen, je po naključju v začetku letošnjega leta doživel operni debut z. vlogo Mornarja v operni predstavi Dido in Iinej SNG Maribor. Svojo profesorico Pijo Brodnik je Metod spremljal na avdicijo, nakar je tudi sam zapel pred dirigentom Simonom Robinso-nom, ki ga je kmalu zatem povabil k sodelovanju.
Res, tla so odrske deske nekaj popolnoma drugega kot koncertni oder, a Metoda je le presenetilo, kako hitro se je vživel in kako ga je prevzelo dogajanje na opernem odru,
Metod Palčič je /. vlogo Mornarja v operi Dido in Knej SNG Maribor v začetku letošnjega leta doživel operni debut. Nastopil je z znano sopra-nistko Andrejo Zakonjšek v vlogi Belinde, mornarjeve ljubice, (loto: Mišo Hochstšitter)
	Sv. Primož pripoveduje...
	Vabljeni na predstavitev tresk
1  1 1	v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom,
	ki tudi po 500 letih živo govorijo o času, ko so nastale! Sv. Primož nad Kamnikom
i,           l "	nedelja, 12. Junij ob 10. url nedelja, 19. Junij ob 10. url nedelja, 26. junij ob 10. url Vitop prosti Vodi: Damjan Sova, um, zgod
i!	
	[__J
Soi ski Center Rudolfa Maistra
MATURITETNI TEČAJ PO NOVEM TUDI NA ŠCRM KAMNIK
V Šolskem letu 21)05/06 bomo na naši Šoli začeli prvič z izvajanjem maturitetnega tečaja Ponujamo pripravo na tri obvezne maturitetne predmete (slovenščina, tuji jezik, matematika) in na tri izbirne maturitetne predmete (zgodovina, geografija, ekonomija) oziroma glede na interes še na druge predmete.
Trajanje izobraževanja je 1 leto (29 tednov).
Cilj maturitetnega tečaja je omogočiti dijakom, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v program, da z Ustrezno pripravo za opravljanje mature k njej pristopijo m jo opravljajo.
Dijak je opravil maturitetni tečaj, ko je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in je oprav obv znosti (pouk. vaje, seminarske naloge) določene s programom in s predmetnimi ,»pitni,,,! katalogi. Obseg dijakove obveznost, je odvtsen od obsega ur za izbirne maZtetne predmete. Z uspešno opravljenim matuntetntm tečajem se pndo-bi pravica do opravljanja mature.
M„t, , •, x • „, na«i Soli izvaiale(i) profesorice in profesorji, ki ze vrsto let Maturitetni tečaj bodo na na   oh izva a , i n ^
uspešno pripravljajo naše dijake na maturo. iuu ™
ki iih dosegamo v primerjavi s povprečjem v Sloveniji.
v„ i ■     . . .....„,njnri vabimo, da se za nadaljnje informacije obrnete
Vse, k, vas tovrstna priprav «™*«™™ ^ Skobt,nlt,Ul (teb 01/830 32 24) in na našega šolskega svetovalnega delavca, g. i avia .shodu nu i
obiščete našo spletno stran wffl£SXJmaT£t_______
konec koncev pa je bil deležen tudi spodbudne kritike, objavljene v časopisu Delo. Opera Dido in Hnej skladatelja Henry-ja Purcella je doživela pod taktirko Simona Robinsona in v režiji Karpa Godine šest ponovitev, v času priprav na vlogo Mornarja in nastopov pa je Metod dodobra spoznal potek tovrstne predstave in ljudi, ki so povezani z opernim svetom, zato si želi, tla bi šc kdaj dobil možnost okusiti čarobnost opernega ustvarjanja. Metod Palčič se je s korepe-
titorjem Ivanom Vombcrgar-jem ob zaključku študija solopetja vnovič predstavil kamniški javnosti v okviru glasbenega cikla Študent&Muzika na grajskem podestu na Zapričah zadnji petek v maju. Polni dvorani koncertnih poslušalcev je Metod pričaral čudovit glasbeni večer, vokalno zakusko pa smo vsi zaključili z željo, da bi še pogosto imeli priložnost poslušati Metodovo petje, pa tlele na domačem odru.
BOJANA KLEMENC
V kamniškem Domu kulture letni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
Bogata zvočnost
in dodelana interpretacija
skladb
Prvi junijski večer je bil za glasbene sladokusce še posebej prijeten večer, saj so uživali ob kvalitetni glasbi z bogato zvočnostjo, dodelano interpretacijo skladb in čustvenim nabojem glasbenikov Simfoničnega orkestra Domžale- Kamnik. Amaterski orkester ljubiteljev glasbe , ki ga je vodil dirigent Simon Dvoršak, je z odlično izvedbo skladb Beethovna, Godarda, Škerjanca in Kozine navdušil vse, ki cenijo kvalitetno glasbo.
Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki je nastal jeseni leta 1971 z združitvijo salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra, je danes že mnoge prepričal v svojo kvaliteto. Amaterski orkester z dolgoletno tradicijo igranja na celovečernih koncertih simfonične in komorne glasbe, nastopi na festivalih in prireditvah, ima danes 56 članov, med njimi je 10 Kamničanov. Orkester sestavljajo dijaki, študentje, glasbeni pedagogi, obrtniki, ekonomisti, zdravniki , ljudje različnih poklicev in izobrazbe, mladi in tudi nekoliko starejši, ki zavzeto žrtvujejo svoj prosti čas za kvalitetno glasbeno muziciranje. Kar štirje koncertanti, dva moška in dve ženski, igrajo v tem orkestru vseh štiriintrideset let. Med njimi smo navdušeno pozdravili violinistko Mirjano Frišek, hčerko Boža Matičiča.
Od ustanovitve orkestra je delo umetniškega vodje in dirigenta opravljal Tomaž Habe, februarja 1993 pa je njegovo mesto prevzel Aleksander Spasič. Jeseni 2002 je vodenje orkestra začasno ponovno prevzel Tomaž Habe, ki ga je septembra 2003 nasledil Štefan Garkov. Od začetka sezone 2004/2005 je stalni dirigent in umetniški vodja orkestra Simon Dvoršak, ki s svojo mladostjo, zagnanostjo in potrpežljivostjo izredno uspešno povezuje delo orkestra. Poleg Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik vodi tudi Simfonični orkester glasbene šole Žalec, Mladinski orkester I. gimnazije v Celju, je asistent dirigenta v SNG Operi in baletu Maribor, svojo študijsko pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer obiskuje III. letnik dirigiranja pri maestru Marku Letonji.
VERA MEJAČ
Kulturno društvo Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah, vabi v Poletno gledališče na Studencu na
Kulturni poletni festival Studenec 2005
Petek, 17. junija, ob 21.00 Gledališče Koper - ljubezenska komedija AGENCIJA ZA LOČITEV
Igrata: Nataša Tič Ralijan - Ana Liza in Gašper Tič
Petek, 15. julij, ob 21.00 Domača gledališka predstava ŽENITNA MEŠETARKA
V glavnih vlogah: ženitna mešetarka Dolly Levi Trgovec iz Yonkersa - Franc Pestotnik
PONOVITVE: 16., 17., 22., 23., 24., 29., 30. in 31. juli 19., 20. in 2i. avgust - ob 20. uri
PRODAJA VSTOPNIC:
Vele, trgovska družba, tel.:oi/72i 83 31, SAM d.0.0. , tel.: 01/72 98 800, Foto Repanšek Mengeš, tel. 01/723 74 92, Trgovina nakup Kamnik, Šutna 48, tel.:oi/839 70 81, po el. pošti: kdmj.skocjan@siol.net, www.drustvo-miranjatc.si in telefonu 01/72 49 189.
komedija
Pija Brodnik,
ob 21. uri
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol. net http: / /turizem. kamnik. si Vnurfiojfa«
KOLEDAR PRIREDITEV
DOM KULTURE KAMNIK
Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik
Intormacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka,
od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818
www. domkulture. ora: e-mail: info@domkulture. ora
01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro)
petek. 10. iunii. ob 18. uri
Glasbena šola Kamnik
ZAKUUČNI NASTOP
ponedeljek. 13. iunii. ob 18. uri
OŠ Toma Brejca
VALETA - zaključena prireditev
sreda. 15. iunii. ob 18. uri
OŠ Marije Vere
VALETA - zaključena prireditev sobota. 18. iunii
Bavarsko - slovensko društvo SREČANJE petek. 24. iunii. ob 17. uri
Glasbena šola Kamnik
RAZDELITEV SPRIČEVAL - zaključena prireditev
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662
info@muzei-kamnik-on.net
http://www.muzei-kamnik-on.net/
Sobota. 18. iuniia. od 10. do 24. ure
na gradu Zaprice
MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU (Luči noči)
Prost vstop na vse prireditve!
17.00
Javno vodstvo po stalnih muzejskih zbirkah in novi razstavi Odsevi kamniških stoletij, ki prikazuje bogato 775-letno mestno zgodovino.
17.30
Zadnji Malešev otroški likovni salon sezone 04/05
pod vodstvom akademskega kiparja Mateja Turnška bomo v glini in mavcu oblikovali oljenke, svečnike in lučke.
19.30
Otvoritev priložnostne razstave unikatnih svetil Polone Lesjak Enodnevna predstavitev ročno izdelanih samostojećih svetilk.
Študent&Muzika (etudentski klub Kamnik) ter JazzZaprice 2005
(Društvo glasbenikov Slovenije)
predstavljata:
20.30
Koncert Big Banda
RTV Slovenija (dirigent Emil SprukJ
s programom skladb Janeza Gregorca in Emila Spruka s samostojne avtorske zgoščenke VVithout Return, ki je izšla pri Društvu slovenskih skladateljev.
Če bo slabo vreme, bo koncert naslednji dan, v nedeljo 19. junija 2005 ob 20.30 v Domu kulture Kamnik.
22.00
Kulinarična delavnica in druženje ob prispevkih donatorjev
Vsi samosvoji in radovedni po(s)kuševalci si bodo lahko pripravili
osvežilne ledene lučke.
Ves dan (10.00-24.00)
• Akcijska prodaja muzejskih katalogov (vsi katalogi s 307^nim popustom)
• Brezplačen ogled muzejskih razstav Informacije:
Marko Kumer
marko. kumer@guest.arnes.si info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net 01 8317 647, 031 592 125
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti OBMOČNA IZPOSTA VA K A M NIK Japljeva 2, 1240 Kamnik, Slovenija tel.:+ 386 1 83 19 830; fax.:+ 386 1 83 19 831 e-pošta: oi.kamnik@iskd.si
Sobota. 18. iunii 2005. ob 20. uri
Dom kulture Kamnik
Slavnostni koncert ob jubileju
10-letnici delovanja Bavarsko-slovenskega društva
Sodelujejo: Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik in Tritonus-Brass Regensburg. Vstop prost!
Nedelia. 19. iunii 2005. ob 10.30
Frančiškanski samostan Kamnik
Slovesno bogoslužje ob 10-letnici Bavarsko-slovenskega društva
Sodelujejo: Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik in Tritonus-Brass Regensburg Po bogoslužju bo na vrtu samostana sledilo družabno srečanje z nastopom Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik in Skupine ljudske glasbe iz Bavarske. Vljudno vabljeni!
DRUGE PRIREDITVE
Petek. 10. iuniia. ob 20. uri v Kulturnem domu v Šmarci
LETNI KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA ŠUTNA KAMNIK Vstopnina 1.000 SIT.
TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ
Petek. 24. iuniia. ob 19.30 v cerkvi Sv. Miklavža na Gori
Na predvečer dneva samostojnosti bo sv.maša za domovino, po maši pa bo pred cerkvijo kulturni program. Po programu bo družabni večer ob kresu. Vljudno vabljeni!
Mežnarija na Gori je odprta vsako nedeljo od 14. ure dalje, prav tako je možen ogled cerkve. Informacije: 041 223 631 (g. JOŽE)
8       9. junija 2005
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Trišportni dnevi v Kamniku uspeli
Akvatlon Terme Snovik in Elektrončkov duatlon 2005 sta v dveh tekmovalnih dneh privabila prek 220 tekmovalcev
Na petkovo popoldne, 20. maja, so se tekmovalci pomerili v plavanju in teku. Organizacija akvatlona je sovpadala z začetkom kopalne sezone na zunanjem bazenu term Snovik in tekmovalci so bili navdušeni nad prekrasnim ambientom. V nastopih so najbolj uživali otroci, preko šestdeset jih je tekmovalo. Izstopali sta predvsem dve skupini, ki se v Sloveniji organizirano ukvarjata z vzgojo mladega triatlonskega rodu - TK Ribnica in Šola triatlona iz Kamnika. Akvatlon je bil letos uvrščen tudi v sistem Šolskih športnih tekmovanj, tako da imajo mladi akvatlon-ci vse možnosti, da se s sistematičnim delom razvijejo v perspektivne triatlonce. Absolutna zmagovalca na sprint akvatlo-nu sta bila Živa Petrin in Miro Kregar (obadva TK Trisport).
Sončno in vroče nedeljsko popoldne 22. maja pa je kot nalašč ustvarilo težke pogoje, v katerih se je okoli 140 duatlonccv pomerilo za naslove državnih prvakov. To sta postala Mateja Simie (TK Trisport) in Bojan Cebin (TK Ribnica). Na prilagojenih progah, ki so potekale v okolici mekinjskega stadiona in po cesti proti Godiču, se je pomerilo tudi 70 predšolskih in osnovnošolskih otrok. Razdalje so bile prilagojene starostnim skupinam, vse pa so se po večkrat podale preko mekinjskega klanca - na teku in na kolesu.
