Izhaja vsak petak. ■ £3 Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna .... K 4'— poluietna........V— četrtletna.......f— Posamezna štev. „ 010 g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g St. 18. V Ljubljani, dne 1. maja 1914 Leto VIL Krščanska demokracija. Zadnjič je »Slovenec« omenil nekatere senčne plati modernega demokratičnega sistema. Navajal je znanega politika nemškega centra Martina Spahna. Ni pa samo Spalm, ki poudarja hibe, ki jih ta oblika vladavine kaže. Veljavnih mož, bodisi znanstvenikov, bodisi praktičnih politikov, ki demokracijo tudi od te strani opazujejo, je danes že zelo veliko. Pri tem se ne oziramo nič na one sloje, ki večinoma s samopridnega stanovskega stališča demokraciji nasprotujejo kakor pruski junkerji, takozvani »pravi ruski ljudje«, francoski rojalisti in podobni; mi imamo pred očmi one, ki so načeloma demokratje, a zle pojave, ki moderni demokratizem dejansko v ne majhni meri spremljajo, ne zamolčujejo. Zato pa vsi ti možje iščejo tudi načina, kako sodobno demokracijo ozdraviti. To stališče je tudi edino pravo. Demokratizem ima v današnjih razmerah toliko bistveno dobrega na sebi, da ni misliti na to, da bi se mogel brez velike škode za javni blagor z drugim sistemom nadomestiti. Da omenimo le eno, se v nobeni drugi vladavini javna sredstva ne morejo tako najširšim ljudskim slojem v prid obrniti kakor ravno na demokratični podlagi, pod nobenim drugim sistemom pa tudi ni mogoče javnih bremen bolj pravično porazdeliti kakor prav pod tem. Nobena druga vladavina ni tako sposobna pomagati do politične veljave čim večji masi, zlasti delavstvu, kakor demokratična. Kar pa je treba pred očmi imeti, je to, da se tudi demokracija, ki je ne vodi pravi duh, lahko tako izkvari, da tega dejansko ne dosega; celo tako daleč more zaiti, da časih ne pomaga najširšim slojem, ampak postane orodje y rokah plutokracije kakor v Franciji *h severnoameriških Zedinjenih drža-vah. Zdravilo za demokracijo, ki je za-iSla, je vsekakor v krščanstvu. 'Le to ihore demokraciji pravega duha vliti in jo obvarovati pred izprijenjem. 'v zor take demokracije se da najboljše zgraditi na temelju tozadevnih naukov velikega Tomaža Akvinca. Tega se je držal tudi socialni papež Leo XIII., ko je dajal v svojih vekovito pomembnih enciklikah navodila, kako naj katoličani zastavijo svoje moči, da uveljavijo y modernem ustavnem življenju krščanska načela. Pij IX. pa, kojega namene nekateri žal slabo umevajo, Leo- novo delo le nadaljuje. Prav o tem moramo nekaj izpregovoriti. Ko so katoličani začeli pod Leonom bolj krepko posegati v moderno politično in socialno življenje, se je sčasom pokazalo, da so jo nekateri nekoliko na stran udarili. Že Leon je to spoznal in v zadnjih letih svojega pontifikata povzdignil svoj svarilni glas. Najprej se je pojavila ta napačna smer v Italiji pod vodstvom znanega Murri-ja. Murri, ki ga je papež izpočetka podpiral in njegovo krščansko demokratično akcijo z zadovoljstvom spremljal, je žal precej kmalu zašel. Zapeljala ga je pred vsem načelna zmota, ki se je pri njem tekom časa razvila. Murri se je namreč navzel idej onih politikov, ki so sledili znanemu Ming-hettiju. Začel je od začetka rahlo, potem pa vedno izrazitejše izločevati odločilni vpliv, ki si ga po svojem božjem poslanstvu cerkev prisvaja na vseh poljih javnega in socialnega življenja, kjer smatra to ona za potrebno. In le ona, oziroma papež, ima odločevati, kje ji v konkretnem slučaju gre zadnja beseda. Murri pa je zagovarjal princip, da cerkev v političnih in socialnih zadevah nima sploh besede. Podlaga tej njegovi ideologiji je bila ta, da je po Minghettiju postavil načelo popolne ločitve državnega področja od cerkvenega. Načelo namreč to po duhu katoliškega nauka nikakor ne more biti, torej tudi ne ideal, za katerem bi smeli stremiti; le možno je dejansko tako stanje, a je nezadovoljivo in katoliškemu družabnemu idealu nasprotno. Leon XIII. je to tudi jasno izrekel in že on je Murrija obsodil; pod Pijem IX. ga je, ko je apostaziral, kakor znano, zadelo veliko izobčenje. Murrijev duh se je potem pojavil tudi na Francoskem; čeprav ne neposredno pod njegovim vplivom. Francosko katoliško mladeniško društvo »Sil-lon« jo je sčasom ubralo po napačni stezi. Namen je bil dober: zopet po- kristjaniti svobodomiselno Francijo in vzbuditi h krščanskemu delu in življenju zlasti širše sloje. Toda tudi to demokratično gibanje je bolehalo na tem, da ni zadosti vpoštevalo načel in predvsem vodstva cerkve, zato je Pij IX., ko so zle posledice tega pokazale, »Sillon« obsodil. Na Nemškem tudi obstojajo podobna stremljenja. Mi tu o sporu med »krščanskimi strokovnimi društvi« in »katoliškimi delavskimi drhštvi« kot takem ne govorimo. To reč je Sveti Oče modro rešil in so katoličani dolžni ga brezpogojno poslušati. Govorimo le o tem, kako se v Nemčiji v tem boju slišijo časih zelo čudne izjave. Zlasti se je to opažalo pri nekem procesu v Kolino, ki so ga napravili nekateri voditelji »krščanskih strokovnih društev« zoper nekatere urednike, ki so jim očitali, da glede na odloke Svetega Očeta igrajo hinavsko vlogo. Tu so padle besede, da »nima cerkev glede delavskega gibanja sploh nič govoriti« in podobno. To je vsekakor izraz zmotne dušne smeri! To je ona napačna po svo-bodomiselsko umevana demokracija, ki delokrog cerkve povsod omejuje in hoče njen vpliv izriniti. Naše slovensko krščansko socialno delavstvo sledi slej-koprej onemu pravemu krščanskemu duhu, ki so mu ga vcepili Krek, Mahnič, Pavlica. Mi izpovedujemo edino pravo krščansko načelo, da vera ravnaj tudi socialno vprašanje in da bodi cerkev vodnica tudi socialnemu stremljenju, kjer in kolikor in kadar si to prisvaja po svojem božjem pravu. