Razgofori z naštai narofBihi Opozorilo! Vsem, ki nas sprašujejo. ali In kdaj bo objavljen odgovor na njlhovo vprašanje, javIjamo, da bo gotovo objavljen, a po vrstnem redu. Vpra&anj dobivamo innogo, prostor je pa omejen, zato ae objava včasib zakasni. Naprava poti po njivi brez dovoljenja lastnilta. L. F. Po njivi, katero ste kupili lani, hočejo napraviti pešpot in ao že začeli z merilniini deli, vzlic temu, da ste proti temu ugovarjali. Pravijo, da je baje prejšnji lastnik dovolil gradnjo poti po navedeni njivi. — Niste povedali, kdo gradi pešpot, domnevamo pa, da očividno kaka oblast (občina ali banovina). Svetujemo Vam, da se najprej pismeno pritožite na oblast, ki gradi pot. Najbolje bi seve bilo, da se poravnate, ako Vam plačajo primerno odškodnino za njivo — v primeru, da je pot po Vaši njivi v javnem interesu. Ako ne boste mogli zadeve zlepega urediti, bi morali nastopiti sodno pot. — V kolikor je prejšnji lastnik dovolil napravo poti preko pozneje Vam prodane njive, Vas to dovoljenje ne zadeva, odnosno ne veže, ako zanj niste vedeli. V prlmeru, da bi ae izkazalo zadevno dovoljenje morda le za Vaa obvezno, bi Vam moral prodajalec povmiti primerni del kupnine, ako Vas ni opozortl na obljubo, ki jo je dal glede poti. Spodbijanje cd *irnhinje sklenjene dosmrtne 7^Jiupne pogodbe. F. A. Mati kot varuhinja nedoletnega otrolta je z odobritvijo sodišoa oddala dva joha njive, last nedoletnega otroka, v zakup dvema zakoncema do njune smrti. Otrok je med tem poetal polnoletfn in vprašate, da-li bi lahko razveljavil navedeno zakupno pogodbo. — Varuhiuja je bila upravičena eklepati za ^nedoletnega otroka obvezne pogodbe le za dobo otrokove nedoletnosti. Ne vežejo pa pogodbe, aklenjene od varuhinje, čeprav jih je varatveno sodišfie odobrilo, otroka, ko postane polnoleten. Radi tega lahko polnoletni otrok izpodbi.ia zakupno pogodbo. Ako ne bo mogoče z zakupojemalcema doseči poravnave, ju bo. moral polnoletni otrok tožiti in zahtevati odstranitev s posestva. Odvetnikn obljubljeni strogki viSji nego sndno odmerjenl. A. in F. M. Obsojeiii ste bili na plaCllo stror ov branilca nasprotne atranke. Ko Vas Je alednji tirjal na plačilo navedenih stroškov ter stroškov pravde Vaših BtarSev, ste se zavezali plačati mu določeno vsoto v dveh obrokih. Naknadno ste dobili od sodišča »klep, glaaom katerega so blli branilčevi stroški odmerjeni za par sto dinarjev niže. Vprašate, da-li ste dolžni vzlic aodni odmeri plačati odvetniku obljubljene višje stroške. — žal Vaa obveza, prevzeta napram odvetniku, vc^že, ako ste to obvezo prevzeli brez kakega pogoja. Prošnja za znižanje pmvdnih stroškov. A. "M. Sodišfie Vas je obsodilo na plačilo zelo visokih pravdnih atroškov. — Ako bo rekurz zavmjen, boste morali plačati atroške v višini, kakor jih je določilo sodlšče, in Vam ne bi pomagala nikaka prošnja ua znizanje ne na banovino, ne na kako drugo oblast. Le dotičnik, ki Ima etroške eprejeti, Vam jih more — seve le proetovoljno — znižatL — V kolikor bi Vam bili v izterjavo dolžnih. zneslcov zarubljeni kaki predmeti, ne bodo ti predmeti takoj prodani, marveč aele po pravomočnosti izvršilnega dovolila ter mora pretefti med rubežem in prodajo naimanj 21 dni. Gostiiničar bl rad dosegel zaščito. J. Z. Poaeatnik in gostilničar bi rad za nek dolg, ki izvira sicer iz leta 1928, a ga je provzel leta 1933, dosegel zaščito, ln sicer na ta naiin, da bi svoje poaeatvo izroCil ali prodal svoji ženi, sam pa obdržal gostilničarsko koncesijo, odnosno obrt. ¦— Gostilničar ne bo mogel doaeči raščite ne na opisani način, pa tudi ne na kak drug način. Zahteva viničarja in logarja na dogovorjeno in primerno plafilo. M. N. V službo ste bili sprejeti kot viničar proti tnesečni plači 200 din ter prejemu 90 litrov žita. Službodajalec zahteva od Vas tudi izvrševanje logarske službe, noče Vam pa za to s'užbo plaSati po 100 din mesefino več. — Ako ste 8e z gospodai-jem točno dogovorili, kako delo bcste opravljali kot viničar, in ako zahteva scdaj gospodai1 poleg teh del še :tudi opravljanje lorrarske