Na državnem prvenstvu, kjer so vrh pri moških krojili tekmovalci TK Ribnica (Cebin, Kromar, Šporar), so bile pri ženskah vodilne boljše razporejene (Šimic - TK Trisport, Mi-jovič - TK Maribor, Šinkovec -Sokol Tivoli). Občinsko žezlo je pripadlo Andreju Medvedu, pred Kotnikom in Mestkom.
Pri otrocih je opaziti velik napredek otrok šole triatlona pod vodstvom Grege Zoreta -zaostanek za bolj izkušenimi Ribničani se je v primerjavi z lanskim letom močno zmanjšal. Nekateri med njimi - Barbara. Lucija. Nika, Vesna, Aja, Te-ja, Anita, Petra, Tjaša ter Luka, Grega, Štefan, Boštjan, dva Domna. Miha, Rok, Gašper. Matevž, Drejc - so posegli tudi po medaljah. Upamo samo, da bodo s sistematičnim delom z mladimi lahko nadaljevali v takem tempu in s takim zagonom kot doseclaj.
Po ugodnih novicah pa še kakšna manj prijetna - predvsem na račun kamniških podjetij. Glede na dejstvo, da se je podjetje FJektronČek umaknilo kot generalni sponzor Trišport-nih dnevov v Kamniku in je delno sponzoriralo le OP v duatlo-nu, občina pa delno le akvatlon, smo bili organizatorji postavljeni pred težavno nalogo, kako letos trišportne dneve sploh izpeljati - glede na izkušnje iz prejšnjih let. Na žalost se takšnih tekmovanj z nekaj brisačami in marmeladami ne da izpeljati. In
peščico prireditev, ki sedaj vegetirajo, se ne čudimo, da se bo vse več mladih zatekalo pod okrilje alkohola, tobaka in drog. In vsi prej našteti ne bodo izvzeti. Toliko v razmislek. Nihče me ne bo prepričal, da sodobno podjetje v svoji marketinški politiki ne more razervirati nekaj odstotkov za vložek v mladino lokalnega okolja - ki morda niso tako marketinško usmerje-
Duatlon: Drejc, Matevž, Gašper in ostali se veselijo medalj, diplom in praktičnih nagrad
ob tej priložnosti želim apelirati na direktorje kamniških podjetij in vodje njihovih marketingov, da naj razmišljajo v tej smeri, da del sredstev namenijo za podporo in razvoj kamniškega mladinskega športa. Vemo, da marketinška strategija stremi k zmanjševanju stroškov in ustvarjanju čim večjega dobička, toda, gospodje, zavedati se morate, da so med mladimi tudi vaši otroci, vnuki, sosedje, otroci vaših delavcev. In če bo mesto osiromašeno še za tisto
ni, kot bi želeli lastniki, naredijo pa lahko mnogo dobrega.
No, nekatera podjetja pa se vendarle tradicionalno odzovejo vabilu k sodelovanju: Klek-tronček, NLB - poslovalnica Kamnik, Caleit, Jata limona, Les-pal, Hxotcrm, Grcc, Concx ter Cockta, Ava, Veet, Sitar Pneuma-tic, Povverbar, Kozmetika Venera, leva, konfekcija Sena, Svila-nit, Eta in Pizzeria Gorjan. Upamo, da se naslednje leto spet srečamo - na šesti obletnici.
MIRO KREGAR
it
Sola triatlona iz Ribnice pred Šolo triatlona iz Kamnika
Stul državnega prvenstva v sprint duatlonu - favoriti v prvih vrstah
Med kamniškimi maturanti
JE MATURA RES ZRELOSTNI IZPIT?
Tako splošna kot poklicna matura sta se začeli v letošnjem spomladanskem roku 1. junija s pisnimi izpitnimi polarni, zaključili pa se bosta z ustnimi izpiti 27. junija. Pretekli ponedeljek smo po zaključenem pisanju izpitnih nalog iz matematike povprašali kamniške maturante, kako se počutijo v času mature, kakšni so občutki po opravljenih izpitih iz treh skupnih predmetov, slovenščine, angleščine in matematike ter kakšni so njihovi študijski načrti.
Živa: Slovenščina je bila dovolj težka, za angleščino in matematiko pa sem mislila, da bo težje. Menim, da se za maturo po nepotrebnem preveč straši, zato smo ali so maturantje pod prevelikim stresom in se preveč 'sekiramo'. Tremo pred izpiti sem imela oziroma jo še imam, saj, kdo je pa nima, vendar mislim, da so nas profesorji v zadnjih dveh letih dovolj dobro pripravili na opravljanje mature. Čakata me še izpita iz zgodovine in filozofije, upam, da se bom uspešno vpisala na pravno fakulteto. Po resnici povedano, komaj čakam, da bo konec gimnazijskih dni.
Katja:_Priznam, da sem bila zadnje dni pod stresom zaradi matematike, vendar po pisanju izpita mislim, da je bila zadnja štiri leta matematika težja kot na maturi. Ker nisem ravno blestela pri tem predmetu, sem se ga bala, vendar ni bilo tako hudo. Angleščina je bila po mojem mnenju zelo lahka, za slovenščino nimam posebnega občutka. Matura do sedaj ni bila tako težka, kot so nas strašili, mogoče tudi zato, ker so nas profesorji zelo dobro pripravili. Sama sem največ odnesla od pouka, doma nisem bila preveč pridna. Želim študirati nemški jezik na Filozofski fakulteti.
Amel: Sem negotov, saj nimam občutka, kakšni bodo rezultati. Upam na najboljše. Mislim, da je prav, da imamo maturo, saj s tem pokažemo splošno znanje, dovolj razumevanja, matura je res nekakšen zrelostni izpit, vendar ne v dobesednem pomenu. Pri izbirnih predmetih sem se odločil še za psihologijo in ekonomijo, profesorji pa so nas dovolj pripravili, nas opozarjali, nam dajali gradivo. Vpisal sem se na Fakulteto za šport.
Rok: To je kar nekaj. Cisto pretežko. Še bolj grozno kot pravijo. Matematika je bila do sedaj najtežja.
Teja: Meni je šlo kar v redu. Ni tako težko, kot so strašili. Delam poklicno maturo. Zagotovo bi se lahko več pripravljala, vendar glede na to, koliko sem se učila, mi je šlo kar dobro. Profesorji so bili zelo v redu. Na izpit sem šla z mislijo kar bo, pa bo, zato nisem bila nič panična. Plonkala nisem nič, vpisala pa sem se na Fakulteto za policijsko varnostne vede.
Dejan: Matura do sedaj ni bila tako težka, mi je šlo kar v redu. Malo sem si pogledal maturi-tetna izpitna vprašanja iz preteklih let ter se učil iz zapiskov mojih pridnih sošolk. Do sedaj še nisem imel treme, čeprav se zavedam, da moram biti na maturi čim bolj uspešen, ker sem se vpisal na Visoko poslovno šolo, na kateri je omejitev vpisa.
Grega: Danes mi je šla matematika zelo dobro, zagotovo bom ocenjen s petico. Začuda sem ves čas brez treme, mislim pa, da je na maturi zajete preveč snovi. Na vrsti sta še izpita iz fizike in geografije, sem pa bodoči študent elektrotehnike.
Barbara: Slovenščina se mi je zdela težka, matematika je bila danes v redu, na splošno pa je veliko snovi, pišem še test iz psihologije in zgodovine. Po mojem mnenju smo imeli pri pisanju testa pri slovenščini in angleščini premalo časa. Ker sem že sprejeta na faks, študirala bom češki jezik in primerjalne slovanske jezike, mi je le pomembno, da naredim maturo.
Matevž: Angleščina mi je šla dobro, matematika bolj tako. Sem pod stresom, saj je preveč vsega naenkrat, bolje bi bilo, če bi imeli, časovno gledano, maturo dalj časa. Zame matura ni zrelostni izpit, pred njo me ni bilo strah, imel pa sem malo treme. Matura ustreza mojim pričakovanjem, mislim pa, da so v 4. letniku preveč 'težili' z redno snovjo.
Anja: Čeprav mi je šla matematika prej bolj slabo, je bilo danes v redu. Zame matura ni zrelostni izpit, temveč bedarija. Bolj bi mi bilo všeč, če bi na fakultetah pripravili izpite, ustrezne izbranemu študiju. Vpisala sem študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.
Lidija: Matematika je bila lažja kot sem pri čakovala, angleščina in slovenščina sta bili težji. Sploh nimam občutka, da opravljam maturo, pričakovala sem, da bom bolj živčna. Mogoče mi bo pa to še koristilo pri študiju ekonomije.
Veronika: Priznam, da sem zelo pod stresom, čakata me še izpita iz kemije in fizike, predvsem kemije me je strah, upam pa, da bom jeseni vseeno študentka Pedagoške fakultete.
Maturantje, tudi iz našega uredništva vam želimo veliko uspeha in odličnih rezultatov pri maturi in nadaljnemu študiju!
BOJANA KLEMENC
KLAPA MALI GRAD S PRIJATELJI NA SREČANJU KLAP NA KRKU
V .soboto, 4; junija, se je Klapa Mali grad Kamnik, ki deluje dve leti in pol, skupaj / desetimi hrvaškimi klapa m i drugič udeležila spominskega koncerta na Krku, posvečenega spominu na pred dvema letoma umrlega predanega pevca Klape »Krk« Mladena Mi-lovČTĆa, Bil je vsestranski, neumorni krški kulturnik in je veliko pomagal pri ustanovitvi kamniške klape. Priskrbel jim je tudi originalne note i/ Dalmacije.
Klapo Mali grad Kamnik sestavlja osem pevcem, ki imajo radi
morje in dalmatinski način življenja: Albert Mrgole (igra tudi kitaro), Roman Zorman, Boris Seiko, Bojan Kotnik, Marjan Plemeniti, Matej Primožič, Franc Plahuta (igra tudi harmoniko) in Boštjan Kurmanšck, ki se je klapi pridružil pred enim mesecem in je bil to prvi njegov nastop s Klapo Mali grad. Nekaj mesecev je njihova korepetitorka prizadevna mlada kamniška glasbenica Marjeta Kočar iz I.aniš, ki zaključuje študij na glasbeni akademiji, smer pedagogika. Pevci se držijo strogega nači-
na petja, ki je značilno za mediteransko okolje, trudijo se, da je izgovorjava čim bolj pravilna. V program vključujejo v glavnem dalmatinske narodne pesmi, pa tudi znane sodobne pesmi, ki so posebej prirejene za klape, med drugimi so to skladbe Oliverja Dragojeviča in Gihonnija.
Svoje petje radi spremljajo s kitaro ali harmoniko, zvok pa želijo razširiti z mandolinami. Dvakrat so že nastopili /. eno najboljših hrvaških tovrstnih klap Subrenum iz Dubrovnika, od katerih tudi do-
Ubrane glasove Klape Mali grad Kamnik ob spremljavi kitare in harmonike so v prepolnem kaštelu v mestu Krk dobrovoljni poslušalci nagradili z bogatim aplavzom. Tudi ostale klape so jih gostoljubno in z, navdušenjem sprejele in izrazile željo po čimprejšnjem snidenju.
Klapa Mali grad Kamnik, njihovi sorodniki in prijatelji med potjo v mesto Krk na srečanje enajstih klap.
bivajo note. Kot gostje so nastopili na njihovem koncertu v Mengšu in v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. Samostojni koncert kamniške klape lani maja v Domu kulture Kamnik so Številni ljubitelji dalmatinskih pesmi še posebej z navdušenjem sprejeli. Avgusta so nastopili na Kam festu na Malem gradu, novembra pa v dveh radijskih oddajah - na Radiu Kranj Martinovanje s Podokničar-jem, na prvem programu Radia Slovenija so prepevali v oddaji Veseli pušeljc, ki jo vodi Marjan Šareč iz Šmarce. I)ecembra so dvakrat nastopili v Mariboru - v SNG
in na prireditvi, ki jo je pripravila Vesna Godina V Kamniku so prav tako decembra najbolj ogreli obis-kovalce prireditve »Pogrcjnio Sut-I1D-. Radi nastopajo tudi na krajših in priložnostnih koncertih, kot so obletnice, otvoritve razstav...
V začetku letošnjega leta so nastopili na Bledu, s tamburaško skupino Kašarji so nastopili v Žirovnici in v Šentjerneju Poslušalci jim z navdušenjem prisluhnejo na javnih vajah v kamniški kavarni Veronika.
V teh mesecih sc še posebej skrbno pripravljajo na nastope, saj imajo veliko željo sodelovati
na znanem festivalu dalmatinskih klap v Omišu pri Splitu, kjer tovrstne zasedbe nastopajo v več kategorijah. Festival je tekmovalnega značaja, na njem pa nastopajo Je najmočnejše klape. Podobno srečanje bo Klapa Mali grad pri pravila novembra v Kamniku. Aktivno se pripravljajo na snemanje kasete oziroma zgoščenke. Veselijo se oktobrskega nastopa v šport ni dvorani v Komendi, kamor so jih povabili Slovenski muzikantje na njihov jubilejni koncert ob 40-letnici uspešnega delovanja.
Besedilo in foto: VERA MEJAČ
ROLANJE »PO GASILSKO
«
Končan tečaj za člane enot prve pomoči
Prva pomoč: hitra, pravilna in v pravem zaporedju
V maju smo v PGD Špitalič s pomočjo GZ Kamnik organizirali četrto tekmovanje v rolanju na gasilsko tematiko.