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. OBČNI ZBOR AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, SKUPINA LJUBLJANA. Ljubljana, 27. aprila 1914. Občni zbor otvori in vodi skupinski predsednik tovariš Savenz. Navzoč je na njem deželni in državni poslanec dr. Krek. Predsednik podeli besedo tajnici tov. Mici Blejec, ki poda sledeče tajniško poročilo:- Po lanskem občnem zboru se je odbor tako-le sestavil: predsednik Josip Savenz; podpredsednik Tomaž Novak; blagajničarka Ana Češnovar; namestnica Marija Šarc; zapisnikarica Mici Blejec. Na sestanku dne 10. junija se je odobrila spomenica na glavno ravnateljstvo. Domačemu ravnateljstvu se je o domačih razmerah in hibah tudi predložila spomenica. Skupina je dne 1. julija po poslancu Gostinčarju posredovala, da naj bi jutranji gorenjski vlak prihajal tak čas v Ljubljano, da bi se z njim lahko tudi delavstvo iz okolice v Ljubljano na delo vozilo. Na skupnem shodu naše organizacije dne 8. oktobra 1913 pid Weiserju je poslanec Gostinčar govoril o važnih zadevah glede na delavno razmerje tobačnega delavstva. Na sestanku dne 13. februar- ja 1914. se je razpravljalo o raznih delavskih težnjah. Sklenilo se je, da poleti tobačno delavstvo majnika meseca na Limbarsko goro. Nadalje smo vložili ob raznih prilikah spomenice in pritožbe na glavno ravnateljstvo. Ker sem z blagajničarko Ano Češnovar j evo zastopala našo skupino letos na glavnem zboru Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, mi je dolžnost, da podam kratko poročilo o tam sprejetih sklepih. Pred vsem se želi, da naj bi delavstvo o svojih težnjah delavsko časopisje obveščalo. V nekaterih skupinah imajo tiskovne odseke, ki se posvetujejo o tem, kaj da naj se strokovnemu glasilu poroča. Prav bi bilo, da se kaj takega primerno našim razmeram tudi pri nas ustanovi. Občni zbor je nadalje sklenil, da se uvede še en plačilni razred. O tem je že in bo še »Glasnik« obširneje poročal. Želeti je, da tisti, ki žele več dobivati in plačevati, to naznanijo zaupnikom in zaupnicam. O delovnih razmerah so vsi delegati in delegatinje naglašali, da se od delavstva vedno več dela zahteva. Splošno se je tožilo, da stroji veliko slabše delo izvršujejo, kakor z rokami in da se ogromne množine škarta na škodo erarju proč zmečejo. Ker je glavni ravnatelj izjavil, da se bodo mogle plače šele 1. julija 1916 trajno urediti, je nujno potrebno, da delavstvo že zdaj stavi svoje zahteve glede na pravičnejšo ureditev plač. Pred vsem se morajo pravičnejše urediti plače delavcev, a tudi plače delavk se morajo izboljšati že zato, ker nalaga stroj delavkam večjo množino dela, ne da bi zato plače bili izboljšali. V Sacu so prosili, da bi glavno ravnateljstvo v Gradežu paviljon za bolne tovarniške delavce napravilo, kar tudi mi toplo pozdravljamo. Za splošno manipulacijo se je centrali naročilo, da naj nastopi za to, da se delavstvo splošne manipulacije vsaj za dve stopnji višje pomakne. Prosim moje poročilo vzeti na znanje. Se odohri. Poročilo blagajničarke tov. Ane Češnovarjeve je razvidno iz razpredelnice, ki dokazuje, kako modro in varčno da gospodari vodstvo skupine. Soglasno se je nato izvolil sledeči odbor: Blejec Mici, Češnovar Ana, Debevec Ivanka, Kattauer Uršula, Krapež Marija, Novak Tomaž, Petrovčič Marija Podboj Frančiška, Savenz Jožef, Šarc Marija, Varšek Matevž, Vidic Frančiška. Skrivnost višnjavih listin. Angleški: Filipino. Slovenski; Dr. J. K. Pedro je bil, kakor že vemo, pri kapitanu Blackmerju za hišino. Izvršujoč svoje hišne dolžnosti je hodil sem-jhtja bos, torej brez šuma. Ota San se jo v svojih nogovicali ravno tako tiho ribala. Pedro je bil bister fant in prepoj zvit, kar je morda podedoval, ker je lltlel nekaj kitajske krvi. I Pedro je imel rad dobre smodke, vakor tudi kapitan. Dobro je vedel, kje v kapitanovi pisarni. Zato se je splavi časih v pisarno in si pomagal in Livno tako brž odtegnil nazaj. Ta na-se je čudovito izkazal. Kapitan je bil nekega jutra pri de-u ob višnjevih listinah, ko ga kapi-an Craig z druge strani pokliče. Kapitan Blackrner naglo vstane in ko se 0'i ponovnem klicu zave, kaj je, odhiti Pustivši svoj pult in mizo, pokrito s Papirji, ki so bile med njimi najvažnejše višnjeve listine »dvojček«. Pedro je imel to jutro slast po srnodkah in sg j g zmuznil kot scncci v Pisarno, kjer je našel pošteno, dražestno Oto San pred seboj, ki je skrbno ^udirala višnjeve listine. Pedro se umakne brž nazaj. Oj, ko bi mogel ujeti to japonsko dekle pri kakem slabem delu. Kako bi se mu dobro zdelo, ko bi to povedal »El Capitanu« in jo tako zadal. Vedno so si orientalci različnih plemen v nasprotju in Filipinec, četudi reven in priprost, ima sebe za vzvišene jšega nad Kitajcem in Japoncem. V tem slučaju je bilo nasprotje morda še večje, ker je Ota San časih hotela zapovedovati služabnikom, zlasti Pedru. Toda Ota San se ni ničesar dotaknila, malo je pogledala in se je umaknila, da je Pedro komaj ubežal, da ga ni videla. Pedro je bil v zadregi. Ota San se ni ničesar dotaknila, ni nič vzela. Torej ni bilo ničesar, kar bi se moglo naznaniti El kapitanu. Toda zakaj je bila Ota San v kapitanovi pisarni? Pedro si ni mogel razjasniti vzroka. Molčal je in čakal in pazil med tem na Ota San natančno, skrbno, ne da bi za to vedela. V kapitanovi hiši je bila vedno navada, da so imeli posli svojo siesta popoldne od dvanajstih do nekako tri četrt na štiri in ta navada se je pač vedno držala. Toda Pedro je prolomil staro šego. Drugo popoldne svojega opazovanja je videl, kako pretkana Ota San zopet pridrsa skozi sobo in skrbno pogleda skozi vrata v kapitanovo pisarno, potem se pa obrne kot blisk in ubeži s čudovito naglico. Kapitan je bil trdo za njo glede na čas, toda ne glede na razdaljo, ker se je že igrala z milo Lil Gu’ na stopnicah, ko jo je kapitan zagledal. Potem se je zvršil dogodek z Lil Gu’l in Ota San je hitela to naznanit kapitanu. Pedro je videl, česar gospod ni, kako je Ota San bliskoma potegnila doli pregrinjalo, stisnila nekaj papirjev v svoje nedrije, pomedla listine z mize v široki koš, vrgla gorečo žveplenko noter in brž za prestrašenim očetom prihitela, kjer se je zgodila nezgoda. Vse to je videl Pedro in že je hotel naznaniti EL kapitanu, kako je vjel neljubo amah pri hudobnem poslu, pa zvita natura ga je pridržala. Kaj je vzela Ota San in zakaj je vzela? To je moral zvedeti. In poteg tega je imel priložnost mučiti in trapiti japonsko dekle in navadna silipinska natura ima v tem silno veselje. Ne; je sklenil; zdaj še neče povedati kapitanu. Počakati hoče, dokler Ota San zadosti ne izmuči in ne zve, zakaj je vzela papirje, potem pa slovesno razložiti, kar je videl, seveda z vsemi svojimi olepšavami. Zvečer, ko je ničesar sluteča amah priskakala v kuhinjo po svojo priprosto večerjo — riž in ribo — stopi Peter k nji, in preden mu je mogla ubraniti, položi svojo roko na njeno nedrije. Papir zašumi spodaj. Ota San mu razdražena sune roko proč, toda preden je mogla kaj reči, jo vpraša strogo, z modrim pogledom: »Kaj boš se temi papirji, ki jih imaš tukaj ?