PoStnina plačana v gotovini Leto LXXI., št, 204 a Ljubljana, torek U. septembra 1938 Cena Din i.— iznaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIsTVO LJCBLJAM A. Knafljeva ulica stav. 5 Telefon; 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljene** telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca L telefon St 652 podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. hranilnica v Ljubljani st. 10.361 kancelarja Hitlerja: Položaj je ostal še nadalje skrajno napet Z napetostjo pričakovani govor kancelarja Hitlerja ni prinesel pričakovanega razčiščen ja — Dasi Hitler nI postavil tiikakih konkretnih zahtev, vendar njegov govor ni prav nič doprinesel k mednarodnemu pomirjenju Nurnberg, 13. sept. br. Snoči je imel kancelar Hitler na kongresu nemške narodno socialistične stranke zaključni govor, ki ga je vsa svetovna javnost pričakovala z največjo napetostjo v domnevi, da bo prinesel razčiščenje sedanjega nejasnega in negotovega mednarodnega položaja in da bo pripomogel k popuščanju napetosti. Hitler je sicer skoraj ves svoj govor posvetil Češkoslovaški, vendar pa jasnosti ni prinesel. Poleg- hudih napadov na malo sosedno republiko Hitler ni postavil nikakih zahtev. Bistvo njegovega go- vora je bilo v tem, da je zagotovil sudet-skim Nemcem v borbi za njihove nacionalne zahteve vso podporo Velike Nemčije ter da je v ilustracijo njene sile navedel razne številke, ki naj predoči jo javnosti gigantsko utrjevanje nemške zapadne meje. Hitler je delil nauke tudi državnikom zapadnih velesil in jim svetoval, naj se ne vmešavajo v račune, ki jih imata med seboj Nemčija in Češkoslovaška. Govoreč o Češkoslovaški, je Hitler med drugim izvajal: Ostre besede Hitlerja na naslov ČSR Sudetskim Nemcem je zagotovil vso podporo Velike Nemčije v borbi za njihove zahteve Ifeznosno pa postaja, ko vidimo, kako je veliki del našega naroda brez obrambe izročen nasilju, ki se skriva za demokratičnimi frazami. Govorim o Češkoslovaški. Ta država predstavlja demokracijo, to se pravi, da je bila osnovana po demokratičnih načelih, ko so večino prebivalstva te države, ne da bi jo vprašali, prisilili v okvir države ki jo je fabriciral versajski diktat V tej demokratični državi so začeli večino naroda zatirati z brutalno silo in ji odvzeli življenjske pravice. Svetu so poskušali vsiliti naziranje, da vrši ta država posebno politično in vojaško misijo. Bivši francoski letalski minister Piere Cot nam je pred kratkim razlagal, da je Češkoslovaška zato tu, da v primeru vojne napade z bombami nemške kraje in nemško industrijo. Ta naloga pa je v nasprotju z življenjskimi interesi in željami večine prebivalstva te države. Ce pa večina proti temu protestira, potem se z brahialno silo zatira in če si demokracija zaželi, tudi ubija in mori Trditve o preganjanju sudetskih Nemcev Ce bi šlo za zadeve, ki nas nič ne brigajo, potem bi bila to samo interesantna ilustracija demokratičnega naziranja narodnih pravic in samoodločevanja. Toda to. kar nas obvezuje, je nekaj popolnoma naravnega. Med večino narodnosti v tej državi, ki se tako brutalno zatirajo, je tudi 3.5 milijona Nemcev, to je toliko, kolikor ima n. pr. Danska prebivalcev. Tudi ti Nemci so po božji podobi ustvarjeni ljudje, ki jih Bog gotovo ni ustvaril zaradi tega, da bi bili izročeni nasilstvu izumetničene konstrukcije versajskih modrijanov. Razmere v tej državi so neznosne. V tej državi je 7.5 milijona ljudi, ki so oropani pravice samoodločbe narodov, kakor jo je predvidel Wilson. Gospodarsko te ljudi sistematično uničujejo in jih postopoma zatirajo. Te resnice ne more spraviti s sveta nobena fraza. Dejstva govore. Beda sudetskih Nemcev je brez primere. Hočejo jih popolnoma uničiti. Zatirajo jih na dosedaj še neznan način. Ce 3.5 milijonov ljudi ne sme peti pesmi, ki Cehom niso prijetne, če jih do krvi pretepajo, ker nosijo nogavice, ki ne ugajajo Cehom, če jih terorizirajo, ker se pozdravljajo med seboj s pozdravom, ki Cehom ni prijeten, če se zaradi vsakega izraza nacionalnega življenja preganjajo kot divjačina, potem je to morda simpatično zastopnikom demokracije, saj gre samo za Nemce. Obljuba zaščite in pomoči Toda zastopnikom te demokracije po- • vem, da to nam ni vse eno. Ce sudetski Nemci drugod ne morejo najti pomoči in samopomoči, bodo oboje dobili od nas. Brezpravnosti teh ljudi mora biti konec. To sem povedal že 22. februarja jasno in odločno. V svojem govoru sem takrat v državnem zboru povedal, da Nemčija na-daljnega zatiranja in preganjanja 3.5 milijonov Nemcev ne bo več dovolila. Prosim te državnike, naj bodo prepričani, da to niso prazne fraze. Nemške utrdbe - ob francoski meji Dne 28. maja sem izdal zaradi tega zelo dalekosežne ukrepe: 1. Napovedano ojače-nje vojske in letalstva je bilo na moje povelje takoj izredno razširjeno in trenutno izvedeno. 2. Zapovedal sem takojšnjo izgraditev utrdb na zapadu. Lahko vam dam zagotovilo, da se od 28. maj* grade najbolj gigantske utrdbe, kakršne so sploh kdaj obstojale. V to svrho sem poveril generalnemu inšpektorju državnih cest dr. Toru novo nalogo. Na nemških zapadnih utrdbah ki se grade že dve leti dela sedaj v organizaciji dr. Tofca skupno 278.000 delavcev, poleg tega še 84.000 specialistov in nad 100.000 pripadnikov delovne službe ter številni pionirski bataljoni in pešadijske divizije. Potrebno gradbeno gradivo se do-važa z vsemi razpoložljivimi vozili. Samo po železnici se dovaža dnevno 8000 vago- nov. Nemške utrdbe bodo še pred zimo popolnoma izgotovljene. Njihova obrambna sila je že sedaj zagotovljena, po dopolnitvi pa bo obsegala nad 17.000 jeklenih in betonskih utrdb. Zahteva po samoodločbi sudetskih Nemcev Ta silni napor smo napravili, da koristimo miru. Pod nobenim pogojem ne bomo več mirno gledali nadaljnjega zatiranja naših rojakov na češkoslovaškem. G. Be-neš govori, da hoČe po ženevskem vzorcu deliti pomirjevalna darila, Trajno tako ne gre. Tu ne gre za govore, nego za pravice in sicer za kakšne pravice. Kar Nemci zahtevajo, je samoodločba naroda, kakor so jo dali vsakemu drugemu narodu. G. Benes sudetskim Nemcem nima dajati daril. Oni imajo pravico do svojega življenja, kakor vsak drug- narod. Če pa je demokracija prepričana, da mora v tem primeru, če bi bilo treba, na vsak način ščititi zatiralce Nemcev, potem bo imelo to zelo težke posledic. Mislim, da služim miru, če jih c lem ne pustim v Jvomu. Ali nismo nikdar postavm zahtev, da sme Nemčija zatirati 3-5 milijona Francozov in tudi nismo nikdar zahtevali, na j nam izroce 3.5 mil. Angležev, da jih ugonobimo, zahtevamo pa, da že enkrat neha zatiranje 3.5 milijona Nemcev na češkoslovaškem, katerim naj ^*e da svoboda m pravica samoodločbe . Bilo bi nam žal, če bi se zaradi tega skalilo naše razmerje do drugih evropskih držav, toda krivda ne bo na naši strani. V ostalem je stvar češkoslovaške vlade, da se sporazume z zastopniki sudetskih Nemcev. Moja stvar in stvar nas vseh pa je, da skrbimo za to, da tu ne bo nastala iz pravice krivica, kajti tu gre za nemške rojake. Nismo pripravljeni in voljni, da bi v srcu Evrope zaradi nesposobnosti drugih držav dopustili, da bi nastala nova Palestina. Mali Arabci so brez obrambe in zaščite. Nemci na Češkoslovaškem pa niso brez obrambe in niso zapuščeni. To naj vedo vsi. (Dolgotrajno pritrjevanje). Prvi odmevi po svetu Hitlerjev govor je pričakovala vsa mednarodna javnost s veliko nestrpnostjo. Po živahnih diplomatskih posvetovanjih zadnjih dni se je pripisoval tema govoru izreden pomen v pričakovanju, da bo Hitler postavil kake konkretne zahteve in predloge. To se sicer ni zgodilo, vendar pa proučujejo danes vse zainteresirane vlade podrobno vsebino Hitlerjevih izvajanj in bodo Sele nato zavzele svoje stališče. Dosedanji odmevi pa kažejo, da Hitler ni izpolnil pričakovanja ter da je pustil svet še nadalje v popolni negotovosti, ki zahteva slej ko prej največjo previdnost in pozornost vseh odgovornih državnikov. London; Napetost ni popustila Danes ponovna plenarna seja angleške vlade London, 13. sept br. V Londonu so pričakovali Hitlerjev govor z največjo napetostjo. V zunanjem ministrstvu in v ministrskem predsedstvu so bili nameščeni posebni radijski sprejemniki, na katerih so zbrani ministri poslušali Hitlerjev govor. Govor so sprejemali stenografi ter ga takoj prevedli v angleščino. Ob 22. se je sestal pri ministrskem predsedniku Chamberlainu ožji kabinetni svet. navzoči so bili poleg predsednika vlade zunanji minister lord Halifax, notranji minister Hoare, finančni minister Simon, diplomatski svetovalec Vansittart in prvi podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan. Ožji kabinetni svet je pozno v noč podrobno proučeval Hitlerjev govor. Angle- ška vlada do tega trenutka se ni zavzela svojega stališča. Zatrjuje se, da bo danes popoldne sklicana zopet plenarna seja angleške vlade, na kateri bodo ponovno proučili mednarodni položaj v zvezi s Hitlerjevim govorom, nakar bo angleška vlada zavzela svoje stališče in sklepala o nadaljnjih korakih. Današnji londonski listi se omejujejo zgolj na objavo daljših in krajših poroči? o Hitlerjevem govoru, toda brez komentarja. Le diplomatski urednik Reuterja ugotavlja, da Hitlerjev govor ni prav ničesar izpremenil na mednarodnem položaju in da ni doprinesel prav ničesar k popuščanju napetosti. Praga: Nič drugega ni bilo pričakovati čsL javnost je Praga, 13. sept br. V češkoslovaški prestolnici so sprejeli govor nemškega kancelarja Hitlerja docela mirno in hladnokrvno. V političnih krogih izjavljajo, da niso nič drugega pričakovali, napadov na Češkoslovaško z nemške strani pa so še tako vajeni, da jih ne moče ničesar več prese-netiti. V zvezi s tem opozarjajo slasti na intrigo, s katero je skušala sovražna pro- fit lilanlijuki um paganda predstaviti Češkoslovaško kot podružnico Moskve. Nemški listi so namreč objavili vest, da se mudi na Češkoslovaškem tajnik komin te rne Dimitrov. Češkoslovaška vlada je to vest najodločnejše demantirala, še bolj pa jo je demontiral Dimitrov sam. ki je snoči govoril v Moskvi. Pari« Nobenih konkretnih predlogov je ostal Pariz, 13. septembra, br. V tukajšnjih političnih krogih se zaenkrat vzdržujejo vsakega komentarja o Hitlerjevem govora. V zunanjem ministrstvu so govor sprejemali po radiju ter so ga takoj prevedli v francoščino. 