Bila je lepa sončna sobota, ko so se mladi gasilci iz GZ Kamnik in GZ Komenda pripeljali v naš kraj. Prijavljenih je bilo kar 93 tek-
, I I
Peugeotovi
nori dnevi
od 9. maja do 30. junija 2005
www.peugeot.si
S. »n, ,dl dl pnKlnmmol Spoml.d.n,k. t.n. . n.llh prod** »Ion* ... bodo »HjllMl, * r» nunlftn, ' ponudbo 1». fo,l.|n,. n. prln,., P.u,„« JO. Cl„ P.ck, U |. n. .ol|o >. od I ..».0(10 , d»m, „.Mm. bl.,ln,m.. roJno Hlmo » .IrtrKnlm p.l»»m (d„in,ko «« h MUH
pom* pr.dn|.h „.«.!) V »Ionih P.«!«* p««*. m*m ponudbo o.allh mod.lo. In M. P.u,»tVM Informacij na|d«ta nt www.p«u|*ot.*l
M _ UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
priK.ror ,„,.„.,*. Totac _ _
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722JH31, 722 77 98, 722 88 68
movalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v štirih kategorijah (pionirji, pionirke, mladinci in mladinke). Iz vsake skupine so prvi trije prejeli medalje:
PIONIRKE:
1. DrolC Vesna (PGD Špitalič)
2. Hribar Špela (PGD Špitalič) 3 Sušnik Sonja (PGD Šmartno) PIONIRJI:
1. Verbič Boštjan (PGD Motnik)
2. Hrvatiti Andrej (PGD Motnik)
3. Bajde Aljaž (PGD Zg. Tuhinj) MLADINKE:
1. Lipovšek Alenka (PGD Špitalič)
2. Drole Maja (PGD Špitalič)
3. Hribar Petra (PGD Špitalič) MLADINCI:
I. Hribar Tomaž (Kil) Zgornji tuhinj) 2 . Marinko Anže (PGD Srednja vas) 3. Modrijan Ambrož (PGD Šmartno)
Ekipno je bilo najboljše društvo PGD Špitalič, ki je osvojilo prehodni pokal 2005. Po končanem tekmovanju je sledila pogostitev.
Da je rolanje zanimivo tudi zunaj GZ Kamnik in GZ Komenda, so nam dokazali mladi gasilci -tekmovalci iz PGD Vodice in PGD Sinkov tum, ki so tekmovali izven konkurence. Zahvaljujemo se jim za obisk in zanimanje.
PGD Špitalič se zahvaljuje vsem tekmovalcem, tekmovalkam in mentorjem za udeležbo na tekmovanju. Za nemoten potek tekmovanja sta poskrbela vodja tekmovanja in mentor Damjan Hribar in Martin llčakar. Za pravično sojenje sta skrbela sodnika iz PGD Križ in PGD Srednja vas. Hvala vsem domačim gasilcem in GZ Kamnik za vso podporo, ki so nam jo nudili ob organizaciji tekmovanja. Drugo leto pa spet nas-videnje. za PGD ŠPITALIČ Darinka Hribar
»Posamezniki in družba se v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi nevarnostmi naravnih in drugih nesreč. Njihova dejanska ogroženost je odvisna od vrste nevarnosti, tveganja (verjetnosti, da se bo zgodila nesreča) in pripravljenosti na nesreče« Da bi se stvarna ogroženost zmanjšala, so tudi v občini Kamnik prisotne enote prve pomoči, ki imajo urejen status v sistemu zaščite in reševanja in so del namensko organiziranega sistema
V času od K marca do 24, nia ja je v organizaciji ()() RK Kam nik v prostorih PGD Smarca potekal 80-urni tečaj za bolničarje enot prve pomoči, ki so organizirane za zaščito, reševanje in po moč v občini Kamnik. Tečaj sta vodila dr Aleksander Doplihar in višja medicinska sestra Jožica l.u-žar. Bolničarji so se med učenjem prve pomoči seznanili s pravilnim ukrepanjem ob pra VCffl času, kar pomeni, da so senčili delati samo tisto in toliko,
kolikor je res potrebno, da rešijo življenje in preprečijo poslabša nje, dokler ne pride zdravnik.
Tečaj PP (e obiskovalo Z0 udeleženk in udeležencev, in sicer ekipa PP i/ Kamnika, ekipa PP iz Šmarce in ekipa PP iz tovarne TITAN. Izpit je uspešno opravilo 17 udeleženk in udele žencev, 3 udeleženke, ki se iz objektivnih razlogov niso mog le udeležiti izpita, bodo to nare dile naknadno.
M. POLLAK
Zadovoljni po
končanem i/.pitu
Med tečajem je bik) zelo delovno vzdušje
varstva pred naravnimi in drugi mi nesrečami.
Dejavnost enot prve pomoč ni omejena le na zaščito in reševanje in pomoč ob nesrečah, temveč glede na svoje kadrovske in druge zmogljivosti sodelujejo tudi pri opravljanju preventivnih nalog, usposabljanju ter opravljanju drugih nalog. Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec na kraju dogodka in traja toliko časa. dokler ne pride strokovna pomoč. Pri prvi pomoči jc treba ukrepati hitro, pravilno in v pravem zaporedju. Znanje prve pomoči mora temeljiti na spoznanjih in načelih sodobne zdravniške znanosti.
10    9. junija 2005
OD TU IN TAM
Kamniški OBČAN
Tri desetletja kamniškega Doma starejših občanov
Preko dvesto zadovoljnih stanovalcev...
Pred štirinajstimi dnevi, natančneje 25. maja, so v kamniškem Domu starejših občanov slavili pomemben jubilej. Trideset let je minilo, odkar so se v aprilu 1975 V novi dom sredi zelenih travnikov za Nevljico vselili prvi stanovalci. Leta 1972 je občina Kamnik načrtovala dom za 80 stanovalcev, ko so leta 1973 začeli z gradnjo so predvideli zmogljivost za 120 postelj, ko pa je bil dom dograjen, je lahko sprejel 144 stanovalcev. Pozneje so z gradnjo prizidka na južnem delu omogočili bivanje 223 stanovalcem, kolikor jih sodobno urejen dom lahko sprejme danes. V domu so sodobno urejeni skupni prostori, ambulanta, avla s točilnico, jedilnica, večnamenska dvorana, prostori za fizioterapijo in delovno terapijo, več čajnih kuhinj, pred dvema letoma pa so postavili kadilnico in lani sredi lepo urejenega atrija tudi kapelo.
Marija Korene iz Ravnika pri Logatcu, ki je \ Doni prišla 6. novembra 1975 pravi, da je trideset let rasla skupaj z Domom: »Kot otroka so me imeli radi...«
Kot je ob jubileju povedala Mojca Rems. direktorica Doma, se z uvedbo pestrih programov, kot so skupinsko delo s stanovalci, njihovimi svojci, delo Z osebami z demenco, prostovoljno delo, druženje v skupinah za samopomoč, druženje na družabnih srečanjih in z organiziranjem strokovnih predavanj trudijo, da bi bilo življenje v Domu čimbolj kakovostno in pestro. V Domu so poskrbeli tudi za storitve, ki jih lahko koristijo še drugi občani, kot je priprava in razvoz kosil (dnevno razvozijo po Kamniku in oklici ostarelim občanom okrog 50 kosil), pranje in šivanje perila, gostinske usluge v točilnici, pedikura, kopanje in podobno.Tako omogočijo starejšim, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili pod geslom Tečejo, tečejo nitke ... že 30 let, so sami stanovalci in delavci doma pripravili pisan program, s katerim so še posebej čestitali vsem letošnjim jubilantom, stanovalcem irf delavcem.
Med prvimi stanovalci, ki je v Domu že od njegovega odprtja, je gospa Marija Korcnč, ki je v dom prišla konec leta 1975, stara komaj 34 let. 15-letni jubilej je zabeležila Emilija Inkret iz Maribora. 10 let so v Domu Franc Pokrivač iz. Maribora, Breda Petek iz Kamnika, Nežka Zore iz Buča, Stanislav Pes-totnik iz Kamnika in Marija Škofic iz Kamnika, 5 let bivanja pa
so zaznamovali Frančiška Janež iz Žalca, Janez Burkeljea iz Tuhinja, Marija Primožič iz Ljubljane, Alojzija (iabrovšek z Duplice, Blaž Nadvešnik iz Gornjega Grada, Ivana Podjed iz. Godiča, Marija Sovinšek iz Kamnika. Jožefa Gradišek iz Stranj, Marija Mohar iz Vrhpolja pri Kamniku, Anton Barišič iz Kamnika, Antonija Pestotnik iz Kamnika, Vida Bcrdajs i/ Domžal, Anton Po-ljanšek s Sel pri Kamnika in Maksimiljan Bevk iz Palovč.
Med delavci - jubilanti sta vseh trideset let ostala zvesta Domu vodja prehrane Karel Ro-gan in finančna knjigovodkinja Marta Pajek, 25 let dela v domu sta zabeležili sedanja direktorica Marija Rems in blagajničarka Mojca Hribar.
20-letni delovni jubilej letos slavijo Milena Andrejka, zdravstvena tehnica, Magdalena Pod-bevšek, zdravstvena tehnica, Emiljia llrbanija, receptorka in I.iljana Stojkovič, sobarica.
15 let dela v domu so letos dopolnili zdravstvena tehnica Bernarda Kregar, kuhinjska pomočnica Marija l.ctnar in bolniška strežnica Ivanka Veršnik.
10-letni jubilej pa praznujejo bolniške strežnice Mirjana Baraga, Irena Bezovšek in Veselinka Pire ter receptorka Marija Hočevar in sobarica Maja Kregar.
Podelitev priznanj in obujanje spominov na pretekla leta, med drugim sta jih obudila tudi prvi direktor Doma Peter Kladnik in nekdanja dolgoletna direktorica Marta Žerko, so prepletale pesmi
1
K uspešnemu delovanju Doma so vsak svoje prispevali tudi jubilanti, med njimi že 30 let uspešno opravlja odgovorno delo vodje službe prehrane Karel Kogan ( v ospredju).
še dolgo obujali spomine, ki so jih v treh desetletjih v tem danes stočlanskcm kolektivu in med 230 stanovalci doma ob Nevljici stkale nitke življenja ...
domskega pevskega zbora pod vodstvom delovne terapevtke Ksenije Kozjck, ki je s seboj pripeljala tudi hčerko Katarino in sina Dominika, domske pevce sta spremljala z. melodijami na čelu in klavirju.
Udeleženci slovesnosti in jubilanti so v prijetnem druženju
Ob pomembnem delovnem jubileju delavkam in delavcem ter Stanovalcem tudi naše iskrene čestitke!
FRANC SVETEIJ
■
TliŠ '
m
V imenu stanovalcev seje vsem delavcem doma in jubilantom preko direktorice Marije Rems (na levi) zahvalila Cvetka Zakra jšek, predsednica sveta Doma...
Domski pevski zbor in pevska skupina delavk Doma pod vodstvom Ksenije Kozjek udeležencem slovesnosti ob 30- letnici doma s pesmijo pričarala prijetno vzdušje...
Telove procesije - nekoč in danes
Ob zapovedanem katoliškem prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi (letos 26. maja oz. 1 1. dan po binkoštih) so bile tudi v raž-
nja spremenitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri. To je bil dela prost dan. Veličastna procesija je privabljala staro in mla-
f \ V'«--,JR«.......
Letošnja Telovska procesija v Mekinjah .
nje restavracije Kenda (Planinka), drugi oltar pred Staretovo hišo (OS 27. julija), tretji nasproti restavracije Cerer (Malo-grajski dvor) in četrti na Glavnem trgu, levo od sedanjega vhoda v Delikateso.
Za procesijo so, poleg številnih vernikov, predstavnikov mestne in državne oblasti, šli obvezno še vsi šolarji. Tudi otroci takrat odličnega katoliškega otroškega vrtca (ka-kršnega v Kamniku danes še kako pogrešamo). V procesiji je bila nepogrešljiva tudi kamniška mestna godba. Prižgane so bile vse cestne svetilke. Pri vseh hišah, ob poti procesije, so na oknih
' .j)
gorele številne sveče; pročelja teh hiš pa so bila slavnostno okrašena s prislonjenim) vejami bukovega mladja. Ob mimohodu Najsvetejšega v monstranci, ki jo je tako, kot tudi dandanes, nosil »pod nebom« ma.šnik, so se vsi mimoidoči ustavili, pokleknili in se spoštljivo pokriža-li. Poleg tega, da je praznik pomenil globoko duhovno doživetje, je hkrati predstavljal enega največjih kamniških družabnih srečanj. Tudi za takratne gostince in prodajalce na številnih stojnicah, za kamniški turizem, je bil to razveseljiv dogodek.
MILAN WINDSCHNURER
ličnih krajih naše občine Telove procesije.
V Kamniku je bila v nedeljo, 29. maja, po maši ob 9. uri na Žalah. Ze nekaj let pa je pri frančiškanih v Kamniku ta procesija na sam praznik, zvečer po maši ob 19. uri. S tem se tudi V Kamniku, po več desetletni prekinitvi, obuja ena najlepših procesij.
V letih pred drugo svetovno vojno je bila ta prošnja procesija na sam dan praznika slavlje-
do iz Kamnika, njegove ožje in širše okolice. Procesija je bila takrat v dopoldanskih urah. Po maši pri frančiškanih so iz cerkve krenili do Glavnega trga, zavili na levo proti sedanjemu sodišču, mimo sedanje šole 27. julija do nekdanjega hotela Malo-grajski dvor in se nato po Maistrovi vračali v frančiškansko cerkev.