« Oto San naenkrat zapusti njen navadni mir. Pedro se pomenljivo zasmeja in nadaljuje z vedno večjo strupenostjo: »Jaz Pedro sem videl, bonita seno-rita Japoneza, ko je vzela papirje z mize Senor kapitana. Ali ne? Kako je?« Ota San je skoraj osupnila, toda brž je dobila svoje navadno obnašanje in smejaje se prijazno zmagoslavnemu Pedru, zašepne: »Da, sodiska. Pedro je videl Oto San vzeti nekaj papirjev. Da, bodi! Zdaj pa Ota San vpraša Pedra, ali hoče Pedro veliko denarja, much dinaro, da, sodiska?« Ota san je zasopla, da je zacvilila. Tu je biia nova reč Pedru v premislek. Ali hoče denarja? Ali ga res hoče? Petelinji boji niso zelo zanimivi, razen če ima kdo denar, da stavi na svojega petelina. Da, na vsak način hoče Pedro poslušati celo omraženo japonsko dekle, če mu more povedati, kako bi se dobilo zaželjenih pesov, seveda brez prevelikega telesnega timda. Nato mu pove Ota San, da so papirji, ki jih je ukradla, vredni velike vsote denarja, in ker je Pedro hotel na vsak način vedeti, zakaj, je bila prisiljena povedati mu pod strogo tajnostjo, da ji bo njena domovina dobro plačala te papirje, kakor bi to storile tudi neka- Državni in deželni poslanec dr. Krek, navdušeno pozdravljen z živio-klici in s ploskanjem, izvaja med drugim, da je pomen za ljubljansko tobačno delavstvo v tem, da je združeno s tobačnim delavstvom v drugih tobačnih tvornicah po Zvezi, ker je glavno ravnateljstvo tobačnih tvornic na Dunaju in ker se Zveza res zavzema za koristi tobačnega delavstva. Ta reč se je izkazala, Zveza je storila svojo dolžnost in je dokazala, da ima smisel tudi za naše skupne stvari. Tudi krščansko socialna stranka se je po svojih poslancih zavzemala za koristi tobačnega delavstva. Osobito na Češkem izvoljeni poslanec dr. Jerzabek se toplo zavzema Rudarsko nezgodno zavarovanje. Vlada je s § 14. uveljavila od poslanske zbornice sprejeti načrt nezgodnega zavarovanja rudarjev, oziroma delavcev, ki spadajo pod zavarovanje po bratovskih skladnicah. V zmislu zakona se ima zasnovati posebna rudarska nezgodna zavarovalnica, slična splošnim krajevnim nezgodnim zavarovalnicam. To je bilo za rudarje nujno potrebno, ker nezgodno zavarovanje po bratovskih skladnicah z znanimi 16 kronami najvišje rente ni moglo vstrezati resnemu zavarovanju. V zmislu rudarskega nezgodnega zavarovanja bo znašala renta pri popolni poškodbi 60 % 300-dnevnega zaslužka, oziroma SOOkratna dnevna bolniščina. Torej ako zasluži delavec dnevno štiri krone ali v 300 dneh 1200 kron, mora dobiti v slučaju popolne poškodbe 1200 X 60 = 720 K rente. V slučaju manje poškodbe se določa renta po višini poškodbe. Odškodnino, oziroma rento določa posebna komisija, sestavljena iz vseh treh oddelkov odbora. Zavarovalnino mora tere druge države — posebej je imenovala eno, ki je pa tu nočemo omenjati. Pedro je rekel, da hoče molčati, če mu da Ota San vsoto, za katero se pogodita; toda ko je šel spat, mu misel ni mogla od ukradenih papirjev. Bil je zvit in ko je tuhtal, se mu je rodila drzna misel. Zakaj naj bi pustil, da bi ta zoprna Japonka dobila cel kup denarja, med tem ko bi on, Pedro, ki je mnogo odličnejša oseba, stal pri strani z drobno vsotico, katero bi mu hotela dati. Zakaj ne — da, narediti se da, zakaj ne bi dobil višnjevih listin, jih sam prodal in dobil ves denar? To je bila misel, njega vredna. To se mora zgoditi. In tudi se je. Ponoči, ko je bila vsa hiša v spanju, je lezel Pedro tako tiho skozi sobe, da ga nihče ni mogel slišati, tudi ko bi bedel. Natančno je vedel, kje leži Ota San ob postelji Lil Gu’l. Japonci nimajo vsi lahkega spanja in Pedru se je posrečilo vzeti listine izpod Ota Saninega krita, ne da bi jo zbudil. Pedro je bil pač orientalec spretnih prstov in oči, ki vidijo v temi. Če je ta povest resnična — in tisti, ki se jiii je najbolj tikala, so jo verjeli — potem se da misliti, kako je bilo v kapitanovi hiši zjutraj. Kapitan je bil gotov, da so bile listine pokončane. Ota San je gotovo listine takoj pogrešila. Vedeia je, kdo jih ima, in tudi Pedro je vedel, da to ve. Toda vedel je dalje, da se smehljajoča Ota San ne bo drznila kaj povedati. za koristi tobačnega delavstva. Uspehi ne bodo izostali. Zdaj vse kaže, da bo nemška nestrpnost vedno manjša. Agi-tirajo še sicer nemški krščanski social-ci za svoje nemštvo, a v boju so z nemškimi nacionalci in z vsenemci, zato morajo svoje nemško lice kazati. Kakor oni svoje nemško lice kažejo, tako tudi mi moramo svoje slovensko lice kazati. Dve veliki stranki bosta nastali med Nemci: socialno demokraška in kršč. socialna. V naši Zvezi niso samo Nemci, marveč tudi Lahi, Rusini, Poljaki in Slovenci. Govoru dr. Kreka so zborovalci navdušeno pritrjevali, nakar je predsednik Savenz zaključil občni zbor. plačati podjetnik sam. Pri odmerjenju rent ne sme biti ista nižja kakor ob 600 kron letnega dohodka. Ta določba varuje mladoletne in nepopolne delavce z nižjo plačo. Zavarovalnica sme z dovoljenjem ministrstva ustanoviti po potrebi podružnice. Odbor zavarovalnice je sestavljen kakor pri splošni nezgodni zavarovalnici iz treh vrst odbornikov, in sicer: iz ene tretjine delodajalcev, ene tretjine zavarovancev in iz ene tretjine nekakih strokovnjakov, ki jih imenuje vlada. Prva in druga tretjina se volita. Način volitev in število prised-nikov določajo po ministrstvu potrjena pravila. Istotako tudi višino prispevkov, ki jih seveda plačujejo podjetniki. Kakor je razvidno, bo prinesla zavarovalnica proti nezgodam rudarjem veliko olajšavo v slučaju nezgod. Delavsko zavarovanje v Nemčiji 1. 