2e ponoči so začeli strokovnjaki podrobno proučevati Hitlerjeve izjave, da bi ugotovili njihov pravi pomen. Zaenkrat opozarjajo samo na to, da je Hitler izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi češkoslovaškega problema. Važno pa je, da Hitler ni postavil nobenega konkretnega predloga, niti ni načel kakega konkretnega problema. Ne sme se namreč pozabiti, da so se v Pragi pogajanja še začela in da se bodo nadaljevala. Kancelar Hitler ni zahteval, naj se ta pogajanja prekinejo. Kar se tiče Hitlerjevih pritožb nad usodo sudetskih Nemcev, Je treba ugotoviti, da baš predlogi češkoslovaške vlade gredo sa tem, da se ta usoda izboljša ter da dobe miju. Kar je Hitler povedal o nemške meje, Navedel je to le v Francijo nt nič Evropi je slej ko prej češkoslovaške republike, ki a »i Je g. Hitler v Fa- Pariz, 13, sept br. Francoska vlada bo imela danes dopoldne sejo pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na tej seji bodo proučili položaj po govoru nemškega kancelarja in sprejeli vse poki »ta m strski predsednik Daladier kot vojni minister in notranji minister Sarraut Kakor se zatrjuje bo Francija spričo dejstva, da je Hitler pustil svet še dalje v popolni negotovosti, še razširila svoje vojaške varnostne ukrepe ter da bodo izdani tudi vsi potrebni ukrepi za zaščito civilnega prebivalstva. Sudetski Nemci izzivajo dalje Praga, 13. sept e. V teku včerajšnjega dne so sudetski Nemci na mnogih krajih izzvali nerede s svojimi demonstracijami, pri katerih so vzklikali: Zahtevamo plebiscit! ter prepevali Horst-Wesel Lied in »Deutschland iiber alles«. V Falknovu je eksplodirala petarda v češki šoli in v nekem hotelu, kjer so bili začasno nastanjeni orožniki. V obeh primerih je bila Škoda velika. V Karlovih Varih in Marijanskih Lažnih je prišlo do sudetsko-nem-ških demonstracij proti židovskim trgovcem, ki so jim pomazali okna in trgovine s kljukastim križem ter raznimi napisi. Na periferiji so razbili več čeških napisov, Češkoslovaška vlada bo nocoj sklepala glede ukrepov, da zavaruje javni mir in red v državi. Snoči okrog 19. se je okrog 2000 Nemcev zbralo na trgu v Libercu, kjer so pričakovali Henleina. Videč, da prihaja po cesti njegov avtomobil, so se zbrali okrog njega. Policija je hotela napraviti red, množica pa jo je sprejela z vzkliki: Dol s češko policijo! Začela je metati kamenje na stražnike. Policija je pozvala vodje sudetskih Nemcev, naj pomirjevalno vplivajo na množico, ki pa tega niso storili, dokler Včeraj je bilo otvorjeno jesensko zasedanje sveta Društva narodov. Za novega predsednika sveta je bil izvoljen delegat Irske De Valera. K njegovi izvolitvi je največ pripomogla Anglija, ki je hotela na ta način potrditi in okrepiti svoj sporazum z Irsko. ni policija energično intervenirala. Mani-festanti so se pozneje ponovno zbrali pred policijskim poslopjem, kjer so demonstrirali. Štiri osebe so bile aretirane. Do manjših demonstracij je prišlo snoči tudi v Pragi, kjer so henleinovci hodili po ulicah in kričali svoja znana gesla. Češko prebivalstvo je energično reagiralo na izzivanja in je prišlo na mnogih krajih do pretepov. Naposled so se morali henleinovci umakniti in je nastal v mestu zopet mir. V Hebu so henleinovci razbili več čeških in židovskih trgovin. Na podružnicah Bat'e, Gotza in nekaterih židovskih trgovinah so razbili izložbe. V Falknovu so razbili izložbena okna konzumne zadruge. Washington t Grmenje brez toče Svet se je Ze privadil ostrim besedam Washington, 13. sept. br. Hitlerjev govor je prenašala tudi večina radijskih postaj v Ameriki. Dasi je Hitler izrekel svoj govor v silno ostrem tonu, v ameriških krogih ni napravil posebnega vtisa. V washingtonskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da so bile Hitlerjeve grožnje v obratnem razmerju s povišanim glasom, s katerim jih je izrekel. Njegove besede so bile sicer vznemirljive, toda povedal ni nič konkretnega in ni postavil nobenih predlogov ali zahtev, še manj pa kakega ultimata. Zato mislijo v Washingtonu, da se Evropa lahko pomiri in otrese strahu, v katerem je živela zadnje dni. Neodloč- nost Hitlerja pripisujejo v Washingtonu predvsem složnemu nastopu Anglije in Francije. Vsekakor smatrajo v Washing-tonu kljub temu, da Hitler ni ničesar prispeval k mednarodnemu pomirjenju, za zadovoljivo dejstvo, da so ostala odprta vrata za nadaljevanje pogajanj v Pragi. Verjetno je sicer, da bo Hitler podpiral morebitno zahtevo sudetskih Nemcev po plebiscitu, vendar pa v svojem govoru tega ni izrecno zahteval. V ostalem pa sodijo, da bi mogel Hitlerjev govor pred 10 ali 20 leti izzvati katastrofo, dandanes pa se je svet že privadil temu, da sliši iz Berlina grmenje brez toče. Od lnksemhurske meje do Švice stoji v pripravljenosti francoska armada LONDON, 13, sept. e. Sotrudnik >Daily Telegrapha« javlja iz Metza: Dočim je drugod po svetu napetost dosegla že svoj višek, a© tu ob Maginotovi liniji od luksemburške meje pa do ftvice kaže popom optimizem, ki temelji na obširnih ukrepih, napravljenih v zadnjih dneh. in ki se se nadaljujejo. Francoska vojska zaupa v svojo moč, Mirni in optimistični so oficirji, mir ki enoduftnost je med vojaštvom. Posameznosti ni mogoče objavljati, toda več kilometrov za mejo ni težko ugotoviti, da so vrata Francije trdno zaprta. eMja je popolnoma zasedena, vojaštvo je pripravljeno za obrambo. Velike utrdbe okrog mesta imajo posadko za vojni obseg. Za varnost je bxk> storjeno vse, nič ni bilo opuščeno. Ponovno so bih potdicana pod zastavo oni rezervisti, ki so šele pred 14 dnevi odah domov, vse to je bilo izvedeno izredno naglo. Vsak dan prihajajo v Metz oni, ki se vračajo z dopustov. Kažejo vtas zadovoljstva in zaupanja. Nornmbri U VuiiiMkl promet na progi Pariz—Metz—Nancy—Strasbourg bil zadnje čase nekoliko obremenjen, ker so i meri na progah Salon Sut Mame —Bar le Duc vojaški transporti prednost. PARIZ, 13. sept. e. Včeraj popoldne jo bila Reja ministrskega sveta, katere dnevni red je bdi posvečen zunanjemu položaju in poročilom ministra zunanjih poslov Bonneta ter predsednika Dalaoiera. V komunikeju, izdanem po seji, niso bila objavljena nikaka obvestila o politični situaciji, temveč je btk> v njem izraženo samo priznanje o hlaslužbeni potrebi« premeščen iz Maribora v Bask o na otoku Krtu. Pred službo božjo je spregovoril župnik Šegula. Govoril je z oltarja svojim vernikom v preprosti, topli besedi, v kateri jrm je vedno govoril iz srca do srca. S taksno svojo besedo je vnema! vernike za pravo krščansko življenje ter oznanjeval ljubezen, ki je tem potrebnejša v času, ko je toliko mržnje in sovraštva celo pri ornih, ki bi morali biti oznenjevalci pravega Kristusovega nauka. Tudi to pot je župnik Šegula v lepi pridigi naglašal potrebo dejanskega krščanstva, ki ne vzgaja k sovraštvu, ampak k strpnosti, pravičnosti in poštenosti. Potem ko je pripomnil, da je kot meščan-skošolski učitelj po »službeni potrebi« premeščen iz Maribora v BaŠko, je sporočil potrtim župljanom, da ga bo ta čas nadomeščal celjski starokatoliški župnik g. Jošt. Zaključil je svoje izbrane, klene besede s pozivom k molitvi za one, ki so potrebni, da jih prevzame milost božja, da pojdejo lahko po pravih potih spoznanja, pravičnosti in resnice, to je po potih, po katerih je hodil Kristus Kako tesna je bna vez ljubezni, ki je vezala župnika Segalo z verniki, pa je pokazala prisrčna odnodnica, ki je bila po maši v restavracijskih prostorih Narodnega doma, napolnjenih do zadnjega kotička. Pri posebni mizi so sedefi otroci, ki jih je župnik Šegula učil ljubezni do bližnjega in ki so solznih oči slediti ganljivi, topli in prisrčni odhod niči. ZaSitefi so otroci, zapiakale so matere, Ob tem psgsaea|ffcfBni prfcčom se je živo pokazalo, kaj je bil župnik Šegula svojim. Potolažili so se šele. ko jih je zagotovil, da se bo kmalu vrnil med nje, zakaj zgodilo se je, da so oni, ki naj bi deGK pravico, spregledali, da ima že skoro polno učiteljsko službeno dobo. Toda po dopolnitvi službene dobe, ki poteče v devetih mesecih, se župnik Šegula zopet vene med svoje ljubljene župljane. Ko so se pripadniki številne mariborske starokatoliške cerkvene občine ob teh besedah potolažiti, je stopil prod ljubljenega duhovnega očeta predsednik starokatoliške cerkvene občine g. Franjo Čos, ki je naslovil na »dragega brata, našega župnika« tople poslovilne besede, v katerih je dejal, da ni noben wa'iA niti s hi ril da se bodo znašli v položaja, ko se bodo morali poslavljati od IjaMjcuafla dušnega pastirja. Toda prišlo je do tegs po čudnem, nepredvidenem naključju. Toda mariborski staro-katoliški verniki so to sprejeli kot preizkušnjo, dopuščeno po volji božji, da se pokaže, dali so v resnici verni, vztrajni in pravi kristjani, prepričani katoličani narodne starokatoliške cerkve, ki nosi še danes kot Kristusova ustanova vse znake preganjanja in trpljenja. Toda Bog nikogar ne skuša preko moči in možnosti Omogočil bo izid, da bodo tudi ta udarec lahko prestali. Ob zaključku iskrenih poslovilnih besed je g. Franjo Čoš obljubil, da bodo verniki tudi mod njegovo začasno odsotnostjo marljivo priliva 1 i »cvetki« tor jo gojili, tako da bo ljubljeni svečenik Franjo Šegula ob povratku naše! svojo cerkveno organizacijo Še lepšo, še močnejšo. Zaključil je svoja izvajanja z besedami: »Zbirali se bomo tudi v naprej ob nedeljah in praznikih k službi božji. Molili bomo duhovno povezani s Teboj. Ti pa bodi, dragi brat v Kristusu, z nami. Hvala Ti za to, kar si dobrega storil. Nisi iskal plačila, niti zahvale. Le duše si iskal, jih dramil in dvigal. Kličemo Ti na pot: Bog s Teboj in vrni se kmalu.