Na vseh štirih straneh neba SO bili postavljeni oltarji. Prvi je bil ob severnem koncu nekda-
Uspela čistilna akcija Planinskega društva Bajtar
Zakaj je pomembno delovanje Planinskega društva BAJTAR in znotraj tega društva posameznega lastnika ali najemnika bajt?
Posameznik ne more nadzorovati misli in dejanj drugih, moral pa bi imeti popoln nadzor nad svojim početjem. Vsak izmed nas bi moral poskušati vplivati na druge ljudi, da bi po svojih močeh preprečili uničevanje našega okolja. Popolnoma smo odgovorni za vse, kar delamo ali česar ne delamo, in poklicani bi morali biti k računu zato, kar smo storili ali česar nismo storili v svojem življenju. Imamo oči in ušesa, da zvemo, kaj se dogaja. Morali bi imeti čut odgovornosti, obdarjeni smo s svobodno voljo za dobro ali zlo. Vsepo vsod so ljudje, skupine ljudi, ki se zavedajo, kaj se dogaja in kaj morajo postoriti za ohranjanje narave. Pred leti so se odločili preusmeriti tok stvari na bolje in pričeli organizirati vsakoletne čistilne akcije.
Popoln okoljevarstveni nadzor nad svojim početjem in početjem tistih, ki prihajajo bodisi peš ali z gondolo na Veliko, Malo in Gojško planino, ima Planinsko društvo Bajtar, ustanovljeno pred 75. leti. Če bi bili vsi državljani naše male države tako osveščeni kot so posamezni bajtarji, ne bi bilo tolikšno število divjih odlagališč in drugače onesnaženih gozdnih jas, travnikov.
V soboto, 21. maja, je PD Bajtar organiziralo čistilno akcijo po planotah Velike in Male planine ter Gojške planine. Udeležba je bila na zavidljivi ravni. Poleg lastnikov in najemnikov bajt so sodelovali tudi znanci bajtarjev in člana Zelenih Kamnika. Kljub temu, da je odpadkov vsako leto manj, smo jih nabrali za tri traktorske prikolice z visokimi stranicami. Zbrane in naložene odpadke voznik traktorja odpelje do Ušivca in Mačkovega kota, kjer jih pobere podjetje Publicus in jih odpelje na svojo deponijo.
Čistilno akcijo sicer organizira omenjeno društvo, vodi pa jo g. Miroslav Šuštar. Seveda moram bralcem pojasniti, da pri tej akciji's finančnimi sredstvi tudi sodeluje občina Kamnik.
Po končani čistilni akciji so organizirali družabno srečanje v bajti blizu kapelice, ki jo ima v najemu eden od članov društva. Del najemnine plačuje društvo iz lastnih finančnih sredstev, drug del pa najemnik bajte. Omenjeno bajto so poimenovali »Parlament«, v njej imajo namreč sestanke društva in srečanja pred vsako dogovorjeno prireditvijo ali organiziranim pohodom. Prijetno sva bila presenečena nad gostoljubnostjo posameznikov oziroma kompletne druščine, ki je sodelovala na čistilni akciji. Sprejeta sva bila tako, kot da bi se poznali že vrsto let. Res je, da sva bila na čistilni akciji pred tremi leti, vendar se zaradi drugih obveznosti v dolini nisva udeležila družabnega srečanja. Razpoložljiva hrana je bila zelo okusna, pivo v pločevinkah prijetno ohlajeno, kar velja tudi za vino in razne sokove. V kolikor bi bili krajani ali društva vseh občin v državi okoljevarstveno osveščeni v tolikšni meri kot so člani Planinskega društva Bajtar, bi bilo v gozdovih in po gozdnih planotah znatno manj odpadkov, saj bi jih večina obiskovalcev odložila tja kamor sodijo. Na planotah Velike, Male in Gojške planine je predvsem zaradi prevoza z gondolo in sedežnico veliko obiska domačih in tujih turistov, kljub temu pa je vsako leto manj odpadkov. Na srečo.
Če se spomnimo, da je Planinsko društvo Bajtar letos že organiziralo kar nekaj prireditev
(Koledovanje, Pustni smuk, Pastirčkove igre, Kresovanje, Turni smuk), pred njimi pa so še (Mala tura 25.6., Miholov pohod 20.8., Velika tura 27.8. in golaž 1. oktobra) je več kot očitno, da je društvo zelo aktivno vse leto, zato Zeleni Kamnika apeliramo na vse zainteresirane, da se jim priključijo pri čistilnih akcijah in ostalem družabnem življenju.
Zeleni Slovenije OO Kamnik DANIEL KOVAČIČ
... in pri frančiškanih
Kamniški OBČAN
IZ DRUŠTEV IN PODJETIJ
9. junija 2005 11
POL STOLETJA GASILSKE ZVEZE KAMNIK
V SLOGI JE MOČ - TUDI
V GASILSTVU
Letošnje leto je za Gasilsko zvezo Kamnik jubilejno, saj praznuje 50-letnico obstoja. Tako je že v nekoliko slovesnejšem duhu potekal občni zbor GZ, ki je bil v začetku meseca aprila.
I Ivod v občili zbor je predstavljal kratek oris 25-letnega delovanja zveze in sicer iz knjige avtorja [ožeta Ikrleca starejšega, ki je biia izdana ob IOO-lctnici PGD Kamnik.
Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da gasilska zveza dobro deluje na vseh nivojih, tako na Operativnem in organizacijskem področju, kot tudi pri delu z mladino, članicami in veterani.
Poveljnik Janez Repanšek je navedel, da so bile v preteklem letu 2001 izvedene akcije, pri katerih je sodelovalo 1188 gasilcev 2176 ur.
Velik poudarek jc na izobraževanju, saj se zavedamo, da so le dobro usposobljeni gasilci kos sodobnemu razvoju, ki narekuje uporabo tehnike in tehnologije za učinkovito gašenje in reševanje i/ nesreč, lako se jc v preteklem letu izobraževalo kar 2S7 gasilcev in zu to porabilo 9962 prostovoljnih ur.
Del izobraževanja predstavljajo tudi gasilska tekmovanja: 90 enot je imelo možnost pokazati svojo usposobljenost na občinskem tekmovanju v začetku meseca junija, liili smo tudi organizator tekmovanja za Pokal Gasilske /veze Slovenije in za Pokal Kamnika.
Pet ekip i/ naše /veze, ki so v letu 2003 dosegle kvalifikacije, se je udeležilo državnega tekmovanja. Najvidnejši rezultat jc zasedla enota članic U iz Kamnika in sicer KI. mesto
Ker vemo, da jc seznanjanje ljudi S požarno preventivo ključnega pomena za zmanjševanje rdečega petelina, predvsem v mesecu oktobru namenjamo še
več pozornosti praktičnim vajam, preventivnim pregledom in izobraževanju sokrajanov, predvsem mlajših. Pripravili smo dneve odprtih vrat, na katere smo povabili vrtce in šole ter pokazali malim nadobudnežcni vozila in opremo ter jim povedali marsikaj koristnega o požarni preventivi. Morda smo na ta način pridobili tudi kakšnega bodočega gasilca, saj je za nas kadrovanje mladih velikega pomena.
Imeli smo tudi tri sektorske vaje in 35 društvenih vaj. Na teh aktivnostih je sodelovalo 770 gasilcev 1226 ur,
Ob Dnevu gasilca, H. junija, ki smo ga v preteklem letu prvič praznovali, smo pripravili tiskovno konferenco, na kateri je bila kvalitetno predstavljena naša dejavnost. Na njej je bil predstavnik civilne zaščite in gospod župan Anton Tone Smolnikar, ki je s svojo prisotnostjo ponovno potrdil, da podpira našo dejavnost. Odziv novinarjev, zaradi katerih je bila predstavitev pripravljena, pa je bil slab. Najverjetneje smo za to krivi sami, saj znamo delati, ne pa promovirati svojega dela.
Glavne aktivnosti v zimskem času so bile usmerjene v predlog predsednika Janeza Kunca za nov sistem delitve sredstev lokalne skupnosti za delovanje gasilskih enot v občini. Na začetku je bil poudarek na doseganju večje preglednosti in planiranju vsake enote posebej, vendar je vedno bolj kazalo, da je sprememba potrebna tudi zaradi spreminjanja gospodarskih in demografskih lokov in S tem povezane infrastrukture. Ker kljub argumentom predsednika Kunca ni prišlo do
skupnega jezika, je na eni izmed sej predsedstva ponudil odstop s funkcije predsednika gasilske zveze.
Do občnega zbora GZ so imela vsa društva priložnost, da podajo svoje predloge kandidatov za predsednika. Na samem občnem zboru dodatnih predlogov ni bilo in zato smo delegati soglasno potrdili edinega kandidata za novega predsednika GZ Kamnik in sicer Marjana Sempri-možnika iz PGD Motnik. Janezu Kuncu smo se iskreno zahvalili za dveletno uspešno vodenje zveze.
Novi predsednik je takoj poprijel za delo in aktivnosti v zvezi s praznovanjem obletnice gasilske zveze nemoteno tečejo dalje. Tako načrtujemo slavnostno akademijo 14. oktobra v Kulturnem domu v Kamniku. Odločili smo se, da razvijemo nov prapor, pol stoletja obstoja zveze pa še dodatno počastimo s knjigo, katere avtor bo Jože Hcrlec starejši. Ker sta takšna projekta za gasilce kar velik zalogaj, denarna sredstva pa namenjena operativi, že iščemo donalorje in upamo, da nam bo z njihovo pomočjo uspelo dostojno obeležiti jubilej.
Pravijo, da je v slogi moč in tako že dolga leta gasilska društva složno delajo in se združujejo v Gasilsko zvezo Kamnik. Kar nekaj reform in sprememb je v vseh teh letih doletelo gasilstvo, nekaj gasilskih društev, predvsem industrijskih je prenehalo delovati, tri so sedaj v sosednji občini in danes GZ Kamnik sestavlja 13 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko društvo. Vsi si želimo, da bi nas tudi naslednjih petdeset let družila enotnost, tovarištvo in pripadnost gasilstvu.
GZ Kamnik
O financiranju pravnih oseb in zasebnikov
Z Dušanom Šuštarjem, direktorjem Nove Ljubljanske banke d.d., Podružnice Kamnik, smo se pogovarjali o ponudbi sredstev za financiranje projektov slovenskih podjetij iz linije Evropske investicijske banke.
Kakšne so možnosti financiranja pravnih oseb in zasebnikov v NLB?
V NLB nudimo podjetjem številne oblike financiranja, ena izmed njih je financiranje iz sredstev, pridobljenih na tujih trgih. Do nedavnega smo večino poslov sklenili s tujimi poslovnimi bankami na osnovi bilateralnih dogovorov, sedaj pa poskušamo še ugodnejša sredstva za naše stranke pridobiti tudi od multilateralnih finančnih institucij v Evropski uniji. Med tovrstna sodelovanja sodi podpis kreditne pogodbe z Evropsko investicijsko banko (EIB), ki nam je za financiranje projektov slovenskih podjetij skupno namenila do 100 milijonov EUR sredstev.
Kdo so stranke, ki jim je namenjena ponudba tovrstnih kreditov? In katere so poglavitne lastnosti ponudbe?
V NLB smo pripravili dve ponudbi kreditov, ki sta namenjeni financiranju strank, tako pravnih oseb kot zasebnikov, z izjemo nekaj največjih podjetij v Sloveniji. V okviru obeh ponudb je možno financirati najrazličnejše investicijske projekte podjetij, pri čemer pa vrednost posameznega kredita iz sredstev EIB ne sme presegati 50% vrednosti projekta. Za razliko do predračunske vrednosti projekta lahko strankam ponudimo sredstva iz redne ponudbe deviznih in tolarskih kreditov NLB ali pa jo stranke pokrijejo z lastnimi viri.
V kateri valuti odobravate kredite in kakšne so obrestne mere?
Odobravamo devizne kredite v EUR, in sicer za nakazilo na devizni račun stranke ali neposredno nakazilo na račun tujega dobavitelja ali za konverzijo v toiarje. Stranka lahko pri obeh ponudbah dolgoročnih kreditov izbira med spremenljivo ali nespremenljivo obrestno mero; pri čemer slednja velja do konca odplačilne dobe kredita.
Kakšni so pogoji, ki jih mora izpolnjevati podjetje, da je upravičeno do kreditov iz teh sredstev? Ponudba kreditov pa je različna, glede na to, kako veliko je podjetje, koliko ima zaposlenih.
Tako je. Imamo dve ponudbi, ki se v osnovi razlikujeta le glede na ciljne stranke, oz. na njihovo velikost.
Prva je namenjena malim in srednjim podjetjem, ki imajo do 75 milijonov EUR osnovnih sredstev in zaposlujejo do 500 ljudi. Ob tem naj poudarim, da navedeni kriterij ni pogoj za financiranje projektov s področja varstva okolja, infrastrukture, racionalne rabe energije, zdravstva in izobraževanja, zato jim ni potrebno izpolnjevati naštetih meril glede velikosti in števila zaposlenih.
Druga ponudba je namenjena podjetjem, katerih skupna sredstva ne presegajo 27 milijonov EUR oz. letni prihodki ne presegajo 40 milijonov EUR,
Dušan Šuštar, direktor Nove Ljubljanske banke d.d., Podružnice Kamnik
imajo do 250 zaposlenih ter so v večinski privatni lasti. Njim so namenjeni dolgoročni devizni krediti iz sredstev EIB za »mikro« podjetja in samostojne podjetnike.
Poleg navedenega nam EIB predpisuje nekaj splošnih pogojev financiranja, s katerimi morajo biti stranke seznanjene, naša banka pa jih mora upoštevati pri odobravanju kreditov. Ena izmed pomembnejših omejitev se nanaša na dejavnost podjetij.