1913. Na Nemškem je bilo leta 1912, zavarovanih za slučaj bolezni 14 milijonov oseb (vračunani so tudi člani rudarskih bolniških blagajn). Skupni dohodki bolniških blagajn so znašali 417.5 milijonov mark, od katerih je bilo samo doneskov članov 393.5 milijonov mark. Za invalidno zavarovanje se je leta 1912 vplačalo 731 milijonov tedenskih prispevkov, kar pomen j a 284.5 milijonov mark dohodkov. Dovolilo se je 166.355 novih rent. Kot odškodnino, torej rent v enkratnem izplačilu, se je izdalo 178.5 milijonov mark. Država je prispevala 55 milijonov mark. Za zdravljenje so izdali zavarovalni zavodi skupno 23.5 milijonov mark. Čisto premoženje zavarovalnih zavodov je znašalo koncem leta 1929 milijonov mark. Pri poklicnih zadrugah za nezgodno zavarovanje je bilo leta 1912. zavarovanih 28 milijonov oseb. Ako se odračuna dvakratne zavarovance, jih je bilo okroglo 25 milijonov. Obrtne poklicne zadruge so izdale leta 1912. okroglo 165 milijonov mark, kmetijske 42,75 milijonov. Od tega odpade na odškodnine, vštevši stroške za oskrbo poškodovancev v postavnem roku 154 milijonov. Rezervnih zakladov so nabrale poklicne zadruge vsoto 356.5 milijonov mark. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Skupina Šturje — Ajdovščina. Shod naše skupine Šturje — Ajdovščina se je vršil v .nedeljo, dne 26. t. m., ob 3. uri popoldne na vrtu gospoda Fr. Bančerja. Poročal nam je načelnik J. S. Z. deželni odbornik dr. Ivan Zajec. Shod je vodil predsednik skupine. Prav v lepih in jedrnatih potezah nam je dr. Zajec slikal namen, delo in pomen strokovne krščan. organizacije in na-:oge, katerih se naša J. S. Z. zaveda in jih tudi izvršuje. Delo J. S. Z. ovirajo razne druge organizacije in stranke, ki si laste pravico do vodstva v socializmu, ki pa v resnici hočejo in delajo na to, da bi bil delavec zmiraj od njih odvisen in zatiran in vsužnjen. Med drugim je tudi omenil starostno zavarovanje, katero gre kljub oviram od strani socialnih demokratov in liberalnih judov veleindustrij cev ali kapitalistov naprej. Omenil je, koliko so za to delale krščanske organizacije in še delajo, da se ta prekoristna naprava uzakoni. Tako je tudi razne druge važne reči za nas delavce omenjal in na srce pokla-dal. Ljudje so pozorno sledili celemu nad 1 uro dolgemu govoru. Koncem shoda je še lepo govoril preč. gospod Rejec, župni upravitelj iz Ajdovščine. Poživljal je navzoče k vztrajnemu delu v smislu proizvajanj gospoda dr. Ivana Zajca in v smislu pravega kršč. duha in spodbujal na celokupnost delavstva, češ ne gledati od strani peščice organiziranih delavcev, kaj bodo le ti naredili, vse, vsi se organizirajte v J. S. Z. in in vsi tudi delajte po svojih močeh za skupni svoj blagor in delavstva sploh. Iz Tržiča. V nedeljo je imela tukajšnja delavska bolniška in podporna blagajna sedmi občni zbor. Vseh članov je 472 rednih in 23 podpornih. Bolnikov je bilo 320. Vseh dohodkov ima blagajna 7165 K 25 vin. in stroškov 8215 K 42 vin. Skupno premoženje znaša 9464 K 41 vin. Ker se volitve vrše le na tri leta in je letos potekla triletna doba odbora, se je vršila nova volitev. Rdečkarji so pripeljali nekaj pristašev, toda premalo. Z velikansko večino so zmagali naši kandidatje, njim na čelu kot predsednik zopet gospod Karel Buch, ki vodi blagajno že 25 let z veliko vnemo in skrbjo. Njegovi skrbi se je zahvaliti, da ima blaeajna lepo premoženje. Z Goriškega. Le redkokdaj se kaj sliši v »Naši Moči« z Goriškega. Kakor da bi ne bilo na Goriškem nič delavstva! In vendar tvori lep del prebivalstva, posebno goriške okolice, ravno delavstvo. Najboljši dokaz zato je vedno naraščujoča socialna demokracija, ki je štela ob zadnjih deželnozborskih volitvah že lepo število glasov, ki pa bi bilo gotovo še večje, ko bi se ne vršile volitve ravno v poletnem času, ko je zelo mnogo delavcev v tujini. Delavs+va je torej dosti in ga bo tudi vedno več, a po veliki večini je v socialno-demo-kraškem taboru. Soc. demokracija ne spi, temveč živi in se širi bodisi že na ta ali oni način. To je žalostno dejstvo, ki smo ga primorani konstatirati. A še bolj žalostno je to, da tega nekateri, ki bi bili poklicani temu odpomoči, ne uvidijo ter se sploh malo pobrigajo za delavstvo. Ko se je pred tremi leti ustanovila na Goriškem prva skupina J. S. Z., tedaj je bilo še nekaj navdušenja za to organizacijo. Ustanovila se je tudi druga, tretja in četrta in — pri tem je ostalo. Naprej se ni mogla širiti, kajti našla je premalo zaslombe pri goriški inteligenci. Ni bilo človeka, ki bi se vztrajno in uspešno zavzemal zanjo. Zato pa so tudi že ustanovljene skupine, še predno so se dobro okrepile, začele pešati in kmalu je ena popolnoma zaspala, druge pa komaj životarijo. Tudi primorsko okrožje, ki je imelo svoj sedež v Gorici, se je moralo preseliti v Trst. Ker so videli gospodje pri S. K. S. Z. v Gorici, kako se širi socializem po deželi, so sklenili na lanskem občnem zboru prirejati po deželi protisocialistična predavanja. Toda dosedaj se je ta sklep žalibog le malo vršil. Pa tudi če bi se priredilo še ne vem koliko takih predavanj, bi ne bilo po mojem mnenju s tem dosti pomagano, ako bi se istočasno tudi ne organiziralo delavstvo. Zakaj naše delavstvo potrebuje prej svoje stanovske organizacije, šele potem se lahko uspešno bori proti soc. demokraciji. Tako organizacijo pa nudi dosedaj edino J. S. Z. Zato bi bilo želeti, da naša goriška inteligenca posveti v bodoče večjo pozornost tej važni organizaciji, da se ta razširi in udomači tudi na Goriškem, kakor se je udomačila že drugod. Prijatelj delavstva, Slovenski železničar. »Prometna zveza« v novejši dobi. Dne 19. t. m. se je vršila v Inomostu konferenca voditeljev in zastopnikov skupin in vplačilnic cele Tirolske dežele. Sklicatelj Kösler, predsednik ino-moške skupine je ob otvoritvi radostno konštatiral, da so zastopane nemške in laške Tirole po voditeljih samih ali pa po odposlancih, od štirih strani pa da so došla pisma, s katerimi se člani izrekajo, da pritrdijo vsem sklepom konference, prav posebno pa, da naj se vrši takoj izredni občni zbor »Prometne zveze«. Kot gostje so se udeležili konference deželni poslanec ! Kener-knecht in tovariš Eihler z Dunaja. Centrala, dasiravno pravočasno zaprošena, ni poslala zastopnika. Kenerknecht in Eihler sta v znesenih besedah dokazala zlorabo »Prometne zveze« v politične namene »Nemškega centra« in nezaslišano centralno finančno upravo centrale. Mirovni predlogi centralno odborniške večine so se označili kot ne-odkritosrčni. O predsedniku Teiferju se sedaj izve, da se je svoječasno izrazil, njemu je za mandat samo iz ozira na dijete. Ta njegov izrek se mu je takrat dokazal pred sodnikom in sedaj ga s svojim postopanjem še sam potrjuje. Odposlanci, ki so zastopali skupno 1000 tirolskih članov, so enoglasno sklenili zahtevo, da se ima neodložljivo izredni občni zbor vršiti, da Teiler z njegovim