« Globoko pretreseni starši so jokali » svojo ljubljene deco. Učitelj Reja je očrtal početke narodne starokatoliške cerkve v Mariboru, orisal nesebičnost župnika F. Šegule, ki ni ves čas svojega službovanja zahteval niti pare in prepustil brezplačno celo del svojega stanovanja za uradno poslovanje v cerkvenih zadevah. Nasprotno pa je sam kljub svoji skromni plači po svojih močeh denarno podpiral versko organizacijo in si celo vino za sveto opravilo kupoval sam. Kdo bi s* torej Čudil, če se je starokatoliška cerkev v Mariboru ob takšni vzorni požrtvovalnosti razvijala in rastla. Končno se je poslovil od župnika F. Šegule tudi g. F. Z u p a n-čič, ki mu je obljubljal zvestobo in ki je ljubljenemu župniku zaklical »Na veselo svidenje«. Vsem se je v globoko zajetem govoru zahval H župnik Šegula. t v% i i 1 * a * a a t j t / r Tudi mala učenka Ljubica se je solznih oči poslovila od ljubljenega kateheta in mu izročita lep šopek idečih nageljnov. Glasno je in tel a, ko je deklamirala. Tudi ostali otroci so zaihteli in si brisali solze. \ |J čreda bo ostala, ker je duhovni oce dobro poskrbel za svojega naslednika, ki bo dva ali trikrat tedensko med mariborskimi verniki starokatoliške cerkve. Obenem pa jim je sporočil veselo vest, da dobe v kratkem novega brata svečenika, ki stoji sicer danes še pred rrmokatoliškim oltarjem in ki bo izstopil iz rimokatoliških vrst. Verniki so se sklonili ob končani odhod-nici k priljubljenemu duhovniku, mu poljubljali roko in se poslavljali od njega. Po pogostitvi dece so vsi zbrani zapeli še »Le naprej«. Snoči ob 21. pa so se zbrali staro-katoliški verniki na Glavnem kolodvoru, kjer so se poslovili od svojega ljubljenega . duhovnega očeta vzklikajoč mu: Na sko-I rajanje svidenje 1 Priznanje vrlim tezenskim strelcem Velike zasluge predsednika Fr. Luknarja in ravnatelja Maribor, 12. septembra Pri nedeljskih okrožnih tekmah mariborskega strelskega okrožja, združenih s proslavo petletnice naše vzorno delujoče te-zenake strelske družine, je dosegel največ točk Robert Vukmanič (81). Slede mu Cvetko Živkovič (77), Franjo Reich (72), Karel Harich (71), inž. Djordjevič (70), Ivan Gamzer (67), Franjo Luknar (66), Štefan- Tirčelj (65), Franc Vrvod (63), Alojzij Kmmberger 59 točk. Pri Plohlu je potem predsednik mariborskega strelskega okrožja polkovnik Radovanovič m primernim nagovorom razdelil lepe nagrade in kolajne. Vukmanič, ki je prejel darilo župana dr. Juvana, Živkovič nagrado narodnega poslanca dr. Jančiča ki Reich nagrado industrije a Rosnerja, so bili deležni zlate kolajne, d očim so ostali prejeli srebrne kolajne. Številni govorniki so podčrtali velike zasluge tezenske strelske družine, ki si jih je v svojem petletnem plodonosnom in vzornem delovanju pridobila za razvoj strelskega sporta ob meji, zlasti pa zasluge neutrudno požrtvovalnega, vzorno nesebičnega predsednika družine br. Luknarja in velikodušnega podpornika, častnega člana ravnatelja Babica. Podpredsednik strelskega okrožja br. dr. Vauhnik in br. Lavrenčič iz S veČine sta poudarila pripravljenost naših strelcev ob naši meji. Br. dr. Vauhnik se je končno zahvalil vsem, ki so podprli prireditev, predvsem tovarnarju Marku Ros-nerju, županu dr. Juvanu, narodnemu poslancu dr. JanČiča, industrijcem Doc tor in drug, Ehrlich, Thoma, V. Freund, Hutter, Mariborski tekat, tvornici, nadalje trgovcem Pinter in Lenard, Sučeviču, Masteku, Lahu, Macanu, Majorju, Benvdhardu, Perhavcu, Miloša Oseba, Puglu in Rossmanu, Jančiču, Pfriemerju, Guzra, Trpinu in Moravcu ter Hranilnici dravske banovine m Jugoslovanski udruženi banki. žalostne razmere na obmejnem Kozjaku NaS kmfaiU kmet se vedno hofj pogreza ▼ najemniStvo, tnfee v dolini fe pa Maribor. 12. aapsaaibsa Na manifestativni vefiki efcupiSiui GMD v Ptuju ob 30 letnici ph» jwi Bi dogodkov- je vzbudila posebno pokornost o apojsra govo- rom preprosta ftene. Kozjaka, kjer je toliko bede in nja, gospa Kranjčeva v GiađBča. V ja izvajanja, v katerih se je toplo Ijrmaln GMD ter maraSon*im vodahrim CS-rftmetodctrjem % gg. TomaSičem in Robnikom na česa, je smjela toda nusti, s kate- rimi je brez oiensavanja segla v kruto realnost razmer, v katerih ftvi naš človek na Koajafca* Njene besede so globoko pretresle vse navzoče OrJarapaadsrjaj ki so -vrli zastopnici oažoga Kos jaka toplo pritrje-vaH m jo obsuli a cvetjem. Ob njenih bridkih tožbah je bilo nabrati žalostne prflaVe na našem Kozjaka, ki ga vse preveč sanejnarjemo in ki mm posvečajo skoro edino pozosnost GMD, studenška Narodna odbrana* mariborski Bnsnsboc z Nanosom in Jadranom. Njene besede so izzvenele v sledeči refren: Naša obmejna deea na GradsVu je hvaležna GMD za novo solo. Nad 100 sčenoar jo noseča. Žal pa se je zgodilo, da ni se danes nastavljena droga učna moč, aaj samo ena učna moč spričo 100 učencev in osmih odHosVot ne PSleaa na vročih obmejnih tleh, kjer čutimo denes močan tuj pritisk. Teb žalostnih razmer si ne moremo drugače tolmačiti, kakor da je nekomu ležeče na tem, da »ostanemo čsm bolj zabiti.« s temi žalostnimi razmerami na šolskem področju, saj so razen tega številna šolska poslopja zlasti v dravograjskem sresa v sjaaajaaaa potonajn, pa se opažajo vse obupnejse raasncee tudi na go-spodarsko-socialnem torišča. Ubogi koz jaški kmetovalec m posestnik krči svoje gozdove, ker potrebuje nujno denarja za davke in drage vsakdanje življenjske potrebe. Nest ponosni kozjaški gozdovi padajo v stiski sedanje dobe. In še pri lesu, ki je poslednja rešilna bilka, na katero se doživlja naš kozjaški kmet težka tja, saj so cestne razmere uprav obupne. Kozjaški posestnik mora peljati prodani Ws 10 do 12 km daleč, tako da pogoltnejo prevozni stroški in druge režije ves izkupiček in ni dejansko za svoje delo in trud deležen niti beliča. Naš kmet na Kosjsl a, ki je bil nekoč teden in čvrst v svojih goapodasskfh temeljih, propada. Število samostojnih posestnikov na Kozjaku pada, število najemoaoov pa narašča. Njegova usoda je tem žalostnejša, ker ga . r vue večjo gospodarsko od- 1 visnost od tujerodca v dolini, ki postaja njegov gospodar. Socialno stanje, v katerem je bil doslej nas kozjaški posestnik, se ruši. Naš človek prehaja zaradi stiske Časa in nedovoljno organizirane pomoči v obupen polokaj. ob katerem se morajo vat pravi rodoljubi globoko zamisliti. Mariborska beleznica KINO UNION: Sestra Marija. GRAJSKI KINO: Čarobna igrra. DEŽURNI LEKARNI: Vidmar jeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. feka] pripomb k motociklističnim dirkan Malone vsa prva mesta so zasedli Nemci, pa tudi naši dirkači so Maribor, 12. septembra število udeležencev na nedeljskih moto-ciklističnih dirkah na Pohorju je dokazalo, da vlada za motociklistioni sport izredno veliko zanimanje, zlasti za tradicionalno pohorsko dirko, ki je poleg dirke na Ljubelj največja tovrstna prireditev v naši ožji domovini. Pohorske dirke ne uživajo samo pri nas, ampak tudi izven meja naše države velik sloves, saj je ta dirka ena najtežjih gorskih dirk. Prvič so letos startali na nji vozači iz vseh krajev naše države, posebno pozornost pa so tem dirkam posvetili NTemci, ki so posla1 i v Maribor močno ekipo svojih najboljših dirkačev, ki so preizkusili svoje spretnosti z jugosloven-akimi tovariši. Nemci so zasedli skoraj vsa prva mesta in sicer zato, ker imajo dobre dirkalne motocikle in ker se v Nemčiji forsira motociklistični sport. Kljub izredno močni konkurenci pa so tudi jugoslovenski dirkači dosegli lepe uspehe. Omeniti moramo v prvi vrsti podporočnika Aleksandra Glebova, člana MSK Pohorja, ki je v kategoriji turnih motorjev dosegel lep uspeh in se kvalificiral kot najboljši jugoslovenski dirkač v omenjeni katego- • rij i. Podporočnik Glebov spada med mlajšo generacijo jugoslovenskih dirkačev in je vzbujal s svojo drzno vožnjo pozornost povsod, kjer je startal. Za svoj uspeh pa je bil tudi primerno nagrajen, saj si je priboril krasen pokal generala Č- Stanoilovioa. Drugi markantni zastopnik mlajfte dirkalne garde je dr. Hribar iz Zagrsba, ki s« je izkazal v splošni kvalifikaciji kot najboljši jugoslovenski dirkač, ki so mu Nemci izročili v znak priznanja lepo darilo. Zelo dobro se je odrezal tudi Josip Cihlar iz Ljubljane, ki je kljuboval močni konkurenci in v kategoriji 1000 ccm dosegel prvo mesto. Oo+a-li jugoslovenski dirkači pa se niso tnogU plasirati. Beograjčani še niso dorasli ostalim dirkačem, pač pa se v zadnjem času pojavljajo skoraj na vsaki pomembnejši dirki. Kar se tiče organizacije dirke, so morda bili nekateri nedostarki. ki pa so skoraj neizogibni spričo ogromnega dela ob takih prireditvah. V splošnem pa se je Motoklub Pohorje z organizacijo dobro postavil, za kar gre predvsem zasluga neumorno delavnemu predsedniku g. Ivanu Lahu. športnemu komisarju g. E. Fašingu, Milanu Grgiou, Antonu Hasu in Matiji Višerju. Mariborske in okoliške novice — Nad