In katere so prednosti EIB kreditov NLB v primerjavi z ostalo ponudbo in ponudbo drugih bank?
Posebna ponudba kreditov iz sredstev EIB je cenovno najugodnejša ponudba deviznih kreditov v NLB in ena ugodnejših ponudb na slovenskem bančnem trgu. Stranke imajo v primerjavi s konkurenčnimi bankami in ostalimi ponudbami naše banke možnost izbrati izredno dolge ročnosti, in sicer do 12 let oz. v nekaterih primerih, ko gre za infrastrukturne projekte, celo do 15 let. Prav tako je ponudba za podjetja zanimiva, ker imajo stranke možnost izbire med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero, možnost večkratnega črpanja kredita v roku enega leta od datuma podpisa kreditne pogodbe ter možnost odloga na odplačilo glavnice do 5 let. Omeniti velja tudi, da je EIB ena redkih institucij Evropske unije, ki ne predpisuje daljših postopkov za odobritev kredita, ter da zahteva razmeroma kratko poročanje o odobrenih kreditih in vplivu porabe teh sredstev na razvoj segmenta malega in srednjega gospodarstva v RS.
In kam se podjetje, ki ga zanima vaša ponudba, lahko obrne?
Poslovni skrbniki v Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Podružnici Kamnik bodo prisluhnili željam in svetovali najugodnejšo rešitev. Poslovalnica ima sedež na Ljubljanski 45 v Kamniku, vodi pa jo Marta Juter-šek, telefonska številka 8318-320, ter e-mail naslov marta.iutersek@nlb .
Seveda pa lahko poleg EIB kreditov stranke izbi- | rajo tudi med drugimi oblikami dolgoročnih in krat- i koračnih deviznih ali tolarskih kreditov s pestro iz- \ biro ročnosti in obrestnih mer.
•v'
e-Studentski Servis praznuje 10 let!
»Studentski Sertis, kije kot študentski servis začel poslovati leta 1995, je v desetih letih zrasel v fjo-memhno podjetje za posredovanje del študentom in dijakom tako v lokalnem okolju kot drugje, saj ima že preko 30 zaposlenih. Zaradi odprtja novih poslovalnic drugje jw Sloveniji je leta 2002 spremenil svoje ime v e-Študentski Servis (prej Študentski Servis Domžale). Ime simbolizira razvoj spletnega poslovanja, storitve, ki sojo člani in podjetja zaradi njene učinkovitosti dobro sprejeli. Za imena poslovalnic, kijih prepoznate po značilni zeleni barvi, v lokalnih okoljih sicer še vedno uporabljajo tudi ime kraja, v katerem je poslovalnica, npr. e-Študentski Servis Kamnik.
Hkrati z rastjo podjetja, kije poslalo eden od treh največjih študentskih servisov v državi in se zadnjih pet let uvršča na lestvico Gazel, na katero so uvrščena najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, je raslo tudi število članov in podjetij, ki so zaupala e-Študentskemu Servisu. Pri posredovanju del so tako sodelovali že z več kot 20.000 podjetji, ob 10. obletnici poslovanja jia se je v e-ŠS vključil že 100.000. član. Ta številka pomeni, da je član tega servisa te vsak drugi slovenski dijak in študent, kar veliko pove o kakovosti storitev, ki jo servis nudi.
Dobro je tudi sodelovanje e-Štu-dentskega Servisa z lokalnimi in drugimi skupnostmi. S Študentskima kluboma Kamnik in Domžale pripravljajo različne dogodke, namenjene mladim (l'oolparty, Bru-
covanje...), organizirajo številne tečaje in izobraževanja ter ugodnosti in popuste, v sodelovanju z Občino Domžale pa načrtujejo tudi rešitev svojih prostorskih težav. Sodelujejo tudi s številnimi študentskimi društvi na slovenskih univerzah in s športnimi društvi.
Med študenti in dijaki je e-ŠS cenjen zaradi zalaganja zaslužkov, saj za devetdeset odstotkov posredovanih del zaslužek nakažejo takoj, ko podjetje vrne napotnico. Tudi že omenjene spletne storitve (osebni e-servis). kt omogočajo naročanje napotnic in prijavo za aktivne iskalce del, dodatno nezgod-
no zavarovanje študentov in dijakov med delom, svetovanje glede dohodnine, j>ri načrtovanju kariere in nuđenje brezplačne pravne pomoči, so dodaten razlog za ugled, ki ga uživa e-Študentski Servis. Med t/ani so posebej priljubljeni tudi zaradi simpatičnih referentk, ki članom ob obisku pošlo valnic včasih celo skuhajo kavo.
Na e-Študentskem Servisu želijo študentom in dijakom še naprej nuditi e-nostavno in kvalitetno
storitev posredovanja del. //odjel jem pa zagotoviti najboljše kadre za delovna mesta
MARTIN TOMAŽIN
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK, Cankarjeva 11
K A M N I K
Cankarjeva 1 1
ZAPOSLIMO
1. VODOVODNEGA INSTALATERJA
- dve leti delovnih izkušenj
- vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.
2. KOMUNALNEGA DELAVCA
- šest mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas.
Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov: KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d., CANKARJEVA 11, 1240 KAMNIK
+
12
9. junija 2005
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Preživeli - 2.
del JL
ZIV-ZAV Z RDEČIMI NOSKI
www studentski-klub.com
Čez dan nas vročina že neusmiljeno obdeluje, večeri pa so prijetno osvežilni in primerni za preživljanje na prostem. Eden takšnih, ki ga je bilo greh zamuditi, je bil tudi prejšnji petek, 27. maja. Pa ne samo zaradi vremena in temperatur - tudi zaradi glasbe. V Domžalah je bil namreč na sporedu drugi vikend majskega poskakovanja - Pejmo se maja(t). V petek so precejšnje število mladih in mladih po srcu navdušili Day Out, Bitch Bovs in seveda za vsak dober žur nepogrešljivi Kingstoni. S svojim nastopom in komunikacijo so nam vsaj malo približali poletje.
V soboto, 28. maja, je predvsem za ženske duše in oči poskrbel Jan Plestenjak. Poleg glasbenih nastopov so se oba dneva odvijale različne delavnice, potekala so »tekmovanja« v družabnih igrah, risanje grafitov. Le-p e m u vremenu se lahko zahvalimo, da smo udejanjili tudi letošnjo novost - letni kino.
Vsega, kar se je dogajalo, ne moremo opisati z besedami. Za lažjo predstavo in sestavljanje utrinkov obeh vikendov - tako kamniškega kot domžalskega, si lahko pogledate fotke na internet-nem naslovu www.peimosemaiat.com. Morda boste na kateri prepoznali tudi sebe ... nikoli se ne ve.
Pejmo se maja(t) je za nami, zdaj se lahko posvetimo še drugim projektom, resnim in malo manj.
Med resnejše projekte v zadnjem času lahko prištejemo tečaj fotografije, o katerem smo že pisali. Takrat smo vam obljubljali, da si boste ob koncu lahko pogledali »rezultate« tečaja. In napočil je ta veliki trenutek ... v klubskih prostorih (Glavni trg 23, nasproti Občine), je razstava del vseh udeležencev tečaja. Vredno si jih je ogledati. Morda vas bo ob njih zamikalo, da se naslednjega tečaja udeležite tudi vi.
Ko smo že pri umetnosti seveda ne smemo pozabiti na resno glasbo. V okviru cikla Študent&Muzika smo bili deležni nepozabnega koncerta. Tenorist Metod Palčič in pianist Ivan Vombergar sta grajski Salon napolnila z neverjetno energijo. Kar koli bi napisali o tem koncertu, ne bi mogli opisati občutkov, ki so bili prisotni tisti večer. Zares nepozabno. Nepozabno pa bo najbrž tudi 18. junija, ko bo na Zapričah nastopil Big Band RTV Slovenije. To bo sicer zadnji koncert pred poletjem, nadaljevanje bo sledilo jeseni. Za tokrat si lahko zaželimo le še lepo vreme, da bo glasba odmevala med grajskimi zidovi pod zvezdami.
Naj bo toplih romantičnih večerov pod zvezdami v naslednjih tednih čim več!
MIRTA KADIVEC
pr-kamnik@studentski-klub.com
KOŠARKARSKI MARATON NA DUPLICI
Vse se bo vrtelo okrog košarke in dobre zabave
V petek in soboto, 17. in 18. junija, se bo na Duplici spet vse vrtelo okrog košarke in dobre zabave. Člani ŠD Mavrica bodo organizirali že 3- tradicionalni 24-urni košarkarski maraton, ki se bo odvijal na legendarnem igrišču »Vila« na Duplici.
Potem, ko so se v začetku 80-tih let tam odvijale celo ligaške tekme rekreacijske lige ter nato tudi več maratonov med ekipama Duplica-Bakovnik. SO se po nekaj sušnih letih zbrali navdušenci nad košarko (sedaj združeni v ŠD Mavrica) in v letu 2001 spet organizirali 24-urni košarkarski maraton. Prej nasprotniki smo sc združili v eno ekipo Duplica Bakovnik in nastopili proti ekipi Mengeš-Trzin. Potem, ko smo lansko leto gostovali v Trzinu, smo letos domačini mi, dodali smo nekaj novosti, s katerimi želimo maraton še popestriti.
Tako se bo prireditev pričela ob 17. uri, ko bodo svoje košarkarske veščine prikazali naši najmlajši učenci od 1. do 3 . razreda O.Š., ki obiskujejo Malo šolo košarke v našem klubu. Ob 17.25 lahko pričakujemo nastop mičnih kamniških mažoretk in nato ob 17.30 še tekmo pionirjev našega kluba proti ekipi Komende. Približno ob 17.50 bo otvoritev maratona in natanko ob 18. uri začetek 24-urne »bitke« pod obroči.
Med minutami odmora bodo nastopile tudi plesne skupine, skozi ves večer pa bo za dobro voljo skrbel Toni z živo glasbo, prav tako bo poskrbljeno /a vse lačne in žejne.
(lani društva smo priskrbeli tudi bogate nagrade, za katere se bodo lahko potegovali gledalci z nakupom srečk iz našega srečelova.
V soboto pa bo poskrbljeno tudi za naše najmlajše, saj bodo ves dan potekale razne delavnice:
9.00 predstavitev vojaškega vozila,
9.00 - 12.00 delavnice za otroke (kiparjenje, risanje, igranje), 1 1.00 predstavitev gasilskega vozila, 14.00 predstavitev policijskega vozila, 15.00 plesne urice,
16.00 predstavitev vozil ASI) Kamn. Bistrica.
V tem času bodo seveda ves čas košarkarski maratonci na igrišču, tekmo bodo končali v soboto ob 18. uri. Takrat bo tudi uradni zaključek z podelitvijo pokala zmagovalni ekipi in priznanja osebnosti maratona.
Vsi akterji tega dogodka si želimo čim lepšega vremena, pravo športno druženje in čim večji obisk gledalcev. Zato nasvidenje na sončni petek. 17. junija, in soboto. 1,X. junija, košarkarski maratonci vas pričakujejo!
ROBERT PROSEN
Za vse, ki v soboto, 28. maja, niste bili z nami v Kamniku na veselem živ-žavu, smo pripravili kratek opis dogajanja za »skomine«, kaj ste zamudili in predvsem, da se zahvalimo vsem, ki so se odzvali našemu povabilu in popestrili peturni program.
Dan prireditve je bil tudi dan sonca, ki je žgalo z vso močjo. Tako je marsikdo dobil rdeč nosek še preden so se predstavili zdravniki klovni, ki so predstavili svoj projekt in rdeče noske prodajali. Klovni -zdravniki (dr. Ifigenija Sfrčkljana, dr.Anastazija, dr. Rozeta in veliki dr.Rigoletto-180cm ) vsako sredo obiščejo bolne otroke na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Za izvedbo projekta iščejo partnerje, ki so pripravljeni prispevati sredstva ali kupiti nosek. Pišete jim lahko na: Društvo za pomoč trpečim in bolnim - RDEČI NOSKI, Prušnikova ul. 28, 1210 I.jub-Ijana-Šcntvid.
Obiskovalci naše prireditve so prinesli tudi nekaj knjig in igrač za male bolnike, ostali pa smo kupi I i noske, ki se uspešno trans plantirajo, če jih nosiš vsaj 15 minut dnevno.
Rdeča nit naše prireditve je bilo zdravje in skrb zanj. Tako nam je »zeliščarica »Vera odkrivala skrivnosti čarobnih napitkov-čajčkov, začimb, zdravilnih zeli in predvsem kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje. Za tiste, ki bolj zaupajo aparatom, smo pred-
stavili kitajski masažni aparat za boljšo prekrvitev in energijo -hvala Igor. Tudi policist je bil Igor, le zadolžitev smo mu dali drugačno. Tokrat so imeli obiskovalci možnost povprašati kako reagirati , če pridemo na kraj nesreče ali če smo sami udeleženi, kako se Vesti samozaščitniško ipd. Vsebinsko povezano je bilo tudi delo gasilcev - bolničarjev, ki so pomagali obnoviti znanje nuđenja prve pomoči ob lutki. Kar nekaj obiskovalcev se je poljubljalo Z kitko oz. se preizkusilo v dajanju umetnega dihanja usta na usta in ker ni šlo zares je bilo tudi nekaj smeha. Sicer pa so gasilci in gasilke vsi »fejst« fantje in dekleta, vedno pripravljeni sodelovati z nami. Ko sem jim pomagala iskati senco, kjer bi lahko bolj udobno preživeli čas z nami, so me potolažili, da so vročine vajeni. To drži, a v polni »bojni« opremi pri 33 stopinjah lahko pomaga le dobra volja.