priveskom brezpogojno odstopi in se izvoli nov centralni odbor. Značilno je za centralo tudi to, da je doposlala vsem tirolskim skupinam in plačilnicam nek cirkular. s katerim je hotela sklicano konferenco preprečiti. Ali ne dokazuje to slabo vest? XXX Kunst, ki ne bo nič pomagala. »Železničarski Glasnik« je v svoji zadnji številki prinesel na čelu neko izjavu, gotovo v dobrih mislih, da je sploh nikdo bral ne bo, ker drugače bi moral pač vedeti, da na takem limu ne bo noben ptič obvisel. Roti se namreč, da je Prometna zveza« bila in in ostane »po pravilih nepolitična krščanska organizacija«. To je neovrgljivo in do danes še nikdo ni trdil, da »pravila« kaj druzega trde, ampak delovanje centralnega odbora se kritikuje, ker isto ni nepolitično in ne nestrankarsko, temveč priprega judoliberalnega »Nemškega centra«. Slovenski železničarji, ki imajo kaj narodnega čuta in moške časti v njih srcih, bodo dali na to primeren odgovor v obliki složnega prestopa v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je povabilo ljubljanske člane »Prometne zveze« za dan 30. aprila leta 1914 ob pol 8. uri zvečer na važen razgovor v Rokodelski dom. Govorili so gospodje deželni odbornik in predsednik J. S. Z. dr. Zajec, deželni odbornik dr. VI. Pegan in glavni tajnik J. S. Z. dr. Mohorič. O uspehih poročamo v prihodnji številki »Naše Moči«- »Prometna zveza«, oziroma njen dični predsednik g. R. Teifer je razposlal voditeljem skupin in plačilnic pole, na katerih naj bi člani s podpisi izjavili, da so proti sklicanju izrednega občnega zbora. Iz poziva odseva jasen strah pred vesoljno sodbo, ki je že izrečena in čaka samo le še izvršitve. Upamo, da ga ne bo voditelja Slovenca, ki bi tukaj zlezel pod klop, ampak tiste pole bodo vsi pometali v peč. S polami vred so prejeli voditelji tudi računski zaključek za dobo od i. septembra leta 1913 do vštetega 28. februarja 1914, iz katerega je razvidno, kako se gospodari z denarjem. Tukaj omenimo samo, da se je revnim in Bog zna kako potrebnim in koliko časa čakajočim članom nakazalo samo 1010 K podpor, do-čim znašajo agitacijski stroški — dijete centralnih odbornikov — 2474 K 21 vin. in stroški sej 1092 K. O drugih izdatkih in o tem, da znaša premoženje organizacije okoli 9000 članov po tako dolgoletnem obstanku samo 3947 K 54 vin., naj premišljujejo cenjeni tovariši sami in prišli bodo do zaključka, da vlada v »Prometni zvezi« slabo gospodarstvo. O slabem gospodarju pa se ne more reči, da bo za svoje ljudi kaj uspešnega storil, torej pravimo mi-Gospodje Nemci, kar najboljše se imejte med seboj — brez naših prispevkov. Namen in pomen »Prometne zveze« nam je sedaj dovolj jasen, zasvitalo se je in našli smo pravo pot do zaželje-nega cilja. Nečuvena nakana c. kr, državne železnice. Sliši se kakor bajka tisoč L1 ena noč in vendar je stvar do skrajnosti resna. Že dalj časa sem se govori in piše o počenjanju uprave c. kr. državnih železnic. Slutili nismo cel čas nie dobrega, ker le predobro nam je znano, kako se take naredbe izvršujejo, namreč stopnjice se pometajo vedno °(! spodaj navzgor. Namesto, da bi se odpravilo nepotrebno število svetnikov n’ sličnih pijavk, se začne štediti vedno tam, kjer je najmanj umestno, pri <,f>' lavcu in pri nižjem sloju uslužbence^ C. kr. železniško ministrstvo je upos ^ vilo posebne komisije, ki naj bi štu<‘. rale, kako bi bilo mogoče obrat pocem ti. Gospodje so s študijami pri kraju žrtve vsega naj bi bili prožni streza, ? ki že zdaj vzdihujejo pod bremeno prenaporne službe. Koliko zelja. P Računski zaključek za 1.1913 avstrijske krščanske tobačne delavske zveze »krajna skupina Ljubljana«. Prejemki Izdatki Blagajniški preostanek Iz 1.1912 . 60.598 tedenskih doneskov ä 30 h 42 pristopnin ä 40 h . . .K 16-80 4 pristopnine ä 20 h . . . „ —-80 Obresti od vloženega denarja: V Ljudski hranilnici v Ljubljani..............K 9-11 V Ljudski hranilnici na Viču..................... 22-45 4647 18179 62 40 22867 Stanovanje Uprava: Nagrade K 482 50 Pisarniške potrebščine . 9-04 Poštnina 7-91 Jubilej Podpore: Bolniška K 9254-98 Porodniška 1640-— Pogrebna 300-- Vojaških vaj 20-88 Izredna K 161-— Dobrodelna 50-— Zvezi odposlanih . . . K 5766-64 Za rezervni zaklad . . . 167-50 Naloženo: V Ljudski hranilnici v Ljubljani K 201-93 V Ljudski hranilnici na Viču »J 471-75 Blagajniški preostanek za 1.1914 V Ljubljani, dne 31. decembra 1924. 155 499 21 11215 211 5934 673 4165 22876 Predsednik: Jožef Savenz 1. r. Blagajničarka: Ana Češnovar 1. r. 90 86 -enj in resolucij se je že napisalo in Predložilo za odmero 16urne službe in 16urnega počitka, in sedaj naj se to reši na ta način, da se prožne strežaje sPloh kot nepotrebne odpravi. Na progi Jesenik — Trst je sedaj okrog 170 Prožnih strežajev in to število se namerava skrčiti, oziroma prekrpati v okrog SO progoobhodnikov, kojih žene pa naj bi prevzele službo pri prečnicah, deloma pa tudi prožni delavci. Okrog 100 družinskih očetov jadra v negotovost, kam jih bo uprava porinila. Da se hoče žene in družinske matere ukleniti v službo, je nezaslišana surovost; žena in Dati spada v hišo k ognjišču in otročičem, tam je njen delokrog. Usojamo si široko javnost opozoriti in vprašati, kje je varnost prometa, če bodo žene opravljale službo ob prelazih pri zapornicah. Ne rečemo, da niso sposob-Ue, ampak poudariti moramo z vso odločnostjo, da spada v železniško službo kar najpopolnejša oseba, ne pa telo, kojega duh in misli so doma pri druži-oi. Da bo kazni kar deževalo, na to bodimo pripravljeni, ker predobro nam je znana tozadevna radodarnost naših brihtnih predstojnikov. Ali bodo morda odsotni možje odgovorni zase in za že-Uo? Seveda da! Na ta način je tudi doseženo, da niti mož ne more biti zbran na svojem mestu. Komu pa ne bodo uhajale misli tja domu k nenadzorovani deci. Sicer je ta sistem že Dar, ampak obstoji samo na progah z htanjšim prometom, ne pa tam, kakor Pri nas, koder vozi na dan po 45 do 50 vlakov. Človek bi mislil, da se ta predpotopna upeljava spravi s površja, ne Pa razširja, a čuvaj obrača, uprava pa ubrne. Če je bilo do sedaj potrebnih 170 čuvajev in sedaj naenkrat jih zado-Duje samo tretjina, človek ne zapopa-de ali se sedaj neumnost neha ali pa ^ele začne. Kani se pa še druga nezasli-^Uost. Za slučaj namreč, če ne bi bilo dovolj sposobnih žena na