življenjem je obupal 181etmi Mirko P., iz Studencev. S!omškoosodil znanemu prekupčevalcu iz Pobrežja kolo in to samo za dve uri. Ke* pa kolesa še do danes ni dobil nazaj, je zadevo prijevil policiji, da poišče kolo in ga Izroči pravemu lastniku. — Kos železa otroka v g*avo. Na Ruški cesti se je pred ne&o gostilno mudil lSlet-ni Adolf Remer. Ko ga je opazil sodarski poinočnik Leopold Kobale iz Danjkove ulice, mu ie zagnal kos železa v glavo. Pri zaslišanju na policiji se je Kobale izgovarjal, da je sumil da je ta fant tisti zlobnež, ki mu je pred dnevi prevrnil na cesti ročni voziček in je šele P° dejanja spoznal, da je zadel napačnega. — Inkasantko je pretepel. Delavčeva žena Marija Petrovič je kasirala po hSah denar za neko tukajšnjo tvrdko. Oglasila se je tudi pri F. K. na Pobrežju, B ga pa m dobila doma. Ko ga je radi tega obiskala v skladišču, kjer je ushižben, ga je k> tako razburilo da je stekel za inkasantko, jo vrgel na ua in jo pričel obdelovati s pestmi in nosanrL Petrovičeva se je s te^vo Jzvfla iz >objema< razburjenega delavoa, ki bo imel radi napada opravka z oblastam. — Z-pestna ura % veHšieo je izginila dijaku Kurtu Janu is Trubarjeve ulice 7-1., kateTerrra jo ie nekdo ufcradei iz nesklenjene kuhinje- -^n trpi 400 din skode^ — Odprta na* in dan se groba vrata... V Maistrovi ulici 16. je iMMUJlg starosti višji kontrolor drž. žeL Gabnjel Pffknurjer. Pokojni je tsl zgleden narodnjak in vzoren uradnik, ki ga bodo oiu^mli v tepam spominu vei. ki so ga poznah. Ob Bregu 18 je umrla v 40. letu starosti zeua postnega z*micnifca Terezija Kraju«, v splošni bolnici pa 401etrri poljski defarvoe Konrad Stoc. Žalujočim na5e sožalje! _ — Lanske abonente ponovno upoasrjamo. da so jim dosedanji sedeži rezervirani do srede 14. t. m. in da oe po tem roku oddajo drugim abonentom. , — Prijave ta abonasa sa srn Ms*s sprejema Gledališka blagajna vsak te od ft do pod 13. in od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznik* od 10. do pol 1 S. _ — Za ssSsi nređao niskih aieseMb obrokov (najcenejši velja ssjpo 8 v s Smolnikp v dolino je prišel pod hlode in obležal nezavesten z razbito glavo. Tre peljali so ga v bolnico . — V objemu zemeljskih plasti se je znašel te dni 27 letni posstmkov sin Konrad Golob od Sv Antona v Slov. goricah. Zaposlen je bil pri odkopa van j u zemlje na banovinekem zemliišču v Brongo-vi, nenadno se j. pa utrgal plaz zemlje in ga pokopal. Zlomil si je desno nogo in se poškodoval na glavi. Tovariši so ga rešili neprijetnega objema zeml>"\ nato pa je bil prepeljan v bolnico. — Riziko deki. V delavnicah državno že_ lezmee na koroškem kolodvoru je bil pri. dviganju vagonov zaposlen m^d drugimi tudi 32 letni železničar Josip Cvahte ra Hotinje vasi. Naenkrat je dvigalo odpovedalo in ga udarilo na glavo, da je neravest en in ves v krvi s fcžkimi poškodbami na temenu obležal pod vagoni. Reševalci so ga nemudoma o d premi M v bolnico, kjer so zdiravniki ugotovili težje poškodbe. Po-n^srečenoevo stanje je zelo resno. Kiflopodjetniki za znižanje taks Ljubljana, 13. septembra Prihodnjo sredo, 14. t. rru, bodo kinematografi v vsej državi zaprti Tega dne bo v Beogradu kongres vseh k in opod jetnikov, na katerem bodo lastniki krnov protestirati proti prevelikim taksam. Ze dlje časa razmišljajo kinopodjetniki, kaj bi ukrenili proti dajatvam, ki so že presegle znosno mejo, to je proti državnim, banovinskim in ob črnskim taksam na vstopnice, kakor tudi proti gledališkemu dinarju. Skupno znašajo namreč vse takse skupaj nad 40 odstotkov od cene za posamezno vstopnico. Zveza kinematografskih podjetnikov, v kateri so včlanjena vsa zoruženja kinopod-j etnik o v, dobiva stalno pritožbe od številnih k i nopod jetnikov glede previsokih taks. Dajatve so tako velike, da bo iraorala večina k m opod jetnikov svoja podjetja zapreti, ako ne bo s skupnim nastopom doseženo znižanje taka V primeri z javnimi dajatvami kmopod-jetnikov v drugih državah so kinomatograf-ske takse v naši državi najvišje v Evropi. Razen tega je pri nas iziposojevakiina za filme najvišja, kajti kmopodjetniki morajo plačati do 20.000 din za izposojeni film. Izposojevalnice so močno obremenjene, breme pa pade v glavnem na izposojevalce. Po izjavah večine kinopodjetnikov gre samo za državne, banovinske, občinske takse in za gledališki dinar okrog 35 odstotkov kosma tih dohodkov. Ako k tem dajatvam prištejemo še visoko izposoj eva lm ino m visoko režijo, se izkaze, da za večino lastnikov kino ni več pridobitno podjetje. Za takse m za rzposojevalnino morajo kinopodjetniki dajati skupaj najmarij 80 odstotkov kosmatega mkasa. Stroški za reklamo, osebje, najemnino, razsvetljavo in druge investicije nikakor ne morejo birt kriti s preostankom 20 odstotkov. Kinopodjetniki bodo na kongresu zahtevali tudi izenačenje taks. Kinopodjetniki v Beogradu so glede tega na najboljšem, ker ne plačajo banovinskih taks fn ne pristojbin policiji, v mnogih primerih pa ne plačujejo tudi avtorskih taks. V nekem ljubljanskem k inerna tog r a hi znašajo samo policijske takse 35.000 dsn na loto. Ljubljanski občini morajo kinopodjetniki plačati po 400 din as uvoženi fikn, v Zagrebu pisca jo satno 25 din woarme. v Beogradu pa 80 dim. Lani so kneii kinopodjetniki svoj kongres v Zagrebu, letos bodo v Beogradu protestirali proti visokim in neenotnim taksam. Nastopiti bodo siožno, ker vsem preti polom spričo čedalje dražjih fsrnov ki spričo čedalje ■Jsntsjt obiska kinematografov. • 204 «ecovwjrsB:i narod«. _ VVRKA NAD BURKAMI! Boljle kotneki KORAJŽNI ŽENIN KINO UNION, Tet 22-21 Predstave — H* Moeer ~~* x*e *» ob 16., JJSOS in Z1A& DNEVNE VESTI — Madžarski obrtniki na obrtni raistavi v Beogradu. Tudi inozemstvo se zan&ne za L vsedrzavno obrtno razstavo, ki bo od 8. do 25. oktobra v Beogradu. Prijavilo se je okroe 300 madžarskih obrtnikov. Zavod za izvoz obrtniških izdelkov v Budimpešti izrazil željo inadžanskih obrtnikov, da bi ee jim omogočila v okviru beograjske razstave reprezentativna razstava njihovih izdelkov. Razen tega je bila sprožena misel, naj bi se večkrat sklicale konference, na katerih bi bik> omogočeno obravnavati Čisto obrtna vprašanja ter poglobiti gospodarske stike med obema državama, — Živahen tajski promet na našem Primorja. Vse kaže, da bo jesenska sezona na našem Primorju ugodnejša, kakor je bila poJecna. Na Sušak prihaja dan za dnem ntnoso letovišcarjev zlasti Nemcev, ki odhajajo v Crikvenioo, na Rab in Dalmacijo. Paroik >Karadjordjec je bil včeraj P°ln rjstov. V Primorju je zdaj Vepo vreme, kar ugodno vpliva na tujskoprometno sezono. S Codokovim posebnim vlakom je prispelo v nedeljo v Split B00 Češkoslovaških leto-višcarjev, 200 se jih je odpeljalo v južno Dalmacijo, dniiri eo pa ostari v srednji Dalmaciji. V nedeljo je prispelo v Split tudi okrog; 80 nemških m 30 francoskih letovi-acerjev. Vsak dan, do vključno dne 9. oktobra, sprejemajo vse biljetarne PUTNIKA prijave ta poseben vlak v Trst, ki vozi 16. oktobra t, i.* ♦ Vpisovanje v dri. prizn. enoletne trgovsko učilišče »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15. se vrši vsak dan. Naknadni redni vpis traja Še 12.. IS.. 14., 15. in 16. t a v kolikor bo še prostih mest. — Pismene in ustne informacije na razpolago. _St- tel. 4S-43. — Ravnateljstvo. — Francoske zraene proge na Balkanu bodo razširjene. Francija je bila prva, ki je uvedla v Jugoslaviji in v nekaterih druafe balkanskih državah potniški zračni promet, povezan z zapadno Evropo. Za Franci io je prišla Nemčija, potem pa še druge države. Zdaj prevažajo letala potnike na progi London— Pariz—Strassbiirg—Praga—Dunaj—Budimpešta—Zemun-—"Bukarešta. Prihodnje leto pa namerava Air France uvesti nove zračne proge preko naše države in Balkana. Najbrž bo uveden zračni promet na progah Pariz—Beograd—Sofija in Pariz—Beograd—Atene. Razen tega nameravajo Francozi že prihodnje Jeto uvesti redni prekooceanski promet na progi Pariz—New York in tako bi dobila naša država zračno zvezo tudi z New Yorkom. — Kongres gozdarjev. Letošnji kongres Jiieoslovenskaga Gumarskega združenja se prične 2. oktobra v Vinkovcih. Prometno ministrstvo ie naprošeno za polovično voz-nino. Minister za gozdove in rudnike pa za dopust državnim uradnikom od 30. septembra do 8. oktobra. rKESO SLOGA — TeL 27-30. | Danes poslednjič! — Gigantski film junaštva: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE«. — Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. naj se obrne na Milana K^relca v sosedni vasi 6ei da mu bo ta vrn* vkL Moz se je res napotil k Kuxelcu in vrnil se je z zdravimi očmi. O čudežnem ozdravljenju se zdaj govori daleč naokrog. Kaj k Prav sa prav na tem, pa ni se znano. — V sporazuma i ljubčkom umorila moža. V vasi Snježnici pri Dvorniku v Bosni so nasH mrtvega Muharema Murk**. Preiskava je dognala, da *a je žena poslala v gozd po drva, sama je pa odšla s svojim Ijubckom M i minom Nujićem za njim. V gozdu sta spečega moža zadavila. Oba ste zlocjn priznala. _ Za 70.000 din kapil cel otok. Na naš Jadran prihaja zadnje čase vedno več Angležev navdušenih zlasti za otok Hvar, kjer je zelo ugodno podnebje- Otoček Ala-linkovac v bližini Hvara je znan po svojih izrednih naravnih lepotah. Ta otoček je oddaljen od mesta Hvara komaj dobro morsko miljo. Nani je zaihajal že pred leti londonski bogata« Selfridge, ki ima v I^mdonu ogromno trgovino, v kateri je zaposlenih okrog 15.000 nameščencev. Letos je kupil otoček Malinkovae od skupine kmetov za 70.000 din. Na otočku je lep borov gozd, kjer bo zgradil Anglež vile, obenem pa bo uredil obalo kjer bo hnel tudi pristanišče. _ Samomor razočaran^ telefonistke. Včeraj ee je ustrelila v Beogradu telefonistka OUZD Ljubica Marojević. Zadela se je v srce in bila je takoj mrtva. V smrt jc šla po pripovedovanju prijateljic zaradi nesrečne ljubezni. Stara je bila okrog 90 let in nedavno se ie zaljubila v nekega uradnika, s katerim sta se sestajala vsak dan. Dotični uradnik je sicer oženjen, vendar je pa Ljubici zatrjeval, da se bo ločil in poročil z njo. Ljubica mu >e verjela. Naenkrat se ie njegova ljubezen ohladila in to je bil za njo tako strašen udarec, da je obupala nad življeniem. Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se bo vršil dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah PUTNIKA. Iz Ljubljane Kri. radi v četrtek * t a. v te in ne OoSnJk Odhod ob X . Kongresnega trg*. Primas* ss ja v ni Podkrajsek na Jarčičevefn trga do ©3-trtka ob 11. Avtobus 37 d*. Vat ML ^ , ovadbe, prijave k- . be pošiljajo nazni ljudje tadl mestnemu poglavarstva, šoto pa mestno poglavarstvo opozarja, da se na nepodpisane dopise sploh ne ozira m. se tudi ne bo ozrnalo. Vsak dopis mestnemu poglavarstvu mora pisec jasno in čitljivo podpisati in navesti radi svoj natančen naslov, drugače gre dopis naeav nosi v koš. Zahtevajte sporede ki informacije sa posebni vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra L L. v vseh biljetarnah PUTNIKA. Iz Celja i Posetnike planin Julijskih Alp in Kam niških planin ter Karavank, ki meje na tujo državo, opozarja Slovensko planinsko društvo, da zahtevajo obmejni organi od vsakega turista izkaznico v Zvezi včlanjenega planinskega društva na pr. SPD, TK Skale itd. V interesu turistov je tedaj, da si pravočasno preskrbijo izkaznice. Naprošajo se hotelirji in gostilničarji na Gorenjskem, da na to opozorijo turiste, da ne pride do neprijetnih dogodkov v planinah. — Pevska društva opozarjamo za praznik Vseh svetih na nove nagTobnice skladatelja Zorka Prelovca: Vso na svetu mine, Gozdič je že zelen, in Zvonenje. Dobe in naročajo se v Matični in Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. POZOR! NOVOST ! $ žurnali in film »POROČNIK BOBBY" Danes ob 20. url za TMn 3.50 in 4.50. KIKO MOSTE * Brzo vlaka Beograd — Jesenice še ostaneta v prometu. Zaradi velikega potniškega prometa na progi Beograd — Jesenice in obratno je generalna železniška direkcija odredila, da bosta brzoviaka št. 9 in 10.. ki bi se morala 16. L m. izločiti iz prometa, VO" žila na tej progi do konca oktobra ter o božičnih in velikonočnih praznikih. Spalni vozo vi, ki so priključeni tema vlakoma se bodo odklopili v Ljubljani. — 130 km na uro. Italijanska tvornica motornih vlakov sistema >Breda< je dala našj železniški upravi na razpolago dva motorna vlaka na progi Zagreb — Beograd. Razdalja med Zagrebom in Beogradom znaša po železniški progi 423 km in motorni vlak prevozi to pot v 4 urah 15 minutah, s povprečno brzino 10S km na uro. Sicer pa vozi na uro 130 km. a maksimalna njegova hitrost znaša 145 km. Potniki brzojavnih drogov skoraj sploh ne vidijo, tako naglo drvi vlak mimo njih. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, čez dedi lepo in toplo vreme. Včerai je znašala najvišja temperatura v Splitu 27, v Beogradu in Dubrovniku 25, v Zagrebu in na Rabu 23, v Ljubljani 22.8, v Sarajevu 22. na Visu 21. v Mariboru 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766, temperatura je znašala 12.8 — Splitska amazonka. Sredi Splita je 40-letna Stana Bunie v nedeljo napadla 391etno služkinjo Lino Bol i vari in ji zasadila dolg ktihinjski nož v trebuh, tako da so ji izpadla čreva. Smrtno ranjeno služkinjo so prepeljali v bokrico. napad alko je pa policija aretirala. Bojevita Stana je izjavila, da je zabodla Lino zato, ker ji je taie zapeljevala moža. — Slepec je spregledal, v vasi Marrmo-vSS pri Glini živj kmet Jovan Brkič. Pred letom mu je začel pešati vid in 6 mesecev ;e ba na kliniki v Zagrebu, kjer mu pa niso mogli pomagati. Končno so ga poslali kot slepca domov. Revež si je skušal pomagati na vse načine, hodil je k raznim vedeževal-kam in se zaobljubi jal na božje poti, pa ni nič zaleglo. Bil se je že sprijaznil s svojo bridko usodo, ko so mu nedavno svetovali —lj Tramvajski promet na dolenjski progi bo ustavljen. V četrtek 15. t. m. zarno na Dolenjski cesti demontirati tračnice, ker to ta tramvajska proga obnovljena. Zato bo od četrtka dalje ustavljen tramvajski promet na dolenjski progi, dokler ta dela ne bodo končana. —lj Razpis gledališkega abonmaja. Sezona v drami začne v četrtek 22. t. m. Zato nujno vabimo vse interesente, da se priglasijo k podpisu abonmaja, ki se sprejema v veži dramskega gledališča do vštete sobote 17. t. m. dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Cim prej pridete, tem lepša in boljša ie Se možna izbira. Zato vabimo vse dosedanje in nove stalne posetnike Narodnega gledališča, da podpišejo abonma, za katerega so izredno ugodne cene. —li Kino za vsakogar hoče postati Kino Moste. Zato je uvedel cenene ljudske predstave, ki bodo dostopne tudi siromašnim slojem. Ves svet z napetostjo pričakuje odločitev, ki se pripravljajo v središčih sveta. Naloga kinematografa je, da razen umetniškega filma prikazuje občinstvu tudi važne dogodke iz življenja narodov in držav. Trikrat na teden, vsak torek, sredo in četrtek ob 20. bodo poleg običajnega filma na sporedu kina Moste tudi trije žurnali najznamenitejših filmskih družb Metro. Paramount in Fox. Kljub velikim stroškom bo vstopnina najnižja kar jih poznamo v Ljubljani in sicer samo 9 in 4 din. Qb petkih, sobotah in nedeljah bosta pa v kinu Moste na sporedu tudi po dva filma najboljše kvalitete kakor doslej. —lj Gospodinje imajo gotovo kaj oblek, obutve, perila, posteljnine in drugih potrebščin, ki jih morejo pogrešati. Mestni socialni urad zbira take predmete vsako sredo na trgu pred Vodnikovim spomenikom, ter jih po potrebi pozneje daje ubogim. Tudi jutri dopoldne se bo vršilo to zbiranje, ako bo suho vreme. Prinesite mnogo blaga! Potreba je velika. —lj Seznam najdenih predmetov, prijav- j 1 jenih upravi policije v Ljubljani v mesecu avgustu: moška crom ura, moška crom ura pokvarjena, u&njata denarnica v obtfki podkve z 38.50 din, rjava usnja ta denarnica na zadrgo s 100 din, usnjata denarnica v njej 20 din in zlat uhan, zastavni list, 2 damska dežnika, dežni plašč svetlo rjave barve, euk njič in sive hlače iz kamgarna, rjava konjska odeja obrabljena, delavska knjiga na ime Milan Fajdiga in 4 pole pevskih not, litanije srca Jezusovega. V železniških vozovih so bili najdeni ti predmeti: £9 dežnikov. 0 palic, smučarska palica. 2 sončnika, 38 klobukov, 8 slamnikov, 6 čepic, 9 suknjičev, moška suknja, 3 moški plašči, 2 damska plašča, 3 dežni plašči, 3 otroški plašči/ paleto, platnena jopa. 0 jopic, svilena jopa, delavske hlače. 2 moški srajci, damska obleka, 4 pari rokavic, 3 pari čevljev, telovnik, telovnik in knjiga, pas iz tkanine, platnen jopič s srebrno brošo, boa, ročna torbica s 50.50 din, otroška torbica, ročna torbica s 100 din, denarnica s 36 dm 75 par, 2 ročni torbici, listnica, 19 aktovk zavitek žebljev, zavitek perila, zavitek v njem 3 damske kopalne obleke, zavitek moške obleke, zavitek obleke, zavitek moških ovratnikov, zarvštek otroskesa perj4a, zavitek žične mre*©, 2 pora naočnikov, blazina za potovanje, 2 oficirski sablji, bokal iz kovine, Čutara, prazna steklenica, 6 bančnih nakazil, molitvenik, nemški, mornarsko bodalo, ročna žarza, 4 kg govejega mesa, prazna pletenka in vreča, citre, 6 kovoegov, 3 stare slike, leposlovna knjiga, eolska knjiga in palica, kutija umetnih zob, 2 fotoaparata, fotoaparat in listnica. —4j Razdelitev ur pouka na drž. konzervatorija v Ljubljani bo v petek 16. t. m. Vsi kooservatoristi, ki obiskujejo solo petje, klavir, violino, violončelo, kontrabas, orgle, kompozicijo in operno šok), naj se zbero ob 15. uri, gojenci ostalih predmetov pa ob 16. uri v Hubadovi pevski dvorani. Redni pouk se bo pričel v soboto 17. t. m. —lj Pevski »bor Glasbene Matice ima redne vaje za mešani zbor ob torkih in četrtkih ob 20. uri. Odbor. —lj Umetnostna razstava 8Hk in grafike bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljona je odprta samo se danes io jutri od 9. do 18. ure. —li V Idošbi Kleinore trgovine v Wotfo-vi ulici je razstavljena slika skladatelja Zorka Prelovca, umetniško delo njegovega in sošoloa prof. —c Zanimivo strelsko tekmovanje. V soboto popoldne in v nedeljo je bilo na strelišču v Pečovniku okrožno nagradno strelsko tekmovanje celjskega strelskega okrožja. Tekmovanja se je udeležilo okrog 160 strelcev. Tekmovanje je bilo za po-edince, ekipe in za mladino. Pri mladinskem tekmovanju je oddal vsak strelec 10 strelov leže, ostali strelci pa so oddali po 15 strelov in sicer 5 strelov leže, 5 strelov kleče in 5 strelov stoje. Med ekipami si je priborila celjska ekipa z 257 točkami prvo mesto in novi prehodni pokal celjskega strelskega okrožja. Celjska ekipa si je priborila teden prej na Vranskem tudi pre-hoclni pokal tamkajšnje strelske družine. Med posamezniki so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Blumer (Celje) 126 točk izmed 150 dosegljivih; Blumer je postal s tem prvak celjskega okrožja; 2. Keblič (C) 113; 3. poročnik Tkalčec (C) 101; 4. Aman (C) 99; 5. Lakner (C) 99; 6. Josek (C) 89; 7. Gabrič (Dobrna) 84; 8. Zornik (C) 84; 9. Kladnik (Vransko) 84; 10. Rauter (C) 83; 11. inž. Greiner (C) 67; 12. Dečman (C) 60; 13. Blažič (Dobrna) 59; 14. Samec (Vojnik) 56; 15. Dobovišek (Štore) 54. Mladinsko tekmovanje: 1. VI. Krulc (C) 61 točk izmed 100 dosegljivih; 2. Keblič (C) 51; 3. Cepin (C) 47. Po tekmovanju