Ker pa sta smeh in dobra volja pol zdravja smo poskrbeli tudi za tO. SKB Kamnik nam jc omogočila sponzorsko predstavo - Papijev cirkus, ki je nasmejala velike in male. KD F. Steleta iz Tunjic je pripravilo pravo mešanico skečev, glasbe in plesa, iz Glasbene šole Kamnik pa so nam poslali dva mlada bobnarja, ki sta pokazala kaj se lahko naučiš v dveh oz. treh letih bobna-nja. Prav tako mlada je plesna skupina treh »Super punc« iz OŠ. Nev-Ije, ki obiskujejo četrti razred in same pripravljajo koreografije. Kol
Iz Tehniške založbe Ljubljana so nam poslali maskoto NODIJA, ki ga otroci poznajo iz risank in knjig. Mladenič seje z otroki igral, lovil in slikal.
Odbojkarice OŠ Stranje druge v mini odbojki
Aprila je v telovadnici OŠ Stranje potekalo področno tekmovanje v mini odbojki za mlajše deklice, katerega so se udeležile tudi dekleta z OŠ Stranje. Ekipo so sestavljale: Doris Puketa, Andreja Hančič, Tina Kregar, Živa Grilje, Neža Kregar, Lucija Romšak in Petra Vrhovnik. Tekmovale so naslednje ekipe: OŠ Stranje, OŠ Frana Albrehta, OŠ Preska, OŠ Jurij Vega in OŠ Mengeš. Po nekaj urnem hudem garanju so si v končnem izidu dekleta OS Stranje priborila odlično drugo mesto.
Petra Vrhovnik, 7.r/9
Tekači OŠ Stranje državni prvaki
Na tradicionalnem 49. teku trojk v Ljubljani je sodelovalo 135 osnovnošolcev, ki smo tekli na 3 km dolgi progi. Startali smo pri gostišču Livada, končali pa na Prešernovem trgu. Prvo mesto smo osvojili tekači iz OŠ Stranje s časom 12:30 in osvojili naslov državnih prvakov. Za ekipo smo tekli: Domen Dobovšek, Domen Hribar in Marko Alpner. Drugi so bili učenci OŠ Brezovica , tretji pa učenci OŠ Draga Bajca.
Pohvalili bi organizatorje, saj so pripravili odlično prireditev z odličnimi nagradami in upam, da bo tudi naslednje leto tako.
Marko Alpner, 8.r/9
»Zeliščarka«Vera s svojimi zvarki, pod klobukom pa ima spravljene nasvete. V ozadju policijski kombi s Policijske postaje Kamnik, ob katerem policist Igor razlaga o pravilnem reagiranju v primeru nesreče. Predvsem otroci so si želeli zlesti v »marico«, odrasli pa so več spraševali.
Plesna skupina S11 I * I je del KI) iz Tunjic. Dekleta so res dobra. Ko so zaplesala na glasbo lanskoletne evrovizijske zmagovalke, smo sijih prav lahko zamislili na odru ob Ruslani...
poznavalci Gospodarja prstana in srednjega sveta so se predstavili člani Tolkienovega društva, za Domom kulture pa so se potili in preizkušali svoje spretnosti kamniški skejtarji. Kdor sc je pridružil stegu kamniških skavtov je lahko poizkusil sveže pečen twist, Špela jc risala tatujc, družina Stcin pa izpolnjevala želje otrok pri oblikovanju figur iz balonov, ustvarjalne delavnice je vodila listna, za ozvočenje in tehnične zadeve so poskrbeli
člani Priden možica in njihove »pridne hostese«, pridne ročice in sapo za balone so prispevali člani MLD-ja..(an iz Ml) Kil) je za konec pripravil predstavitev dveh kamniških bendov v novih prostorih MC-kotlovnica.
Tudi v prihodnje si želimo toliko uspešnega sodelovanja in še več obiskovalcev. HVALA VSEM SODELUJOČIM!
Ža MC KLUB STARŠEV HELENA STERLE
Zdravnika klovna sta sc odločila za totalno narkozo, potem ko sta z metrom izmerila temperaturo in z žgečkanjem preizkusila reflekse.
PLAVALNI KLUB KAMNIK
Organizira 30 - urne plavalne tečaje pod vodstvom učiteljev in trenerjev plavanja.
1. TERMIN: 27. 6. do 8. 7. 2005
2. TERMIN: 11. 7. do 22. 7. 2005
3. TERMIN: 25. 7. do 5. 8. 2005
Tečaji so 10-dnevni, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Informacije in vpis: Bazen »POD SKALCO«, tel.: 8391-292 Trenerji: 040/ 29-33-99, 031/ 66-05-97
VABLJENI!
0NOVI CITROEN Cf ŽE PRI MAS!	V JUNIJU POPUSTI DO 780.000 SIT!	CITROEN NOVI C4! SAMO PRI NAS! 50% takoj 50% po enem letu Brez obresti DOBAVA TAKOJ
^^^^^^^^^^^^^^^^^^	AvtomarkeT PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/	
ROMŠAK DRUGIČ NA SVETOVNO PRVENSTVO
MED HAVAJCI ŽE DVA SLOVENCA
Prvi evropski Ironman svetovne serije na Lanzarotih minil v težkih vremenskih razmerah - Romšak in Preradovič dosegla normo za svetovno prvenstvo v oktobru - odstopilo več kot 150 tekmovalcev - Zmagala sta Ain-Alar Juhanson iz Estonije, prvič, in Virginia Berasategui Luna iz Španije, drugič zapored.
IRONMAN LANZAROTE 200',
BROLINE KAMNIK V DRUGI LIGI!
Kot smo že po lihem predvidevali v prejšnji številki Kamniškega občana, se je Kamničankam z osvojenim tretjim mestom v dodatnih kvalifikacijah uspelo uvrstiti v drugo ligo, kar so pred začetkom sezone pričakovali le tisti, ki verjamejo v žensko odbojko v Kamniku.
Razlog uvrstitve v drugo ligo je ukinitev druge ekipe Ljubljane, kljub temu dejstvu pa so si Kamni-čankc drugo ligo zaslužile saj so v celem rednem delu izgubile le eno tekmo in prvo mesto zgrešile le za dva seta,poleg tega pa jc za njimi dolga in naporna sezona. Že pred sezono je kamniški trener napovedoval, da se je ekipa zaradi nabiranja izkušenj v
lanski se/oni v drugi ligi sposobna boriti za najvišja mesta in ekspresno vrnitev v drugo ligo. Le to je pod taktirko trenerja Aca Kramarja uspelo Sabini Duranovič, Tinkari Korošec, Marjeti Že-rovnik, Aidi Belirie, Maji Hromeč, Petri Jon-česki, Ireni Scvčnikar, Petri Schnabl, Tjaši Vovk, Sebini Durakovič, Evi Cimprič, Jeleni Adžič, Gaji Pintar, Tanji Božič, v prvem delu pa sta ekipi pomagali še Amela Barakovič in Anela Mekič.
Sedaj je pred ekipo zaslužen počitek, že v začetku avgusta pa jih čakajo naporne priprave pred najbrž odločilno sezono za kamniško žensko odbojko.
Najtežji Ironman triatlon na svetu je na kanarski otok Lanzarote privabil več kot 800 tekmovalcev, od katerih pa sc jih je \ soboto, 21. maja, ob 7. uri zjutraj v hladne vode Atlantika pognalo le 763. Težke vremenske razmere zadnjih dni, poškodbe in okvare opreme so Start očitno preprečili nekaj desetinam tekmovalcem. Še nadaljnjih 100 jih je odstopilo med tekmo, med tistimi, ki so prišli do cilja, pa je bilo 60 še posebej srečnih, saj so naslednje jutro prejeli certifikat za nastop na oktobrskem svetovnem prvenstvu na Havajih.
■m
Najboljši igralci in igralke pri I. 1990
40 EKIP NA OBČINSKEM PRVENSTVU V BEACH VOLLEYU
Kamniški odbojkarski klub je še enkrat nadvse uspešno organiziral občinsko prvenstvo v beach vollevu. V dvodnevnem tekmovanju se je prvenstva udeležilo 40 ekip iz vseh kamniški osnovnih šol.
Pri dekletih letnik 1992 in mlajše so zmagale dekleta iz Stranj pred dvema ekipama Oš Frana Albrehta. Pri fantih pa prav tako ekipa Stranj pred OŠ Toma Brejca in OŠ Šmartno. Najboljše igralke so bile Doris Puketa, Nika Obolnar in Že-Ijana Blagojcvič, najboljši igralci pa Marko Pajič, Jernej Lak-ner in Matic Klančnik.
Pri letniku 1990 in mlajše so bile najuspešnejše igralke OŠ Toma Brejca, pred OŠ Prana Albrehta in OŠ Stranje. Pri fantih pa so zmagali Stranjčani pred OŠ Toma Brejca in drugo ekipo iz Stranj. Najboljše igralke so bile Maruša Žebaljec, Doni Virient in Urša Komatar, najboljši igralci pa Klemen Hribar, Jaka Klemenčič in Marko Pajič.
V seštevku so bile najboljše ženske ekipe OŠ Stranje. OS Frana Albrehta in OS Toma Brejca, pri fantih pa OS Stranje, OŠ Toma Brejca in OS Šmartno v Tuhinju, Najboljši dve ekipi sta se tudi uvrstili na področno tekmovanje.
Cico 1.
Prvi Slovenec z normo je tudi letos Kamničan Matic Romšak, ki jc s časom 11.03.04 dosegel skupno 72. mesto, v svoji skupini pa 9. mesto, med 124 uvrščenimi. Uspelo je tudi drugemu Slovencu na dirki Konstantinu Preradoviču, ki je z 11.36 49 zasedel 139. mesto, v svoji starostni skupini pa se je med 15. uvrščenimi zavihtel na 2. mesto.
Matic Romšak nam je občutke s svojega sedmega Ironmana opisal takole:
»Ker sem v prejšnjih šestih iron-manih zaradi »pretepanja v vodi« kar dvakrat izgubil kontaktno lečo, tokrat prvič nisem štartal iz prvih vrst, ampak sem se v vodo pognal z drugo polovico nastopajočih Seveda se gneči tudi tokrat ni dalo povsem izogniti, s plavanjem ob zunanjem robu množice pa sem se le izognil nekaj udarcem v telo in glavo, čeprav sem zaradi vsaj dvesto več preplavanih metrov izgubil nekaj minut in iz vode prišel okrog 280. mesta.
Vedel sem, da se bo dirka tudi letos odločala na kolesarjenju in teku in da bo za uspeli potrebno prehiteti vsaj dvesto tekmovalcev Ves čas kolesarjenja, vseh šest ur nisem naredil večje napake, le improvizira
Motokros
Petič za pet!
Kamniški športni klub Sitar Dunlop Racing Team je znan po tem, da jc že vrsto let zastavonoša v slovenskem motokrosu in je tako pustil neizbrisen pečat tega zanimivega športa tudi v mednarodnem merilu. Ker so se že pred leti zavedali, da je pravi razvoj te tehnično in fizično ene najbolj zahtevnih panog mogoč le večplastno, so ob vzgoji in skrbi za tekmovalce pred petimi leti uredili tudi svoje tckmovališče.
Ob osrednjem slovenskem letališču je tako na Brniku zrasel moderen motokros center imenovan Dunlop moto park, ki je lahko s svojo urejenostjo, preglednostjo in zanimivo konfiguracijo za vzgled ne le slovenskim, ampak tudi evropskim tovrstnim objektom.
Letos smo bili tako na njem priča že peti dirki, ki je zanimivo štela tudi kot peta dirka letošnjega državnega prvenstva v motokrosu. Vozniki vseh treh članskih kategorij so pripravili divje vzdušje, saj ni manjkalo trdih prehitevanj in tudi nekaj padcev, ki SO še enkrat pokazali, da je letošnje prvenstvo resnično izjemno izenačeno in napelo, saj
so se dirkači borili za vsako ped 1350 metrov dolge proge.
Na koncu se je najboljših petnajst iz, obeh najmočnejših članskih kategorij pomerilo še v posebni, zdaj že tradicionalni dirki za Pokal Dunlop. Tudi tukaj gre za posebnost, saj vozniki na ostalih dirkah državnega prvenstva nimajo dodatnih voženj, ki bi še bolj popestrila dogajanje na posamezni prireditvi.
Ko dobimo skupaj na startni rampi tako voznike različnih prostorninskih kategorij jc še posebej vroče, saj morajo tisti z močnejšimi motorji dokazati, da jih mlajši tekmeci na šibkejših ne bodo premagali. Ge sc to komu zgodi jc sramota seveda zagotovljena. No, zmagovalec jc bil tokrat iz vrst močnejših. Miha Spindlcr, ki jc dobil to dirko izjemno suvereno, je tako rešil čast voznikov z močnejšimi brenclji. Pred dobrimi 2500 gledalci pa je zadovoljil tudi domače navijače, saj jc Miha najboljši voznik domačega kluba Sitar Dunlop Racing team v razredu Open. Pri uspehih sta se mu pridružila še Jernej Irt, ki je suvereno pobral zmagi v obeh vožnjah
Adrenalinski start ob lepem sončnem vremenu na Brniku v razredu OPEN.
razreda do 85 cem, ter Klemen Gerčar. Slednji je kot lanski državni prvak v šibkejšem razredu do 85 cem, letos presedlal na močnejši motor in na prese nečenjc mnogih pošteno meša štrene izkušenejšim voznikom na motorjih do 125 cem. Tako je letos dvakrat celo že zmagal, po ponovno odličnem dvojnem drugem mestu za zmagovalcem Rokom Cajzknm pa tako še vedno drži odlično drugo mesto tudi v skupnem seštevku državnega prvenstva.