razpolago, Uamerava se možem podariti nagrada 18urne službe z 9urnim počitkom. Po načrtu bi se prištedilo na imenova-hi progi zopet kakih 20 mož. Da je pri vsem tem varnost prometa na vagi, Dno že omenili, ostane nam še pribiti, da čaka prožne delavce, iz kojih se sedaj prožni strežaji rekrutirajo, žalostna brezupna bodočnost. Niti do prožnega vzravnavalca se bo težko kdo povspel, ker se namerava ta služba opravljati s provizoričnim osobjem. Neobhodno in nujno potrebno je, da posežejo prizadeti pravočasno po primernem protistrupu. Hrvaško - slovenski državnozborski klub ima že tozadevno spomenico v rokah; upamo, da le-ta ne bo Preslišal klical njegovih somišljenikov, slovenskih železničarjev. Vsem tistim, bi se nimate kam zateči, pa kličemo: tovariši, vstopite v naše vrste, da mo-počno stopimo v bran proti izkorišče-valcem. v Južna železnica je obelodanila S ajut.za delavske odbore. Na vsaki po-jduji, kjer je večje število delavcev, vo-.io isti iz svoje srede šest odbornikov J.’1 šest namestnikov, kojih naloga je jelje in zahteve delavstva posvetovati tor predložiti predstojnikom. Sociji so Seveda že povsod na nogah, da dobe to Odbore popolnoma v svoje kremplje in Džkega dela ne bodo imeli, ker člani Prometne zveze« z njihovo judolibe-lalho centralo vred dremljejo. Ne vedlo, kako bo kaj rdečim odbornikom J'Sajalo določilo, da naj bodo člani od-. °ra ostalemu delavstvu vzor pridnosti dl lepega vedenja, ravno na marljivost bi sodrugi nimajo veljavnega patenta. 'Odel manšeti in zlikan ovratnik in Vrhu tega še tako pomembno dosto- Jar istvo, to se ne vjema dobro. 0 ženskem gibanju. Nedavno je predavala na Dunaju ^ženskem gibanju na Angleškem miss Pankhurst, hči voditeljice an-f-e8kih sufražetk Emeline Pankhurst. 2 ^ je njeno predavanje deloma zelo y diniivo in tudi poučno, ga navajamo Sf.klavnih obrisih. Kakor poročajo Ji-N1’ je miss Pankhurst na videz zelo' ' dtpatična dama, ki se je pa v svojetu .dodavanju izkazala tudi kot zelo bo-Res ie’ da hočejo doseči sufra-j he na Angleškem enako pravico Disk z moškimi z nasiljem. To dela jj y110 žensko gibanje na Angleškem koliko nesimpatično, kajti vsaka sila (>i odpor, kar je umevno, zlasti še, v0 se z uničevanjem občekoristnih aPrav hoče doseči uresničenje svojih jpdtev. Sicer si pa naše čitateljice lab ■ Sod]12 nasledn.ieka napravijo lastno M is Pankhurst je na Dunaju pred iSočglavo množico pričela svoje predanije z naslednjimi besedami: Culi ste hpogo o angleških sufražetkah in čuli .tudi, da store mnogokrat kaj take-' kar ljudje navadno ne delajo. Ho- čem pojasniti, zakaj smo prišli do bojne metode, ki jo mnogi zavračajo, ker ne poznajo vzrokov našega gibanja in ker ne vedo, kako je do tega prišlo. Me se borimo za boljše gospodarske in politične razmere, a volilna pravica je edino sredstvo, s katerim moremo to doseči in priti do civiliziranih. Vprašam le, kaj bi storili danes možje, ako bi se jim vzela volilna pravica? Ali bi ne protestirali z vsemi sredstvi proti temu? Vzroki našega boja so predvsem v gospodarskih razmerah. Pičli dohodki ženske niso v nobenem razmerju s tem, kar dobivajo moški. Drugi vzrok pa je umrljivost otrok, ki se grozno ši-i’i na Angleškem. Na Angleškem zasluži mož 25 šilingov na teden, medtem ko ženska nikdar ne doseže več kot 7, 8 ali 10 šilingov. Grozne so razmere v vzhodnem delu Londona, kjer dostikrat žena niti toliko šilingov ne dobi, kolikor ima otrok, ki jih mora rediti in mora pogosto zraven vzdrževati še moža. Slovite irske čipke, ki jo povsod tako radi kupujejo, se plačujejo v Belfastu delavki po 2, 3 ali 6 šilingov. Nekoč je prišla k njej mlada delavka z razpokanimi in razrezanimi rokami, ki je morala za 4 šilinge na teden izdelovati žičaste krtače. Mlade ženske, ki delajo v tovarnah in postanejo matere, izkazujejo večjo umrljivost otrok kakor v večini drugih evropskih držav. V predilnicah morajo delati za 5 do 6 šilingov na teden in njihovo prehranjevanje je tako nezadostno, da jim mnogi delodajalci dele iz same dobrote mleko, ko pridejo ob 6. uri zjutraj na delo. Lahko si je predstavljati, kako izgledajo otroci, ki jih rede take ženske. Na svet pridejo bolni ali pa umro predčasno. Res težko je živeti s 7 šilingi na teden. V Belfastu, ki je trdnjava protestantovskega angleškega konser-vatizma, je nešteto družin, ki stanujeta po dve v eni sobi, v smradljivih luknjah. In pri vseh teh bednih razmerah je seveda mogoče, da prireja sir Edvard parade s svojimi ulstrskimi prostovoljci, za katere so bili v trenutku na razpolago milijoni, da so si nabavili puške, medtem ko se čipkarice v Belfastu mučijo v tovarnah od^ jutra do mraka za sramotno nizke plače. Miss Pankhurst je nato govorila o najžalostnejšem poglavju londonske kronike, o zapeljevanju in posiljevanju mladoletnih deklet v Londonu, v katerem je nad 80.000 prostitutk! Navedla je slučaj treh lOletnih deklet, ki so bile zapletene v nek sramoten dogodek v nekem hotelu. Prišle so pred sodnika, njihova imena so bila debelo tiskana v listih, bile so zaznamovane za vse svoje življenje in ruinirane. Z moškimi pa, ki so bili za celo stvarjo, pa se je postopalo kot z gentlemani. Njihova imena se niso zvedela in kaznovana so bila — zaradi tajne prostitucije — samo dekleta. Kajti na Angleškem je dvojen zakon za moške in za ženske. In ko je žena, katere mož je zaslužil 2 funta na teden, a ji dajal samo dva šilinga za življen, šla k sodniku in rekla; »Gospod, kaj naj storim, da bom mogla živeti s svojimi šestimi otroci?« — je zmajal sodnik z rameni in dejal: »Jaz ne morem ničesar storiti.