je predsednik celjskega strelskega okrožja podpolkovnik g. Krasni k na strelišču razdelil nagrade in diplome. V nedeljo in ponedeljek je odpotovalo 7 članov celjske strelske družine v Beograd, da se udeležijo državnega strelskega tekmovanja. Celjskim strelcem iskreno čestitamo k odličnim uspehom! —C Razmere na celjskem delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 46 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 41 oseb, posredovanj je bilo 23, odpotovalo je 18, odpadle so 3 osebe. Dne 10. t. m. sta ostala v evidenci 202 brezposelna (144 moških in 58 žensk) nasproti 189 (134 moškim in 55 ženskam) dne 31. avgusta. Delo dobi 6 tesarjev, po 2 mizarja, čevljarja in hlapca, po 1 železostrugar, pek in kočijaž, 6 kuharic, 4 kmečke dekle, 3 služkinje, 2 natakarici ter po 1 hotelska sobarica, privatna sobarica in postrezni ca. —c Licenciranje bikov za območje mesta Celja bo v četrtek 13. oktobra ob 8. zjutraj na sejmišču v Celju. K licenci-ranju je treba prignati vse nad 15 mesecev stare bike, ne glede na to, ali je bik določen za pleme ali ne. Priženejo se naj tudi mlajši bikci zaradi določitve event-b od oče sposobnosti za pleme. Vsako morebitno spuščanje nelicenciranih bikov tudi na lastne krave je v smislu zakona o pospeševanju živinoreje prepovedano. Onemu, ki se ne bi odzval razglasu, bo licen-cirala bika na domu posebna komisija na njegove stroške. Za prav dobre bike, ki so bili tudi pri lanskem licencirani u odlično ocenjeni, bo občina iz razpoložl j i vih sredstev prispevala vzdrževalno nagrado. Lastniki rodovniških in subvencioniranih bikov naj prinesejo s seboj rodovniške podatke. —c V celjski bolnici je umrl v nedeljo 63-letni delavec Avgust Muhovec iz Malih Braslovč. —c Žrtev motocikli sta. V soboto okrog 16. je neznan motociklist na cesti pred Kračunovo gostilno v Zrečah pri Konjicah podrl na tla in povozil 10-letno posestni-kovo hčerko Alojzijo Skazovo iz Gornjih Zreč. Deklica si je zlomila levo nogo. Po-nesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. Motociklist je takoj po nesreči pobegnil z motornim kolesom. —c Dva neznana napadalca sta v petek okrog 22. v Lokrovcu napadla 26-letnega delavca Josipa Vetriha iz Lokrovca in mu prizadejala več vbodljajev z nožem. Vetriha so oddali v celjsko bolnico. —c Tri nesreče. Pri delu v premogovniku v Hudi jami pri Laškem je v nedeljo okrog ene ponoči jamski voziček pritisnil 21-letnega rudarja Ferda Deželaka z Gornje Rečice ob steno in ga poškodoval po vsem telesu. V Ćelovniku pri Loki pri Zidanem mostu si je 8-letni kur jače v sinček Franc Skale doma pri padcu zlomil levo ključnico. Na Rečici ob Savinji je konj brcnil 27 letnega posestnikovega sina Marka Kosa in mu zlomil desno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. PRIPOROC?LJTVA SLTJ2KTNJA — Iz vade poselske knjižice vidim, da ste bili v enem mesecu v štirih službah. — To je najboljši dokaz, da so se gospodinje kar trgale zame, — odgovori nova služkinja. če se kaznena dolgočasijo Ufi}e Hotel v jetnHnici končati »r-Qco$0| Je LjwUjii», 13. septembra. ,r\jtri kasnenci v jetnišnici se včasih dol-0očssrjo in si preganjajo dolgočasje na svojevrsten način, kakor je pokazala obravnava proti hlapcu Miri Nern iz Spodnjega Kast ja ki proti trgovcu Francu Zaleteki hc Vifcnarjev. Državni tožilec je prvega dotžil po § 146 k. z. Po tem paragrafu se kaznuje s strogim zaporom, kdor pred sodiščem lažno priča. Drogi obtoženec pa je bil pod udarom § 146 k. z. m §e § 34 k. z^ po katerem se kaznuje, kdor drugega naklepoma zavede ali nasnuje, da stori kaznivo dejanje. Dne 28. februarja se je moral pred sodiščem zagovarjati trgovec Zaletel, ker jc do smrti z avtomobilom povozil delavca Štefana Jakopina. Glavna priča v tem procesu je brl Miha Net, ki je tedaj ravno prestajal v jetnišnici neko kazen. Net je nekaj trenutkov pred nesrečo govoril z Jakopinom. Srečala sta se na cesti v Zgornji Šiški in se pozdravila. Jakopin je bil močno vinjen in je krenil z desne proti levi strani čez cesto. Zaletelov avto je tedaj pri vozil mimo, Jakopin je bil že dober meter oddaljen od avta, a je omahnil nazaj v trenutku, ko je avto privozil do njega. I>rog ogledala pred volanom je zadel Jakopina v glavo. V bolnišnici je nekaj dni nato Jakopin podJegel poškodbi. Tako je Net popisal nesrečo. Zaletel je bil oproščen, ker ni zakrivil nesreče. Pijani Jakopin je bil sam kriv, da je bil tedaj ob življenje. Net se je vrnil v jetnišnico, kjer je prestal se ostanek kazni. Razumljivo je, da je tovarišem v kuzjv.Lnici na dolgo in široko pripovedoval, kako je pričal. Po končanem delu se kazoenci pogovarjajo med seboj o vse mogočem. Včasih imajo prav resne pogovore, je trdil eden izmed kaznen-cev, ki je bil včeraj zaslišan. Včasih jim je dolgčas in se šalijo ter se zabavajo z zgodbami, ki so največkrat zlagane. Ob takih prilikah je Net začel pripovedovati svojim tovarišem, da ima pri nekem advokatu deponirano vsoto 800 din, katero bo dobil od trgovca Zaletela, ker je dobro pričal zanj v Jakopinovi stvari. Neka ten so mu verjeli, drugi so dvomili. Net je bil namreč brez cigaret in je tovariše pumpal s tolažilom, da ima denar deponiran in jim bo vrnil cigarete, ko bo prestal kazen. Nekemu tovarišu je rekel, da je že dobil 400 din, drugemu je rekel, da bo dobil še 800 din, tretjemu pa je.natvezil, da ima dobiti za pričevanje 1200 din. O tem je zvedeU isjho^šaosm vdova. n%£ ko je zvedela vdov«, je zvedel radi ni nnsvdnik. Zato sta Not ki Zaletel včeraj na zatožni klopi pred sodnikom po-edincem okrožnega aodti&a g. Kokaljem. Net se je zagovarjal, da se j* v jnlnfljnkl samo šalil s tovariši, Zaletel je odločno ts* dU, da Neta ni podkupil, temveč m ti yt> sani o rekel, naj govori resnico. Trije kaonon-Ci so bili zaslišani. Tem je Net pravtt o Zaletelovi podkupnin L Eden izmed njii je izjavil, da so v kaznilnici sami resni možje, ki se ne šalijo, zato je verjel, da je bH Net podkupljen. Drugi je izjavrU da Netu ni verjel. Ko ga je sodnflt vprašal, sekaj ni verjel, je kaznenec odgovoru, da verjame samo tisto, kar vidi. Tretji je pa prav zanimivo opisal življenje koznencev, kadar se dolgočasijo. Tedaj si pripovedujejo zgodbe, resnične io izmišljene, sc babajo, hočejo drug drugemu imponirati, tedaj so vsi junaki in poštenjaki. Sodnik se je prepričal, da je Net prvič govoril resnico, ko je trdH, da je bil Jakopin sam kriv za nesrečo, ni pa bilo dokazov, da ga je Zaletel podkupil in ga nagovoril, naj priča njemu v prid. Zato sta bila Zaletel in Net oproščena. JOŽEF GROJZDEK OPROŠČEN Pred tedni smo poročali o Jožefu Groj-zdeku, ki je bil obtočen, da je izvršil roparski napad na ramašalca kruha Antom Zalarja iz Litije. Grojzdek je od početka zanikal krivdo. V zaporu je obupal in je skočil z drugega nadstropja na jernUko dvorišče v samomorilnem namenu, i Vi padcu si je zlomil levo nogo v kolku. K prvi razpravi so ga prinesli na nosilnici, k drugi je prišel že sam z bergljami. Pred tremi leti mu je stroj pokvaril levo roko, zato dobiva majhno rento, a mora kljub temu beračiti po Litiji rn okolici, ker ima ženo m tri otroke. Orožniki so ga opisali kot nasiknega berača, ki mu delo smrdi. Baje si je pokvaril roko, da bi dobival rento. Živčno je ubit, zdravil se je že na sedmem oddehku. Napadeni Anton Zalar je opisal dogodek, toda priznal je, da ga GTojzdek ni s silo napadel, temveč mu je samo grozil. Ker so priče Zalarja opisale kot Človeka, ki mu ni dosti verjeti in ki m dosti boljši kot Grojzdek, se sodniki niso mogli opirati na njegovo pričevanje, Grojzdek jc bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Nekaj je bilo med njim in Zalar iem. a roparski napad to ni bil. Iz Maribora _ Glas staršev. Prejeli amo iz vrst star. šev za objavo: Gospod profesor dr. Janko Kotnik je premeščen z drž. realne gimnazije na učiteljsko šolo v Mariboru. Skoraj neverjetna je ta vest. Gospod profesor se je vendar popolnoma posvetil študiju francoskega jezika, večkrat žrtvoval počitnice za izpopolnjevanje v tej stroki in se ves izživljal v poučevanju francoščine. Z njegovim odhodom z zavoda nastaja nenadomestljiva vrzel in škoda — ki pač daleko ne bo krita s pridobitvijo na učiteljski šoli, kjer g. profesor ne bo imoi prilike uporabljati svojih sposobnosti v tem pravcu — posebno sedaj ne — ko se dobršen del učiteJjižčnikov referati ra iz meščanske šote. Starši dijakov in dijaki drž. realne gimnazije žete, da se vrne e". profesor nazaj, kjer je 9 toliko »vnemo deloval tako dolgo, V tem smislu naslavljajo prošnjo na merodajoie činitelje- _ Cene na rnoriborskero trgu. Na našem sadnem trgu je sedaj razmerje cen sledeče: Jabolka 1.50 do 5, hruške 5 OP 8, slive 6 do 10, crnice 2.50 do 3, breskve 4 do 14, mahne 4 (Hter), grozdje 5 do 10, brusnice 6 do 7 (Hter) din. Na perutninskem trgu: kokoši 18 do 25, piščanci 18 do 50, gosi 30 do 35, race 12 do 18, domači zajci 5 do 35 din. 2felenjadni trg*: krompir 75 par do 1.50 din, čebula 2 do 3, česen 4 do 7, repa 25 do 50 par, kumarice 25 do 1 dm, karfiola 1 do 8 din, hren 8 dO 9, buče 50 par do 2.50 din, paradižniki 2 do 4, endivja 25 para do 1 din, Špi_ nača 1 din, koleraba 1 j sploh ne potrdijo. Tesna se Sa pridruži— stavka v naših kacarjolormh. visi ti in še drugi vzroki ne dopuščajo gradbemikoen, da bi se lahko brez skrbi, angažirah za državna dela. Značilen primer nudi gradnja nove mariborske carinarnice, saj nI licitacija ^ do danes navzlic številnim urg-encam potrjena, — SokoisKi nacionalni Maribor s, zgrne v nedeljo 18. t. m. v St. Ilj k telovadnemu nastopu tamošnjega Sokola. — Pomen ki pod lipo. A. S., Ruška cesta: Zares čudna so pota naše personalne politike na magistratu. — D. L., TVzno: Kaj hočete, je pač tako. Mi pa ostanemo, kakor smo bU. Z Jesenic — Naveličan fcftvljeoja. V sredo zjutraj je šel od doma 32 letni Winkler &te£an x iiamenom, da na planini Koz jek na vrhu Mežaklje prv bije nekaj dni ptecanega dopusta. V soboto dopoMnc pa so ljudje i moli opravka na Mežafelji, kjer eo našiti Wh> klerja v visoki gorski samoti obešenega na drevesu. Njegovo truplo Je bfto prepe-ljamo v mrtvašuico v Gorje, kjer je bilo v ponedeljek pokopano na farnem pokopališču. "VVinfeler je bal zaposlen dolgo vrsto let kot žebljar v tovarni KTD na Je« m-cah. Bil je miren in vedno lepo oblečen mladenič. Trpel je že več let na težki živčni bolezni. Svoji materi- vdovi po tovarniškem delavcu je btt edooa. opora. Bodi mu ohranjen lep spomin. — Skrb za, d lavski naraščaj. Kranjska industrijska družna je Ena svoje stroške poslala deset mladih in irrtetig^ntjuh delavcev v Ruj leti sfvi soicofec je naslov so-kolsckeznu filmu, ki se je v mžrmkjm tednu predvajal v kino ^Radkoc na Jeaenfcafe. FIlm nam je PSSMBMO pokazal smotrno kolsko telesno vzgojo zmaj v prosti naravi, red, točnost m <3kK%ffiix> v autujaaUu vrst ali ijer lepote Bleda, Hohiaja ta oe ter nafih v*eftegoz$J. — Gospod doktor, afi bi mi mogli svetovati, kako bi se iznetrila dvojne brade? 