Sončno vreme je ob motokrosistih na Dunlop moto park ob hrumeča letala privabilo tudi voznike štirikolesnikov, ki so se pripeljali celo iz Avstrije. Na progi so v nekaj krogih prikazali zanimive in atraktivne vožnje, pri katerih ni manjkalo niti skokov in celo nekaj nedolžnih padcev. S tem so predstavili to pri nas ne preveč znano prevozno sredstvo, s katerimi sc obeta celo novo državno prvenstvo. Morda že v naslednji sezoni.
Na koncu pa ne smemo niti mimo mičnih deklet agencije MK Michael, ki so bile ob hrumečih motorjih le še paša za pomiritev moških oči. Zal tudi ta kulisa spremlja le dirke v organizaciji Sitar Dunlop Racing Te-ama. Začuda drugi organizatorji pozabljajo na šov, ki mora Spremljati tovrstne prireditve.
Zato pa so se v kamniškem klubu tudi izkazali kot dobri organizatorji, pa čeprav mnogi
nje s hrano se mi je na teku spel vrnilo kol bumerang Lanski defekti sc na srečo niso ponovili, je bila pa vožnja po klancih navzdol, po raz-pokanih cestah, z vetrom v boke, zadnjico in prsi, ob hitrosti 60 km/ h in več, velika loterija. Meni se je po 180 kilometrih k sreči izšla in kljub prevoženim skoraj 2600 višinskim metrom, kar je enakovredno Šestim prevoženim Črnivcem, na menjavo nisem prišel preveč razsut.
Ko sem po drugi uri popoldne pričel z maratonskim tekom, sem v
roki stiskaj majhno torbico s tabletami soli in protibolečinskimi tabletami, ki pa so se zaradi nenehnega polivanja z vodo, ki je hladila pregreto telo, kmalu spremenile v nerazpoznavno zmes, ki sem jo zabrisal za prvi grm ob cesti.
Pomanjkanje mineralov in elektrolitov, predvsem soli, pa je kmalu povzročilo začetek kalvarije. ki je trajala zadnji dve uri teka. Pričela so boleti kolena, pa stegenska itiišit a, noge so postajale vse bolj trde in hitrost teka je hitro padala. Zlom sem skušal preprečiti s pitjem koka-kole, vendar sta vnesena sladkor in kofein povzročila še eno neprijetnost, napenjanje in neprestano »obiskovanje« obcestnih mobilnih WC-jev, kar je k porabljenemu času dodajalo nove minute.
Ko me je v zadnjem od štirih maratonskih krogov »stisnilo« že petič, sem se zavedel, da imam tri mož nosti, spet na WC in verjetno zapraviti normo, priti v cilj z normo in polnimi hlačami ali pa priti na cilj zgolj z normo. S skrajnimi napori mi je uspelo slednje in po enajstih urah trpljenja sem cilj dosegel.
Izredna prijaznost španskih organizatorjev se je izkazala, ko sem se privlekel do medicinskega šotora, kjer so z infuzijo in sredstvom proti slabosti iz mojih mišic odgnali krče in me po slabi uri spet postavili na noge
In ko so mi naslednji dan sveča no podelili certifikat za udeležbo na svetovnem prvenstvu, me postavili ob bok najboljšim svrlovnim trialle tom in od mene ljubeznivo »pokasi-rali« še 450 ameriških dolarjev za šiarinino, sem se počutil kar neko liko lažjega in pripravljenega na nove izzive. Zahvala za uspeh gre sevc da tudi mojim pokroviteljem: Novi ljubljanski banki ter podjetjem Smart com. Alprem oprema, Via International, lestor, Biro Balia in Ko mimalno podjetje Kamnik »
Iskrene čestitke tudi v imenu uredništva za »prvo slovensko vozovnico na SP v Ironman triatlonu!
SAŠA MEJAČ
Sezona vaterpolistov se zaključuje uspešno
Kategorija do 16 let: Slo : Mak
mm 3
Miha Spindler (AMD SITAR DUNLOP Racing) zmagovalce dirke za Pokal Dunlop 2005.
pred petimi leti tega niso verjeli in so jim celo metali polena pod noge. Ko so se ob čudovitem sončnem vremenu v zgodovini dvakrat uspešno spopadli tudi z ogromno dežja na progi prav na dan dirke, pa nihče več ne dvomi v to, da gre pri njih ob tekmovalni tudi za izvrstno organizacijsko ekipo, ki je lahko ostalim slovenskim klubom le za vzgled.
Nasvidenje na Dunlop moto parku torej ponovno v letu 2006! Še prej pa nas bodo Sitar-jevi fantje razveselili ponovno jeseni, ko bodo v Kamniku v centru Perovo ponovno organizirali dirko v hitrostnem motociklizmu, ki je lani po obisku gledalcev podrla vse rekorde, saj je po 30. letih ponovno privabila v Kamnik motorja željne.
Tekst in foto: Borut Cvetko/ www.mediaspeed.net
Še vedno se vozimo na treninge v Ljubljano in Kranj, ena skupina ima trening 1 x tedensko v snoviku. Za vsestranski športni razvoj imamo trening tudi v telovadnici.
Dečki do 12 let so državni prvaki, dečki do 14 let in mladinci so osvojili 4. mesto, dečki do 10 let imajo še en turnir in se borijo za 2. mesto.
Dan vaterpolistov se hitro približuje -17. IN 18. JUNIJ!
Svoj prihod je potrdila večina vabljenih ekip. letos je poudarek na mlajših kategorijah.
do 14 let: Triestina, Medveš-čak, Primorje, Slovenija, do 12 let: Olimpija, Triestina, Delfin, Triglav, Kamnik, do 10 let: Slovan, Triglav, Kamnik
Seveda bodo tu še razne delavnice , igre za najmlajše, plavanje na prvo žogo itd, tako da nikomur ne bo moglo biti dolgčas.
Z dejavnostmi začnemo že v petek, 17. junija, glavno dogajanje pa bo v soboto 18. junija.
12-URNI KOŠARKARSKI SPEKTAKEL V STRANJAH
Tradicionalni košarkarski spektakel med ekipama Stranj in Vrhpolj se bo letos odvijal v soboto, 11. junija, na igrišču OŠ Stranje. Tradicionalna 12-urna tekma se bo pričela ob osmi uri zjutraj in bo trajala vse do dvajsete ure zvečer.
Letos bo prireditev še posebej zanimiva, saj bo popestrena z obilico športno - plesnih dogodkov. Ob 17. in 18. uri bodo nastopila dekleta iz gimnazije Kranj združena v plesno skupino Frike, ki je letos zmagala v finalu tekmovanja Šolske košarkarske lige !
Ob 19. uri bo prava poslastica za vse ljubitelje košarke in akrobatike, saj bodo nastopili mladeniči iz srednješolskega centra Celje združeni v akrobatski skupini Skokci. Tudi oni so letošnji zmagovalci tekmovanja ŠKL med akrobatskimi skupinami !
Seveda bo vmes žreb nagrad za gledalce, srečelov in še marsikaj se bo našlo za vse ljubitelje košarke, ki ste v soboto vabljeni v Stranje !
14    9. junija 2005
OD TU IN TAM
Kamniški OBČAN
Iz majske črne kronike
Brezplačno »tankanje« jih bo drago stal
V poročilu PP Kamnik za mesce maj jc poseben poudarek dan na področju prometnih nesreč namenjen dogodkom na parkiriščih, kjer ugotavljajo vse več pobegov udeležencev, ki s svojimi vozili oplazijo drugo parkirano vozilo.
Prehitra vožnja je še vedno eden od najpogostejših vzrokov nesreč. Tako je zaradi tega prišlo do prometne nesreče 8. maja na lokalni cesti Tunjice-I.aniše. Na srečo je nastala samo materialna škoda. Id maja se je zaradi prevelike hitrosti zgodila prometna nesreča pred križiščem regionalne ceste Mengeš-Duplica in Ko-renove ceste.
V maju so policisti zabeležili tudi dve nesreči zaradi prehoda srn preko cestišča -11. maja je voznik osebnega avtomobila v Podgorju povozil srno in pri tem utrpel za 70.000 SIT škode. 19.
maja se je podobna nesreča zgodila vozniku osebnega avtomobila na regionalni cesti Kamnik -I.očica, na vozilu pa je nastalo za 100 tisočakov škode. V obeh primerih so za povoženi srni poskrbeli lovci.
Ti primeri kažejo, da moramo biti vozniki še posebej v večernih in jutranjih urah posebej pozorni na prehode smjadi preko cestišča ter ustrezno prilagoditi hitrost vozila.
Med kaznivimi dejanji so spet na prvem mestu vlomi in kraje.
2. maja je vlomilec v Šmarci iz notranjosti stanovanjske hiše odpeljal specialno kolo Focus Mara-cas, črno modre barve, pri čemer je lastniku povzročil veliko materialno škodo, saj ni šlo za navadno športno kolo.
4. maja okoli desetih zvečer je bencinski servis OMW Perovo
f
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici)
S 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na MALICE po 700 tolarjev -
poleg dveh vrst vsak dan v času malice tudi dunajski zrezek (ali ocvrt sir) s pomfrijem in solato dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila.
Poskusite naše njoke z različnimi omakami!
V POLETNIH DNEH VABI NAŠ SENČNAT VRT!
mmm... Posladkajte se S PALAČINKAMI z najrazličnejšimi nadevi, sladoledom, sadnimi kupami
NIZKOGRADNJE asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co.,d.n.o.. Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
ŽELITEU SI/OJ BEHAR KUPOVATI HAJCEHEJEl!
TEHN,ČNA ™GOvmA /PVAJVEUr*
|WM|t£2Er#V /    ■'jfcit' TFtGfO 'S/VJE dr
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA V JUNIJU!
•SAMOSTOJNI ŠTEDILNIKI šir. 50,55,60 in 90 cm -10%
• MIKROVALOVNE PEČICE -10%
MALI GOSPODINJSKI APARATI
. 1 O OZ M
*S^W/0D0V0DNEARMA- \Mtdš m TURE-10% iT1
AKCIJA: PRINESI STAR LIKALNIH IN NOVEGA DOBIŠ Z 20% POPUSTOM
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
t..
Posledice trčenja v »kandelaber« na križišču ceste Mengeš-Kamnik in Korenove ceste zaradi prehitre vožnje.
obiskal zamaskiran vlomilec, ki
je prodajalko najprej pobrizgal s solzivcem, nato pa je iz blagajne odnesel večjo vsoto denarja. 10. maja se je kraja na bencinskem servisu Petrol zgodila v materialni obliki, lopov je potem, ko je napolnil poln tank bencina tega »pozabil« plačati. Vendar policisti pričakujejo, da ga bodo kmalu izsledili. Podobno tatvino bencina so na bencinskem servisu v Kamniku doživeli tudi 14. maja.
Zadnje čase so policisti obravnavali tudi nekaj kraj blaga v naši trgovinah, S. in 18. maja vTUŠ-u na Bakovniku, 17. maja v trgovini Spar, vendar so storilce kmalu izsledili.
JO. maja so vlomili v prostore Teniškega kluba v Kamniku in razbili notranjost objekta. Poli-
cisti so vse udeležence te akcije kmalu prijeli in se bodo morali zagovarjati na sodišču.
12. maja ponoči so v Kamniku ukradli osebni avto Fiat Brava temno zelene barve.
Da bodo morali lastniki psov, ki se pogosto preganjajo po Podgorskem polju, bolj paziti na svoje štirinožce, kaže tudi primer, ko sta 4. maja občana na sprehodu s svojim psom za železniško progo ob Groharjevi ulici na Duplici napadla dva po-tepuška psa. Napadeni občan seje moral zaradi poškodb zateči po pomoč v kamniški zdravstveni dom. Policisti bodo po zbranih obvestilih zoper lastnika psov podali obdolžilni predlog na sodišče v Kamniku.
F.S.
Uspešen balinarski turnir na Duplici
Prvo mesto za organizatorje - Stare mačke
Čeprav je bil tradicionalni balinarski turnir, ki ga pripravlja ekipa Starih mačkov v okviru BK Duplica, 28. maja namenjen predvsem srečanju in druženju balinarjev od blizu in daleč, pa
Največ točk pri bližanju sta dosegla Sandi Požar in Janez Kos, med najboljše zbijalce pa so se uvrstili Jože Bedič, Matjaž Muhič in Sebastijan Mlinar.
F.S.
je vseeno prizadevnim organizatorjem kar dobro delo, ko so se med 16 sodelujočimi štiričlanskimi ekipami po skoraj dvanajstur-nem tekmovanju na štirih stezah domačega balinišča na Duplici uvrstili na prvo mesto.
Dupliškega turnirja se je udeležilo preko sto tekmovalcev in njihovih navijačev iz Kamnika, Jesenic, Ljubljane, Zaloga, Cer-kelj, Komende, Količevega, Jev-nice in od drugod. Skratka, bilo je pravo balinarsko srečanje, ki so ga popestrili še z nagradnim bližanjem v krog in zbijanjem. Seveda pa so poskrbeli tudi za pester srečelov z vsako zadeto srečko.
Kot zanimivost naj omenimo, da so se kamniški upokojenci udeležili srečanja tako z moško kot tudi z žensko ekipo.
V spomin na srečanje so vsi člani najboljših štirih ekip prejeli lične medalje, najboljši v bližanju in zbijanju pa praktične nagrade.