« Tudi ločitveni zakoni kažejo, kako je ženska zapostavljena. Ako mož goljufa svojo ženo, sme to delati tako dolgo, dokler se mu nič ne dokaže, kar pa je združeno s težkočanii. Če pa ženska samo enkrat greši, se jo zaznamuje za celo življenje, spodi proč in mož ni niti dolžan, plačati ji samo en vinar. Žena se sploh ne more rešiti svojega moža, tudi ako ravna mož ž njo brutalno, ker so ločitveni stroški zelo veliki. Predavateljica je nato opisovala zgodovino gibanja angleških sufragetk. Njen oče je zbral od leta 1865. tri mili-jvne podpisov za žensko volilno pravico in izročil tozadevni poziv zbornici. Leta 1885. je bil zakonski načrt o ženski volilni pravici sprejet v drugem branju, v tretjem pa je bil odklonjen. Tudi drugič nekoč je došlo tako daleč. Liberalci, kakor konservativci so obljubovali, a svojih obljub nobena stranka ni držala, ker je bila spodnja zbornica pi’epri-čana, da bo ena stranka zaradi ženske voline pravice vedno trpela škodo. Zakaj se borimo? Povsod na Angleškem so bile reforme dosežene le z upori in revolucijami. To je bilo leta 1832., ko je izbruhnila revolucija na Škotskem in v Walesu, leta 1882. so v Bristolu zažgali možje mestno hišo in napadli ječe in leta 1887., ko se je šlo za izboljšanj o volino pravico moških, ni bilo mnogo drugače. Ženskam pravijo, da politično še niso dovolj zrele. Dobro, me hočemo pokazati, da moremo zasledovati isto taktiko kot moški. Ko smo pričele leta 1904. z našim gibanjem, je bilo na mednarodnem kongresu šu-fragetk samo 600 poslušalk. Leta 1905. je šla mrs. Pankhurst (mati predavateljice) v parlament. Sprejeli so jo Ijubez- njivo, vodili jo okoli in ji ponudili čaj. Ko pa je mirno rekla: »We want votes tor women« (»Me hočemo žensko volilno pravico«), niso hoteli ničesar več o njej slišati in so jo kmalu odslovili. L. 1905. se je pričelo militantno gibanje. Na nekem zborovanju, ki ga je sklical sir Edvard Grey in na katerem je lahko vsakdo govoril, sta stavili mrs. Pank-hurst in miss Ana Kenna nenadoma vprašanje: »Ali hoče dati liberalna vlada ženska volilno pravico?« Zaradi tega so ju aretirali in vrgli v ječo. Le+a 1907. smo si izprosile sprejem uri premiernem ministru, da razpravljamo ž njim o našem vprašanju. S koščkom papirja oborožene smo se bližale parlamentu. Dva tisoč policajev peš in na konjih se nam je postavilo nasproti. Rekle smo, da imamo pravico, poiskati premiernega ministra in mu predložiti naše želje. Jezdeči policaji pa so zdirjali proti ženskam, ki so popadale na kolena pred konji. Borile smo se od 3. ure popoldne do 2. ure ponoči. Sedemdeset žensk so takrat zaprli. Tako se je pričelo militantno gibanje. V ječi ravnajo z ženskami kakor z najnavadnejšimi zločinci. Triindvajset ur smo bile v ječi, eno na prostem in od te četrt ure v cerkvi. Zajtrk je obstojal iz kruha in vode, kosilo iz kruha in vode, večerja iz kruha in vode. In tako srno pričele prvikrat s stradalno stavko. Kmalu nato pa so nas začeli s silo hraniti. Kako se to vrši? Zdravnik pride in igra se prične. V nos napeljejo cev, glavo vpognejo nazaj in potem vii-lijejo skozi cev eden ali dva litra neke mrzle tekočine v vnete sluznice. Bolečine so grozne. Človek misli, da mu ho razneslo glavo. Šele, ko je »kaznjenec« napol onemogel, odnehajo od te torture. Bile so ženske, ki so po takem nasilnem prehranjevanju čez nekaj časa umrle. Ako se to prehranjevanje ne vrši dovolj previdno in če pride Imma slučajno v pljuča, more smrt takoj nastopiti. Od takozvanega »črnega petka« nadalje, ko je prišlo do sramotnega boja za ves angleški narod, smo se borile z vsem mogočim orožjem. Omenjenega dne so tako zlostavljale ženske, da so tri umrle na cesti, četrta pa je bila smrtno ranjena in je umrla naslednjega dne. Od tega dne nadalje smo pobijale okna, razbijale poštne nabiralnike itd. — od tega dne nadalje smo krenile isto smer kot moški. Vlada je storila vse, da bi gibanje zatrla. Prepovedali so nam shode, jemali svobodo govora, kar si niti delavci ne puste dovoliti. In zato stoje tudi delavci na naši strani. Moj namen je, govoriti k delavskim ženam. In tako se zgodi, kadar pridem iz ječe, da mo čakajo na cesti uboge delavske žene in dekleta ter me spremijo domov. In potem moram zopet govoriti na kakem shodu, na katerem se ljudje bore s policaji, ki me hočejo zopet aretovati. Tako raste vpliv sufragetskega gibanja med delavci po celi deželi. Gibanje za žensko volilno pravico je silno narastlo. Sedaj obstoječe vsakovrstne organizacije za žensko volilno pravico, gledaliških igralk, pisateljic, učiteljic, katoličanov, anglikanov, moških in ženskih slušateljev na univerzah itd. Vsi so poslali peticije na parlament in med vsemi vlada velika solidarnost. Ako se nam predbaciva, da uničujemo tujo lastnino, odgovarjamo na to: Raje uničiti lastnino, kakor človeka, kakor da bi mirno gledali, kako se uničijo otroci in žene, kako morajo ženske za malo plačo opravljati dela, ki bi se jih moški nikdar ne lotili. Mož, ki uganja politiko, hoče napraviti Ma-riero. Me pa hočemo, da bodo ženske, ki pridejo za nami, živele boljše življenje in da bodo otroci imeli boljše prehranjevanje kot otroci sedanje generacije. Zato hočemo, da pridejo ženske do vlade, do moči. Me sufragetke čutimo, da je to največji boj sedanjega časa. Zato smo ponosne, da nas zapirajo in rade sprejemamo to mučeništvo. V deželi, kjer je toliko bede, je življenje vredno našega cilja. XXX Kaj naj rečemo k temu mi? Rešitev vsakega socialnega vprašanja, ako hoče biti trajna, je le v krščansko katoliški morali, ki določa vsakemu človeku svoje pravice. Ves krščanski socializem sloni pravzaprav na Kristusovih besedah: »Ljubi bližnjega kot samega sebe« in le v izpolnjevanju teh besed temelji boljša bodočnost človeške družbe. To pametnemu in poštenemu človeku popolnoma zadostuje. Poročali smo o navedenem govoru angleške sufragetke zato, da spoznajo naši bralci bistvo ženskega gibanja na Angleškem, o katerem se po listih piše toliko sen-zacionelnega. Razpravljati bi se dalo o njem mnogo, marsikaj je dobrega v njem, a marsikaj se tudi ne more odobravati. Iz vsega tega gibanja pa raz- vidimo, da v državi, ki ima ogromne posesti v vseh delih sveta, ki ima najbolj razvito trgovino in industrijo, vlada tudi največja beda poleg najbolj oblastnega kapitalizma. Kapitalistična požrešnost vzrok vojski. Med Zedinjenimi državami severne Amerike in Mehiko je izbruhnila takozvana »mirna vojska«. Združene države so si namreč osvojile, oziroma so zasedle dve važni postojanki Veracruz in Tampiko ob meksikanskem primorju. Vzrok temu navajajo žaljenje ameri-kanske zastave. V resnici je pa vzrok popolnoma drugi. V obližju Tampike se nahaja ogromna množina petroleja, katerega se hoče polastiti amerikanski trust. Vsemogočni amerikanski kapitalizem je z vsemi sredstvi skušal doseči svoj namen in je izrabil kljub »baje miroljubnemu predsedniku Wilsonu« vsa sredstva v dosego namena. Ameri-kanske ladje so iz miroljubja bombardirale Veracruz in vojaštvo je zasedlo nepripravljeno mesto. Istotako se je dogodilo s Tampiko. Sedaj