1 Storite tako, kakor sem storil fcrc stite si rasti brada MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Prekncl, izjave davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je znamko. — Popustov n Din 1.—> prOoSta '•'"•"'""•'-'iBtTiHff RAzno Beseda 00 par. davek posebe} Najmanjši znesek 8 Din MALINOVEC pristen, naraven, s čfeBtan kor jem vkuhan — se dot* malo in veliko v kiieriil dr. Q. PIOCOLI, Ljubljana, i >Nebotičnika<. KLIŠEJE jUGOGEAEltiA — >Veletrgovina LJubljana, PRODAM 00 t-M NaJrrainJB 8 Dttl SVEZE SUVB za vkuhavanje, bosanske, — In pekmez, kg Din 3-50. — breskve, kg Din podvoz razpošilja v košarah po 00—00 kg G. ~ 50 par, Najmanjši e posebej, 8 Dna KNJIGOVODJA koreapondent za slov., srbo-hrvatski in nemški jezik, stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tadl v odv. pisarnah, ±eH primernega mesta. Gre tudi na deželo. Pornjabe prosi pod značko >etarejsa, Izvežbana moč«. Makulatarni papir proda • vi" Stran 4 »SLOVEN8KI NAROD«, torek. IS. septembre, 1938. 204 Maksim Sede} in socialne tendence Med mlajšimi na razstavi neodvisnih44 zastopanimi slikarji je bil on najbrž najpopularnejši Ljubljana, 13. septembra Maksim Sedej je med mlajšimi slikarji. lattopanimj na razstavi >neodvisnih< najbrž najbolj popularen. Vendar ga širše občinstvo ne pozna toliko kot slikarja, temveč nredrvaem kot erafika. ker so pač bila nje-ffova grafična dela publicirana. — Zdi se mi, da se vi udejstvujete med mlajšimi >neodvisnimi< že najdalje. •' — Fr. Mihelič in jaz sva med mlajšimi trJkarii najprej absolvirala zagrebško akademijo, on 1. 1931, jaz 32. Oba sva začela kot (Trafika. Najprej sem nastopil s ciklusom Knorerov >Predmestje<, in sicer 1. 1933. Iz zadnjega časa so bolj znani moji lesorezi kot ilustracija Mrzelove knjige >Bog v Trbovljah«. Sicer se pa ukvarjam z grafiko le mimogrede, čutim se bolj slikarja kakor grafika. — Zdaj razstavljam 5 del. >Ateljec je najstarejše. S katerim sem najbolj zadovoljen? Z interier.jem, ki se mi zdi najbolj uravnovešen v barvah in v kompoziciji bolj sproščen. Slikar France Mihelič eden najmočnejših mlajših slikarjev, znan pO svojih grafičnih listih, razstavlja tokrat prvič v Ljubljani svoja olja, ki žanjejo nedelj eno priznanje. —- Vas nekateri imenujejo socialnega slikarja; v kakšnem odnosu ste do tovarišev, ki razstavi ■ no skupno z vami, in do tako zvane socialne umetnosti? — Oblikovna stremljenja so pri nas vseh ista, le po izbiri motivov se ločim od tovarišev. Mojega dela pa nikakor ne vodi nobena tendenca. Slikam pač* kar mi je najbližje. — Na vas je najbrž vplivalo okolje, ki ste iz njega zrasli. — To ie ž« znano, da izhajam iz delavske družine. Doma sem iz Žirov. Moj oče je bil rudar v Westfaliji, zdaj je pa čevljar v domačem kraju. Dokler nisem šel v šolo. sem ŽJvel v domačem kraju. — Vi se preživljate samo z umetnostjo, Se se ne motim. — Da. Toda ne mislim tožiti, kakor ie navada. Izmed mlajših >neod\nenih< imajo službo samo štirje: Mihelič, Didek in Kre-gar so profesorji, Pirnat je novinar. Za nas mlade bi bilo nujno potrebno, da bi nam GBOBGES OHNET: razmere dopuščale vsaj kratko studijsko potovanje. Pri nas umetniki ne prejemajo nobenih štipendij. Banovina daje manjše podpore za krajše potovanje v Benetke. To jo vse. Mnogo na boljšem so že Hrvati, ki gredo skoraj vsi po apsolvirani akademiji v Pariz. — Kako ste zadovoljni s svojimi uspehi? — Saj veste, kako je. Kdo pa je zadovoljen? Pri nas ni mogoče prodati nobenega dela zasebnikom. Mnogo večji uspeh sem pa dosegel v Beogradu, kjer sem razstavljal trikrat. Sploh se mi zdi, da je Beograd bolj dovzeten za umetniška dela, — Morda bi mj kaj povedali o svojih načrtih? — O načrtih je težko kaj reči Slikar ima pač vedno načrte, da bi ustvaril kaj dobrega toda razmere mu navadno prekrižajo račune. — Ali mislite, da je velesejmska razstave potrebna, ker je namenjena širšemu občinstvu? — Nedvomno je zelo potrebna, da vsaj i tako spravimo ljudi na umetnostne razsta- I ve ter jih skoraj priajumo, da-gledajo umetnine. °>svedi._ preveč tsJrintti msstav tudi ae sme biti, da ne postanejo vsakdanje. Človek bi pričakoval, da bodo ljudje pokazali mnogo manj »snimanja sa nastavljena dela ter da bodo samo šli skozi paviljon. Zato sem bil posebno prijetno presenečen, ko sem opazoval, da se veČina obiskovalcev ustavlja pred slikami. Fosamsznski si izbirajo svoje mojstre, se ogrevajo za nje in dela tudi komentirajo. To je selo ssdovoijrr asčetek zbliževanja s umetnostjo. Sicer je pa tudi stremljenje moderne umetniške sira je približati umetnost Hudem. — Vi se precej ločite, kakor ss mi adi, po izbiri motivov pa tudi v barvni tehniki od tovarišev. Kaj sodite o izbiri motivov in kako bi bilo treba imenovati strujo slikar, lev. ki nastopate na razstavi? — Kregar je surrealist, če njegova dela presojamo idejno, sicer smo si pa v barvah skoraj vsi precej sorodni. Jaz se res ločim nekoiiko tudi v barvah, zdi se, kakor da so moje barve nekoliko nežnejše Kar se pa tiče izbire motivov, sem istega mnenja, kakor neki frarjooskl^slikar, ki je dejal, da je stika lahko, umetnina, če je na nji dobro naslikana le pomaranča in da je lahko slaba, čeprav je naslikan sam tog — slabo. Nagibam se bolj k figuralnemu slikarstvu. kakor sploh stremi moderno slikarstvo k njemu, kar dokazuje tudi sedanja razstava v Benetkah. S tem pa seveda ni rečeno, da bi umetnik ne smel več izbirati za motive tihožitij ali pokra fine. Naša struja se lahko imenuje barvni realizem in njegov pripadnik sem tudi jaz. ....... Kcko se je vozilo drž* kolesarsko prvenstvo Nekaj potrebnih pripomb in ugotovitev k letošnjemu Ljubljana, 13. septembra 24 najboljših dirkačev nase države se je včeraj teden borilo na progi iz Ljubljane v Zagreb (150 km) za naslov letošnjega državnega prvaka. Za Beograd sta vozila Lavrih in Drljačic. za Ljubljano Abulnar, Gartner, žerjal, Smrekar, Peternel, Fodmilj-šcak, Premk, stibernik za Zagreb pa Prue= nik, Da vido vic, Pokupec in več drugih. Manjkal je seveda Subotičan Erd^lji, ki je bil pri zadnji etapni vožnji po Hrvatski in Sloveniji krivično kaznovan z zabrano starta skozi dve leti. Tokrat so se slovenski zastopniki kolesarstva po tolikih izkušnjah vendarle okorajžih' in poslali za kontrolo in spremstvo v*č fukcionarjev tako na motorjih kakor tudi v kontrolnem avtu zveze, kar se je izkazalo za zelo umestno, posebno še po incidentu na etapnih dirkah, kjer so baš slovanski dirkači bili Žrtve osrednjih glavarjev našega kolesarstva, ki po mili volji vedri jo in oblačijo. Petek nedeljskega državnega prvenstva, kjer so se od naših dirkačev najbolj izkazali Abulnar, Krusič, žerjal in Gartner, med tem ko se poljanski Peternel po prestani bolezni in vsled pomanjkljivega treninga ni mogel znajti, kakor tudi ni prišel v končno borbo mladi Podmiljščak zaradi dveh gumijskih defektov blizu Mirne peči, Premk pa zaradi zloma prednjega kolesa blizu Novega mesta, je bil takle: S 15 minutno zantUdo po napovedanem času se je pisana skupina, bodrih kolesarjev iz naše države vrgla v težavno borbo izpred Jelačinove gostiln^ na Dolenjski cesti v Ljubljani. Prcsenik je takoj iz starta potegnil hud tempo, a mu je Krušič z ostalo skupino bil takoj za petami. Nenadno švigne iz skupine so rman in si v hipu pridobi kakih 50 metrov prednosti, ne more pa jjh obdržati, kajti spet ga v svoj vrtinec zajame skupina. Na višnjegorski klanec prispe prvi Gartner, pol kolesa za njim Prosenik, z njim Pcdnailjščak, Žerjal, Lavrih, Krusič. za temi Peternel, Premk itd, tako je večji del skupine bdi strnjen in le nekaj posameznikov je v malih presledkih sledilo vodećim. Nekoliko za Višnjo gero zaostane Krusič zaradi popuščajoč ih. jermenov na pedalih za kakih 500 metrov. Ko te nekoliko zategne, ss prične divji lov. Krušič, šolman in Stibernik leve skupino celih 15 km in se jim končno posreči ujeti jo. Vožnja je bila hitra in ni dcpuščala niti najmanjšega oddiha. V izm' ničnem vodstvu prispejo dirkači do Kačjih serpentin, kjer Krušič potegne naprej, a ker mu jermeni spuščajo, odneha. Tu se skupina razcepi. Abulnar, Prosenik, Davidovič, Lavrih in Pavlik jo ubere jo naprej, za njimi Gartner, Pokupec, Krusič, Premk in Peternel, za temi pa še ostali. Pri Novem mestu ima Prosenik