Med šestnajstimi ekipami so se na prva štiri mesta uvrstili ekipe: 1. Stari mački, 2. Golišče Jevnica, 3. Zalog pri Ljubljani, in 4.Cerklje.
Zmagovita ekipa Starih mačkov (na levi v rumenih majicah): Cveto Petek, Sebastijan Mlinar in Franc Vrdelja se je najprej srečala z domačimi halinarji Marjanom Golobom, Pavletom Juračem in Igorjem Drčarjem.
Miro Novak razstavlja v Lip Radomlje
Žive in barvite so Novakove podobe
Miro Novak je slikar samo-rastnik, doma z Vrhpolja pri Kamniku. Ustvarja že vrsto let. Velik del svojega slikarskega opusa namenja motivom neokrnjene narave, ki jo doživlja na svoj način, z najnovejšimi podobami nas popelje v bolj ali manj znane motive sveta okoli nas.
V svet barv, palete in čopiča se je podal na podlagi nje-
govi prepoznavni podobi.
Z drugimi besedami bi lahko zapisali, kar morda zveni nekoliko grobo, da si je ustvaril svoj stil, saj ga čopič vodi do skorajda popolnih potez brez nepotrebnega abstrahi-ranja.
Novakove podobe so žive in barvite; so odraz, trenutka, ki ga s čopičem in barvami prelije na slikarsko platno. V
gove notranje želje; torej brez ustreznih šol. Pri svojem ustvarjanju je našel tisto pot, ki ga je ob resnem delu in nenehnem izpopolnjevanju pripeljala med najvidnejše sodobne slikarje današnjega časa.
Življenjska pot ga ni vodila v slikarske šole, da bi lahko tudi z. uradnim papirjem potrdil svojo voljo, talent in nadarjenost. Zato še toliko bolj preseneča z, najnovejšim ciklom slik, kjer z žlahtnostjo barvnega sveta odkriva znane in manj znane podobe iz okolice, kjer živi in dela. V tem delu trdno stoji na tleh, zato Se podaja v povsem realistične vode, kar sc odraža v nje-
prvi vrsti velja pri Miru Novaku spomniti na njegov pogum in vztrajnost, ker je s trdim delom v zadnjem obdobju že dosegel sebi razpoznaven slog slikanja. Pristop slikarja je preprost, iskren in razpoznaven.
19. maja je bila, skupaj s svečano otvoritvijo preurejenega prodajno razstavnega salona LIP Radomlje, tudi otvoritev njegove prodajne razstave slik, kjer si lahko do konca poletja ogledate njegove najnovejše slike. Njegova ustvarjena dela si lahko ogledate tudi na njegovi spletni strani WWW.NOVA-KART.NET
ROBIN MAJN1K
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
DNEVI ODPRTIH VRAT:
10.06. - 18.06.2005
AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si
Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888
vam nudi po ugodnih cenah:
POLETNI PROGRAM: PVC MIZE, STOLE, senčnike, ležalnike, blazine, otroške igrače, piknik pribor, cevi in priključke za vodo, zalivalke, lesene lestve, PVC korita in lončke za rože,... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA in še in še ...
Velika izbira aranžiranih daril.
Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE.
AKCIJA!
gm. RP posode 12-delna samo 5.500 SIT
KOTIČEK ZA ŽENINA IN NEVESTO S KNJIGO ZELJA
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Renaultova tehnologija, Renaultova kakovost, , Renaultove storitve.
DACIA LOGAN 1.4
AVTO SET d^oo
Dragom«! j iV>, 1230 Domžale
Oprema:
Klima, servo volan, zračna vreča, centralno zaklepanje
CGI131
1.890.000 SIT
Garancija:
3 leta ali 100.000 km
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 DELOVNI ČAS: Servis: 01/56 27 333, 031/648 166
SALON: od 8. do 18. ure Nadomestni deli: 01/56 27 222
E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si
Mali oglasi:
Suha drva prodam. Tel.: 031/ 309-598.
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571, 051/359-483.
Varstvo za 2-letnega fantka v Kamniku iščemo. Tel.: 0311 578-259.
SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure
Avtovleka: 031 / 795 600
SERVIS
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije
kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke]
TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (v obrtni coni Duplica) . www.tech.si
ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dcdija
ADOLFA JOŽEFA PRAŠNIKARJA
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,.prijateljem, sošolcem, sosedom i/. Podgorja in Kamnika ter znancem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveCe. Hvala sošolcu Tonetu Jesenku in prijatelju Tomažu Jančarju za poslovilne besede. Lepo se zahvaljujemo zdravnici dr. Nevenki Dolenc za zdravljenje, skrb in človeško toplino, sestri Jani in patronažni sestri Katarini iz zdravstvenega doma Kamnik, lepa hvala dr. Škapinu. dr. Glaviču in medicinskemu osebju iz bolnišnice dr. Petra Držaja, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih urah življenja.
Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Ženu Milena, hčerka Ines in vnukinja Tjaša
Maj 2005
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži okvirjanje slik
ZAHVALA
Ob smrti
TONETA POLJANSKA
z Duplice,
od katerega smo se 20. 4. 2005 na njegovo željo poslovili v družinskem krogu,
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za vso pomoč in razumevanje. Posebna zahvala gospodu Župnik« za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, ded in tast
BORIS BAVČAR
iz Kamnika, Prvomajska 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem Stola in znancem za podarjeno cvetje in sveče, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Kamnik, ZZB NOV Kamnik. Društvu upokojencev in Zvezi invalidov Kamnik, sodelavcem DSO Kamnik.
Posebna zahvala pevcem in trobentaču, praporščakom ter g. Branku za lep poslovilni govor.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, maj 2005
Bolečina In praznim Je duma ostala, ko mit)* k Bogu ata poklicala,
.vri/ Bog hotel je tttkO, da trpljenje se končala ha.
ZAHVALA
v 94. letu nas je zapustil dragi ata,
stari ata, praded, last in stric
JANEZ VRHOVNIK
Slanoveev ata
Iskrena hvala vsem, ki Ste ga obiskovali in se zdaj od njega poslovili darovali cvetje, sveče in za sv. mase. Hvala & župniku Pavlett, za lepo opravljen pogrebni obred gas, ceni praporščakom g.Zdravku in * Marjanu za lepe besede sloves.. Ob grobu Mat kovin,, Bovčovim. Marlmc/ovtm ter dr.Jerma-novi in sestri Jani za vso pomoč.
Vsi njegovi
Tunjice, Utik, maja 2005
Kogar ima človek rad. nikoli ne umre, lf neskončno daleč je...
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oči, sin, bral in stric
SREČKO HOČEVAR
lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, njegovim sodelavcem JP VO-KA in našim sodelavcem, ki sle ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalja in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete
pesmi in trobentaču za zaigrano pesem. Posebna zahvala zdravnikom in sestram Onkološkega inštituta za nesebično pomoč ob njegovi hudi bolezni ter sošolcem in kolektivu ŠCRM Kamnik za razumevanje in pomoč. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči vsi njegovi
April 2005
siM6x sr« www.simax-slo.com ti		
AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL		
NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI		
h                /S       IZPUŠNI SISTEM. ZA yy vse vasTB °sE8N|H "X     IN TOVORNIH VOZIL		
MONTAŽA IN SERVIS		
j PNEVMATIKE JŽJf^&ri		že od 33.000 SIT dalje
Akumulatorji, olja, filtri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme		
		
36-letni z iskrenimi nameni išče zvesto življenjsko sopotnico. Tel.: 031 836 378.
Ženi t na posredovalnica ZAUPANJE,
Leopold Oresnik, Dolenja vas 85. Prebold.
PRODAJA PLODOV VRTNIH JAGOD IN MLADEGA KROMPIRJA.
Jenko, Mlaka 16, Komenda
01/8342-163, 031/413-063,041/939-156.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, UGODNE CENE
- SLADKOR 189 SIT/kg pakiranje 25 kg
KOR VZA akcijska cena 30 SIT/kg v razsutem stanju
SEMENSKA KORUZA in SEMENSKE TRAVE na zalogi
i)
H H
»I
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na vol Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
It
I!
■ utrudi, zlomi.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast in brat
NIKO RIHTER
(27. 10. 1936 - 26. 5. 2005)
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pisno in ustno izražena sožalja in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sosedom Martinu, Nevenki in Gregorju za nesebično pomoč.
Zahvaljujemo se tudi dežurni zdravnici, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču.
Še enkrat hvala «em in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi
Megla pade na ravnine, meni Žalost na srce, , megla z ravnine izgine, ialast iz srca ne gre.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila mami, hčerka, babica, sestra in teta
ŠPELA ČEBULJ
i/. Podgorja pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izražali sožalje, nas tolažili, podarili cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala patru Marku za lepo opravljen obred slovesa in sveto mašo. pevcem Krt za lepo /apele pesmi.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. ji pomagali, stali ob strani, ji kakorkoli lepšali njeno življenje, nam svojcem pa žiti ostali neznani. Predvsem hvala vsem ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v svojem spominu.
Vsi žalujoči
Maj 2005
AVTO
SOLA
organiziramo BREZPLAČNI tečaj CPP v Kamniku, Novi trg (učilnica nasproti ŠCRM, poleg slaščičarne) v ponedeljek. 20. junija ob 18. uri
M®W©9 poleg kategorij poučujemo tudi kategorije (tovornjak s priklopnikom ter avto s prikolico)
mm iS mm
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
* Ž. BLUZE    * KRATKE HLAČE (">.,?., otr.)
* *u^lTl      * NOGAVICE HUa      (ni?te2-paK.,899.-) ^
(clastito-gutnbi-iadrge...) # BRISAČE in
^E^SWM«E ^'HlACc KUHINJSKE KRPE
INFORMfc
Drobiž za avto in počitnice
83-1 1-01 2 041/517-118
Poskrbljeno za parkiraje. pestro ponudbo
Odprto: ponedeljek-petek od 9**19*, sobota: 8*-13*.
^^^^^
C
1.699.000 tot artkfh kovancev - zanesljivi ćratZ. 1,1 GL * klimo.
<8>
Hvunoai
Hyi»mi»* je p« ruteksrah j,Q. Pnwtr trni AMOctatni. StraM«IC VtDlon in«. In rwi|« Wfclcta? C»r m«d n*jzinfsl)h>«jttml »vtmnotoJU.
> i *i1 < 11 m :*s m * i»* M    t i m
H 72 16 221, 72 44 234
KMEČKI
TURIZEM
PAVLIN
Šenturška gora 23/a, tel.: 04/25 22 083
vabi zaključene družbe do 60 oseb
IZREDNO UGODNA PRODAJA DOMAČIH PRŠUTOV brez kosti - 2.500 SIT/kg
Terme Snovik-Kamnik d.o.o. Molkova pot 5 tel: 8308 631
UGODNO! KOMBINIRANA KAiTTA! „m/l^mlU, Nihalka, sedezmca m dve un kopanja. Veltka planin A Karte lahko kupite v Termah Snovik ali na spodnji postaji kabinske žičnice.
m! ••■III
'■ar*
ZUNANJI BAZEN * TOBOGAN • FRAVNATE TERASE
.......  ■        .   ,■  ■     ;.. '
RME
SNOVIK
SV£T TERMINIH UŽITKOV
AKTIVNE POČITNICE ZA OTROKE V MESECU JULIJU
V tedenskih terminih bodo otroci spoznavali veščine plavanja, odšli na sprehod v okolico term in ustvarjali v delavnicah. Poskrbljeno je tudi za kosilo in malico.
sam
Dnevi keramike in kopalniške opreme
od 30.5. do 11.6.2005 v trgovinah Sam
Dtopclom
skupina
Za male in velike mojstre.
WC školjka Olvmp
(talni izliv, brez splakovalnika in wc deske)
12.590,00 SIT
Umivalnik Olvmp 55 cm
(brez armature)
T     6.090,00 SIT
p,
Blde Olvmp
(talni izliv, brez armature)
13.590,00 SIT :*
www.sam.si
Kamniški OBČAN
•o*
01/83 91 311 041/662 450
RAČUNOVODSKE
STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
lHIBO#d00
Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
ZARJA KOVIS d.o.o. ■ Molkova pot 5 " 124» KAMNIK
	
-.....	j
Približuje se vroče poletje.
ZARJA KOVIS v sodelovanju /. JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo
Split in multi-split klimatskih naprav proizvajalca SANYO
Eco-Multi klimatske naprave z močjo do 84 kVV Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRON1 Hladilne agregate
Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode
S4%VO • i M M ERG AS
Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom.
Izdelamo celotno projektno dokumentacijo.
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE
Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij
IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV
Informacije:
01-83-08-608, 0-»l-2-»5-y30, 0*1-033-779, 0*i-077-3 11
5i Mercator Center Kamnik
Ta vikend bo pri nas živahno!
v petek, 10. junija, ob 17. uri
Igrana predstava OTROŠKI SLADOLED
v soboto, 11. junija, ob 10. uri
LUMPIJADA
od 11. ure dalje- Zabavna prireditev
vek v MC Kamnik
s prikazom ureditve srednjeveškega trga, srednjeveško gostijo z grajsko gospodo in vitezi
Razrezali bomo mortadelo velikanko!
T T V     sadje in zelenjava
Vsak dan sveze h ponudbe 5 ™ dan
5 n oan v akciji
Obarvajmo življenje
bučke   •   mlado zelje  • lubenice
rdeče grenivke jaffa
Prodajni center Sam Jarše
Preserska cesta 1, Zg. Jarše 1235 Radomlje Tel.: 01 7298 800 Fax: 01 7298 832
Mojstri odličnih cen, široke ponudbe blaga, svetovanja, dostave in ponudbe izvajalcev.