alužbc, Vam mora za slednjo službo plaCati kraievno običajno primerno nagrado. Ako pa z tzvrševanjem 'logarske službe niste bolj zaposleni kakor bi morali biti glasoin prvotnega dogovora, odnoano ako radi tega opravljate manj viničarskih pcslov, Vam eeve gospodar ne bi bil dolžan zvišati dcrovorjene plače. — Ako ni bilo dogovorjeno, kdaj boste začeli prejemati plačo, tedaj Vam jo mora goapodar plačati, č^m 3te službo nastopHi. seve,;ako je bil nartop z datumom določen. Ako pa ete službo na- pili rrej, <iiego V jo imeli giasom dogovora, Var" bi bil go3podar dolžan plačatl evcntualno prej opravljeno delo le a primerno, krajevno običajno nagrado in ne z morda višjo dogovorjeno. — Ako Vam je gospodar obljubil za rigolanje pol klaftre po 5 din, Vam mora to dogovorjeno nagrado izplačati in nima pravice Vam naknadno nagrado zmanjšati. — V kolikor je bila odpovedna doba dcgovorjena na tri meacce, Vam gospodar ni vpravičen brez utcmeljenega razloga odnovedali službe s kraiSim rokom in niate dolžni prcd potekom odpovedne dobe izprazniti stanovanja. Ako Vam nofie !»ro« čiti delavake knjižice, odncsno apričcvala ter d»- govorjene pla*«. g» bost« mor&M a tofbo k temn prtstliU. — Oakrbit« al ubožoo «pnŁ«vaio, pwden bost« vlolili toibo. Spor nuS »potrebn« knrjav»c B. J. fflaeoro dogovora morale da^ati EAjemnilcu »potrebno kurjavo«. Najemnfk nl vei zadovoljen s sibjeni ter vrhl smrek, katere ata mu doelej dajaU, nlti I Vaso ponudbo, n*J at poeeka atoječa <treves&. — StaU&Se n&Jemnikm ji pravilno, ko zahteva Dd Vas taJca drva, kl bodo priruem* isa knrjavo. Med aiednja. spaUa laiiko tudl nekaj slbja in norda kak vrb Knreke, ako j« pripraven za t peft. Sam pa najemnik Bt dolžan, da bi sl dreveea podirai, odnosno prij»m.Tljal drvit, ako nl bflo to izrečno dogovorjeno. Dogovor, vrniti unMto facpoaojenega desarj* tesan k*. M. A. Leta 1827 4 Je tzpoeodtl Vat oče Deko vmoto denarja pri lesnem trgovcu; leUt 1034 •e J« a trgovcem dogovoril, da mu bo dolg piačal ¦ teaanlm lesom. Leta 1935 ate VI prevzell pose•tvo «d ofteta ter m savezali, da bost« dolg polavnali a Uoanim lesuatn. VpraSate, &U t* dngotot Mkhko razveijavtu. — Vsak dogovor, kl bi bfl ˇ dolžnlkovo skodo, odnosno m doiinika neOgodmjftl ncgo mo določb« oredbe o Ukvidacijl kmeSdh dolgov, J« za dolžnika neobvezen, neglede na to, ail g» je skleoll po uveljavitvl zadnje all prej&njfh otmB) o zaSCiO kmotor. VeJjal bi torej <k^t>vor !*, «ko bi Vam bll upnii dolg tnlZal po nrcdtd. ta bi VI le anultote poravnali z doteraml lesa. — Okolnosrt, da je upnlk t mnof«o bdjflem gmotnem položaju negx> VI, rd važna; ozira se le na to, da-li je dolžnik v boljsem gmotaem poVožaJu aego npnlk. Srmpiačna potnoč prl poroda. V. T. BablSko prakso amt lzvrfievatl le oseba, Iri je za to uspo•obljena. Le ˇ slll, «• babica ne more priti, ¦me; , datl bablSko pomoi tud) osebe, kl ntoo naposobljen« za to. Ako bl pokUcall brez navedcne sHe kako drugc iansko za pomoč, bl bfla ¦ledn^a od upravM oblastl kaznovana, ieprav bi pomoč nudila brezplaCao. — Na drugi strani pa tmajo sh-rmaSne matere pravlco čo bresplačne toabiake pomočl. Prijava 4vofco)ca» (bicJkla). F. F. Posectt dvo kodesm. J« treba prljsvltl na okrajnem niuSelstvu na posebnl tiskovinl Obdne ao bil« dolftne »prejeBoad saidsvn* prtjav« )• <k> konca Januarja. tn ¦lcar fcreBjJl»6DO. Kar «U t* rok MMrmdiH, moratt prtjavo napra-vitl eam, in steer n«poarttdno na okrajno na&elstvo. PlaŁatl > treb«. 5 dia kolefca ter 16 dln t gotovlnl. Rok ra prljavo poteC« a koacem lebruarjft. Ako c&mndlte ta rok, boatc plataJl kazem. Oreh in Łr«teja ob taefL H. M. S. TBc ob meji Vasega mladega vinograda ato}lta oreh ta <r«AnX kl Vam delata občutno flkodo; vprasata, ali U inogU mejasa prlsilitl, da bl O dreveai podrl. — Slednjega jw boste mogli otorttl, kor ofcviino nitnate ne iz^ovorjena, p« twM &• pripoeestvoy»ne pravice, da bi ob mejl Vaaega vioograda aoaed na svojem svetu ns «mel traetl dreveo. V koUkor segajo karanioe dreves v Vai evet, JEh tahko lsrujete, v Va4 sračal proator •egajoč« y*}» pa posekat«.