defekt, ki ga takoj popravi in se priključi drugi skupini, ki šteje še 12 konkurentov. Divja gorja se vname za vo-dečo skupino, ki ima pri st. Jerneju še 1 in pol kilometra naskoka. Vodstvo t« skupine sta prevzela menjaje se Prosenik in Krusič, ki sta vozila povprečno brzino nad 40 km na uro, tako da sta skupaj z ostalimi na 100 km vendarle dosegla ube-glece. Na zadnjem daljšem klancu blizu Brežic r^fleusajo Krusič. Prosenik, Davidovič in Lavrih zopet potegniti, a uspeha ni balo, kajti vsi ostali se drže trdno, nakar brzina nekoliko poneha. Bliža se Dre-gana (rojstni kraj Prosenikov). Tu poskuša Prosenik več silnih sunkov, ki pa so ostali brez uspeha, kajti skrbno ga pazi. ta žerjal in Krušič. Pred rojstno hišo Pro-senika ponudi oče sinu -dirkaču skrbno pripravljeno juho, ki jo ta hitro izpije in brž v novo, še ostrejšo borbo. Prispemo tako v Samobor, ki ga >dičita« dva ostra zavoja — prava nevarnost za dirkače! Prosenik, Lavrih, Davidovič, žerjal in Krušič imajo tu n kaj. naskoka pred ostalo skupino. Nenadno se zaleti bogsigavedi odkod motocikel brez številke naravnost v terjala in Krusiča, ki pa še mu spretno umakneta." Cesta od Samobora skoraj do Zagreba je v cbupnem stanju, a kljub temu vozi skupina., v mrzličnem tempu i se bliže k cilju. Sest kile metrov pred Zagrebom prevzame vodstvo žerjal, kmalu za tem Krušič, ki diktira še ostrejši tempo. Na 800 metrov je vid^n cilj. Ni se čakalo na čim krajši sprint, kar zdaleč se začenja vrtoglava brzina celotne skupine 14 dirkačev, ki je strnjena ramo ob rami kot strelica švignila "mimo tisočglave množice občinstva čez ciljsko črto. Tu si je prvenstvo priboril Zagrebčan Pokupec le za četrt kolesa pred Ljubljančanom Abulnar. jem. Tako smo torej prvič dočakali, da se je med prve plaši rance vendarle vrinilo nekaj naših slovenskih dirkačev, ki bi jm ob pomanjkljivejši kontrok in spremstvu gotovo ne imeli. Tu so se plasirali Se žerjal, Gartner in Krušič. V zagrebškem »Jutarnjem listu«, ki je priobčil klasifikacijo, sicer ne Čitamo Krušičevega imena, in je mogoče namenoma izpuščeno. Čudno pa je le to, da je tam omenjeno, češ, da je v končnem sprintu Krušic zaprl Pros^nikn pot... Biti bi moral na 7- mestu. Da bo pa konec državnega prvenstva, is lepiš izpadel, je poskrbel Prosenik s tom, da je Krušiča pred 2000 gledalci dejansko napadel. Radovedni smo, če bo sodniška komisija tudi tu pokazala svojo avtoriteto, kot jo je pokazala pri nedolžnem Erdelju, ko je Ščitil predpise saveznoga tehničnega pravilnika! . Iz Zagorja — Start ss tekme s kajaki je bil v nedeljo v Zagorju in ne kakor so objavili žar ©opisi na Savi. Sprememba se je izvršila sporazumno s tekmovalci radi nsnadejane vročine in pa. d* so lahko zagrebški tekmovalci dosegli popoldanski vlak v Zagreb, tfa startu je bilo devet enojk in šest dvojk, vsega 15 eseb. mod njimi samo dva Slovenca na dvojki gg. Gaberšček in Msiahovaka. ki sta bila favorita, dočim so. prerokovali najboljši plasman v enofki g. Vincesu Mirku od SK Maratona jz Zagreba. Proga mimo brzic nad Pruenikom in nevarnih vrtincev pred Hrastnikom je oda dolga 10 km, torej za 8 lan krajša kot prejšnja leta. ko so startali s Savi*. Starter g. Bernik Viljem iz Ljubljane je z znakom in vzklikom >Pljusk!< spustil prvega tekmovalca ob 13.08 zadnjega pa ob 13.20. Steviku Zagorjani pa niso prišli na svoi račun, ker niso bili ob* rsšcsAj o spremembi tekmovalne proge in so Trnillj obrežje Save šele eno uro po startu. — Potres v petek smo čutili tudi pri nas in sicer ob 20.22. Zemlja se je zibala kakih pet sekund. Večina prebivalstva pa potresa ni čutila. V KINU — Bodi moja, dušica, ali al moja? — je šepetal fant v kinu svoji izvoljenkL — Bodi moja, srček... Ves sem tvoj... Tako sta si šepetala pol ure. Tedaj se je pa obrnil nekdo v tretji vrsti spredaj in dejal glasno: Gospodična, uslišite ga vendar že in postanite njegova dušica, da bomo imeli mir. Raj siromašnih otrok MiltOb lepem sinjem Dunavuc in pripisal: Žal ne iz mojega dela. Brahms. 48 s ergej ramn Romun ] Morda bi bilo zadostovalo opozoriti ga, da dviga kapital na mestu obresti, da zapravlja premoženje svoje žene, da bi se poboljšal. Toda v vsakem primeru trenutek ni bil dovolj ugoden in končno znesek še ni bil tako velik. Dvigati prah zaradi tega, ker je pognal nekaj stotisočakov! Gospa Desvarennesova bi se zdela lakomna, ljudje bi jo zaničevali, treba je še počakati. Zatopljena v svojo pisarno v ulici Saint-Domi-nique je žilavo delala in služila denar. Zvesto ji je stal ob strani Marechal, njen edini zaupnik. To je bil pravi dvoboj med tema dvema človekoma, eden je podrejal vse delu, drugi pa žrtvoval vse uživanju. Ob koncu oktobra se je vreme poslabšalo in Mi-helina je jela tarnati, da je postalo v Cernavu hladno. Burno življenje v gradu je Sergeju tako Ugajalo, da se je delal kakor da tega ne sliši. Ko je pa jel jesenski veter otresati orumenelo listje z drevja, je postala Mihelina otožna in princ je spoznal, da je prišel čas povratka v Pariz. Mesto se je zdelo Sergeju pusto. Vendar je bil pa zadovoljen, ker je imel novo, krasno opremljeno stanovanje. Vse se mu je zdelo v njem novo. Znova si je ogledal vse tapete, dragoceno pohištvo* slike in dragocene predmete. Bil je očaran. Ta- je bila resnična lepota; kletka se mu je zdela dostojna ptičke. Nekaj večerov je ostal vesel pri domačem ognjišču z Mihelino v Srebrno sivem salončku, kjer se je najraje mudil. Na mizici pred seboj je imel album in listal je po njem, dočim je njegova žena rahlo igrala na klavir ali pa pela. Hodila sta zgodaj spat in pozno sta vstajala. Potem sta postala sladokusca. Po cele ure sta. sestavljala jedilni list in si izmišljala jedi, kakršnih še nista jedla; posvetovala sta se o njih z upraviteljem kuhinje, prvovrstnim kuharjem. Sergej je odšel na izprehod v Boulogneski gozd, pa ni tam nikogar srečal. Izmed dveh kočij, ki ju je videl tam, je bila ena izvoščkova, in njegov mršavi konj se je zaspano vlekel z glavo med koleni po drevoredu proti jezerom. Vrnil se je iz gozdiča in krenil peš po Elizejskih poljih. Cez most Sloge se je napotil po nasproti ležečem drevoredu proti cirku. Dolgočasil se je. Se nikoli se mu ni zdelo življenje tako Dusto. Včasih se je ukvarjal vsaj z mislimi o jutrišnjem dnevu. Razmišljal je, kako bi se otresel dolgočasja in puščobe, v kateri je životaril. Zaprt v srečnem blagostanju brez vseh skrbi, bre^ neprijetnosti, se je dolgočasil kakor jetnik v svoji celici. Hrepenel je po nečem nepričakovanem, ne-slutenem. Žena mu je šla na živce s svojim mirnim ustaljenim značajem. Videl jo je vedno z istim smehljajem na ustih in pa sreča ji je zelo koristila; postajala je lepo okrogla. .. Nekega dne je.srečal Sergej na boulevardu des Italiens svojega prijatelja iz mladih let, barona de Prefonta, utrjenega lahkoživca. 2e od svoje poroke ni videl barona in zato ga je bil zelo vesel. Imela sta si marsikaj povedati Med pogovorom sta prišla v ulico Rovale. — Pojdite vendar v Cercl, — je dejal Prefont in prijel Sergeja za roko. Ker ni imel drugega opravka, se je dal princ odvesti v krožek. Bilo mu je čudno prijetno v salonih Grand Cer-cla. opremljenih s kričečim razkošjem. Običajni, z usnjem prevlečeni naslanjači v salonu za kadilce so se mu zdeli razkošni. Ni opazil oguljenih in obledelih preprog, tu pa tam prežganih s cigaretnimi ogorki Oster vonj tobaka, vsesan v prevleke, mu ni bil zopern. Bil je nekje drugje in ne doma, poleg tega se mu je pa že tožilo po zakotnih lokalih. Predolgo je že živel v rodbini. Ko je gospa Desvarennesova nekega jutra razgrnila novine, ji je zamigljalo pred očmi znano ime: prinčevo ime. To je bilo v »Echos des Pariš«. Citala je tam: »Zlata knjiga Grand Cercle je obogatela z novim slavnim it^^neun. Princ Panin je bil včeraj sprejet v krožek na priporočilo gospoda barona de Prefonta in vojvode de Blignv.« Te tri banalne vrstice, sestavljene v domišljavem in plehkem slogu, v kakršnem pišejo poročevalci, so ji pognale vso kri v glavo. V ušesih ji je zazve-nelo, kakor da so se razmajali vsi zvonovi cerkve Saint-Etienne-du-Mont. Jasno ji je stopila pred oči vsa nesreča- Njen zet, ta rojeni kvartopireo, v cerelu! Konec je bilo Mihelininih jasnin dni, odslej bo imela strašno rivalinjo: razjedajočo kvartopir-sko strast. Gospa Desvarennesova je razmišljala. Če bi se mož odtujeval domačemu ognjišču, bi ji bilo to dobrodošlo. Vrata, skozi katera bi Sergej odhajal, bi se odpirala nji- Načrt, ki ga je bila zasnovala v oni strašni noči po svatbi, ko ji je bila Ivanka odkrila svojo tajno, je čakal samo na svojo izpolnitev. S tem, da je bila princu neomejeno odprla svojo blagajno, bo samo podpirala njegovo strast Tako bo gotovo odvrnila Sergeja od Miheline Toda gospa Desvarennesova se je naenkrat zdrznila. Ali bi ne bilo nečastno pomagati z lastnimi rokami možu svoje hčere do pogube, zgolj iz nia-terinske sebičnosti? Koliko solz bi veljali prinčevi grehi prav tisto, ki jo je hotela za vsako ceno pridobiti zase. In mar bo ostala ona tu večno, da bi ji mogla s svojo globoko ljubeznijo nadomestiti odtujenega, vroče zaželenega moža? Ali bo zapustila tu po svoji smrti uničeno zakonsko srečo? Zgrozila se je pri tej misli in sama ni mogla verjeti, kako ji je prišlo kaj takega na misel. In namestu da bi podpirala princa na usodni poti, kamor je bil krenil, je trdno sklenila storiti vse, da ga odvrne od nje. Po tem sklepu se je zopet pomirila, čutila se je vzvišeno nad Sergej em in ta misel je bila v oporo duhu, kakršen je bil njen. —» ga >Narodno tiskarno« Fran Jaran — fla opravo m osi ^^^^^^^^^^ - fc^-^^B . *w- ^^>j«^T^B^^^^^