se nahaja Amerika v hudi zagati, iz katere bo težko častno izšla brez vojske. Mogoče je pa tudi, da bo morala Amerika vleči — ta kratko, kljub močni mornarici. Ta dogodek kaže, kako nevaren je dandanes kapitalistični zistem svetovnemu miru. Za navadni rop se žrtvuje blagostanje milijonov državljanov, ki bi sicer mirno in zadovoljno živeli. Toda kapitalistični volk ni nikdar sit in se dandanes ne zadovoljuje več z izkoriščanjem slabejih, marveč zahteva tudi človeške krvi in zopet krvi, da si prenapolni žepe in želodec. Brez dvojke bo amerikanska vojska v sedanjih razmerah tudi globoko vplivala na gospodarske razmere v Evropi. Največjo težo bo seveda zopet nosil delavski stan. Okno ¥ svet. Zavarovalnice. Privatni kapital je gospodar glede na zavai’ovanje. Samo delavsko bolniško in nezgodno zavarovanje ni v njegovih krempljih. Par deželnih zavarovalnic proti požaru in toči in nižjeavstrijska za življenje ne more podreti te mogočne kapitalistične stavbe, ki splošno izmed vseh podjetij povprek največ nese. Tudi lansko leto so zavarovalnice beležile velike dobičke. Zavarovalna družba »D o -n a u«, da povemo samo en zgled, je svojim delničarjem dala za minolo leto po 14 odstotkov dividende. Tudi v Avstriji mora prodreti misel, ki je že obveljala v Italiji, da se vse zavarovanje izloči iz zasebne špekulacije in da ga prevzamejo država in dežele. Ameriške ženske v boju proti alkoholu. Dne 7. aprila so v državi Illinois prvikrat volile ženske. Samo v Čikagi je bilo vpisanih v volilne imenike 217 tisoč 500 žensk poleg 455.000 moških. Nad 80 odstotkov žensk se je poslužilo svoje glasovalne pravice, medijem ko se je moških udeležilo volitev samo 70 odstotkov! Torej je več politične zrelosti pri ženskah kot pid moških! Osem žensk je proglasilo kandidaturo za važna mesta na magistratu in z velikim zanimanjem se je pričakovalo uspeha volitev. V drugih delih države ima še kakih 50.000 žensk volilno pravico. Na dan volitve je bilo v volilnih lokalih ves čas živahno gibanje in kljub hudemu dežju se ženske niso dale odvrniti, da bi se ne poslužile volilne pravice. Toda v mestu Čikagi so vse ženske, ki so kandidirale na vodilna mesta v občinskem zastopu, propadle z znatno manjšino. Izven Čikage pa so ženski glasovi dosegli, da so prišli do veljave abstinent j e in temperenčniki, ter da se bode moralo v malih mestih in krajih zapreti kakih tisoč gostiln, ki so prodajale alkoholno pijačo. Izmed distriktov, v katerih je bilo že pred volitvami prepovedano prodajati alkoholne pijače, se ni nobeden izneveril tem-perenčnemu gibanju in so se mnogokje izrekle za abstinenco tudi nadaljne občine. Ne glede na mesto Čikago je kakih 70 odstotkov žensk glasovalo proti prodajanju alkohola. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. Edina in najhraiSa linifa n Hmerikn! Samo 5 dni! iz Hawre v New-York francoska prekmurska družba. Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek Iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni SÄtÄ ED. ŠMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši .Kmetske posojilnice“. FRM FHMTEK izboljša okus zrnate kave, da lepo barvo ter oni fini okus, katerega zrnata kava nikdar ne more nuditi. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. n BR. H0VM0VIĆ veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Sladiti čai-zaftrk! »i,;] 30% prihranka In okusen zajtrk, južina! dose- All! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl.Trnköczyjev sladnl caj ima ime Sladin in Mlnrl je vedno bolj priljubljen. Povsod V, kg zavoj 60 vin. ulul! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj o zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le- n ____• _ * TVnl/rir-7v • ^rlinnhriltinprstraSSe ŠtCV. 10B, jraacu: bacKstrasse siev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. Tovarne za astotškri!! „ZEHIT" družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši kroDshl material Razširile mi ielavstm Daše lasi ,Našo Moč‘. Lekarna „Pri kroni“ Mr. PHJ. Bobine Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčnj krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Hibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. m* «ti «i ISCISZZSCp 7/1 A. & E» iSSÄBEEME» trg Mm. 1© ) Velika zaloga manufakturnega blaga, različno d S sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ; i ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — s j Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati ' S izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. y S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za 1 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti d |j v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni J prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J g ^Priznano nizke cene! T~^----VN. VV \V V\ ^ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse S; vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ! srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi % pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ^ ših krojev iz pisanega blaga, sifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. S-Vedno sveže blago! S- % * * ~7/ 7/ y/ // y/~~7/ //' 7L ~7/ // . _ mm Peter Hi 11. Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvorit sem lastno prodajalno Varstvena znamka. Greg štev. 20 (Coizoia hiša). GUčor & Mejiit Ljubljana, Prešernova ulita 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosti vkonlekciji za dame. ~7/ \\ 7/ \\ 7/ \\ // V\ 'čT Pozor, slovenska delavska društva 1 Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janho Čelnik (Pri Cešnihu) LiUBURnii Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Solidno izdelane dežnike» solnčnike priporoča W9 +» e po najnižjih cenah L. Mikusch. Ä'Ä Svoji k svojim l H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. —7/ 7/ 'S 7/ 'S 7/ \\ // V'C- = IVfflMXmSIII ÜÄ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = Haiknliša, naisimirneiša prilika za štedeniel Ljudsko Posojilnica regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Liubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličiB, v lastni li, nasproti tiotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska / in jih obrestuje po 4 31 O 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.