127        ^^^^^^^^^^^H
^jfp^Š?               Marija pomagaj v Gradci.          ^^^^^1
^MjdL zvestno ga ni nobenega med vami, otroei ljubi, da bi ne bil imel vže "mcj| kake podobice BMarije pomagaj" v svojib. nežnih rokah. Skoraj v vsakej pobožnej hiši visi na steni taka podoba. Ljudstvo je vže od Eekdaj častilo Mater božjo, zatekalo se v žalosti in britkosti i-ado k njej in je bilo tudi večkrat na njeno priprošnjo uslišano. Marija je pomagala in njej na čast so naredili lepe podobice Marije pomagaj." A ne saino podobic, temveč tudi kapelice, da še celo velike cerkve so njej v čast pozidali ter pred Marijno podobo pobožno molili in bili uslišani. Taka cerkev ali podoba je postala daleč znana in Ijudstvo je prihajalo iz daljnih krajev tu sera pomoči iskat. Tako so nastala ,,božja pota." Malo ne v vsakej deželi je taka božja pot. SJišali ste izvestno vže od prelepe božje poti na Gorenjskem BMarije pomagaj" na Brezjah. Mnogo čudežev je ljubi Bog storil v tej cerkvi na pri-prošnjo Marije. Pa še mnogo drugih cerkva je, v katerih so se mnogobrojni čudeži zgodili.
Tudi v Gradci, glavnem mestu Štajerske dežele, stoji na desnem bregu Mure Jepa, velika cerkev, posvečena »Mariji pomagaj." Mnogo čudežev se je vže zgodilo tukaj na priprošnjo Matere božje. Zanimalo vas bode, ako vam ob kratkem popišem, kako je ta čudežna podoba prišla v to lepo cerkev.
Leta 1607 je bila ta cerkev na desnem bregu Mure dozidana in posve-titi so jo hoteli Materi božjej, a niso se mogli dogovoriti, kako podobo Matere božje bi postavili na veliki oltar. —
Nekega dne je molil tedanji predstojnik samostana. preč. oče Kornelij Fortella, in mej molitvijo je ugledal čudno prikazen. Videl je oblak, na katerera je sedek Marija v rudeekastej obleki; črez koleni je imela višnjav plašč in v naroeji je držala presveto dete Jezuščka. — Ko je to prikazen povedal svojim bratom v samostanu, takoj so sklenili, da bodo tako podobo postavili v novo sezidano cerkev.
Tisti čas je živel v Gradcu imeniten slikar po imenu Peter de Pom-mis. S tem slikarjem se je oče Kornelij pogovoril zaradi rečene podobe, katero naj bi Peter za neko vsoto cekinov napravil.
Ko je bila podoba vže na pol dovršena, videl je Peter de Pommis, da bode slika izvrstno izdelana; zatorej mu je bilo žal, da se je zaradi plačila vže bil pogodil. Hitel je takoj k očetu Korneliju ter mu dejal, da slike ne more dati v to ceno, kakor sta se bila dogovorila, nego mora mu, ako hoče sliko imeti, še nekoliko cekinov dodati. Prestojnik Kornelij ga opomne na dano besedo in mu tudi reče, da je slika vže tako preplačana. — Ali slikar Peter de Pommis se malo zmeni za Kornelijev opomiu, gre domov zapre sliko v oinaro, zatrdivši, da slike ne izvrši poprej, dokler mu Kornelij ne izplača kolikor zahteva. Mislil si je, da bode oče Kornelij moral ali drugod novo sliko naročiti, ali pa njemu izplačati vsoto, katero zahteva. V teh mislih se vleže zvečer v posteljo in zaspi.
Krasno je bilo druzega dne jutro. Solnce je vže visoko stalo na nebu, ko se je slikar de Pommis prebudil. Ali o joj! bil je popolnetn slep. Takoj je spoznal, da je to kazen božja, obljubil je, da hoče sliko zastonj izgotoviti,
128
ako zopet izpregleda. Neprenehoma je vzdihoval in klical: nMarija pomagaj! Marija pomagaj!" Ko drugo jutro zopefc vstane, videl je zopet modro nebo, zlato solnce in vse kakor poprej ter ni bil več slep.
Hitro odpre omaro, da bi izdelal podobo, ali glej, čudo! bila je popolnem izdelana. Vprašal je domace, kdo je bil pri podobi, ali rekli mu so, da nihče.
Na to je veselo vzkliknil: ,,Zares, tu ni slikala nobena čloreška roka, nego slikali so angeli sami!"
V  29. dan inaja 1611. leta so postavili podobo v cerkev in jo imenovuli: nMarija pomagaj."    Tisti čas je bil nek vitez iz Gradca v Oarigradu vjet in zaprt. Vedno je molil in prosil Marijo, naj bi mu poinagala iz sužnjesti.
Nekega veeera, tako se pripoveduje, prikaže se mu Marija, pelje ga iz mesta in nau reče: ,,Pojdi v Gradec, in tani, kjer najdeš mojo sliko, tam se mi zahvali!"
Košeni vitez vzame verige, katere so mu bile odpadle, poda se Mtro proti Gradeu, kamor pride ravno v 29. dan maja meseca 1611. leta. Ko je zagledal podobo, padel je na koleni in se glasno zahvalil Mariji, ki ga je tako čudno rešila iz njegove ječe. Vsem pričujočim je povedal ta čudež ter v spomin obesil se seboj prinešene verige v cerkvi pred Marijnim oltarjem.
Priprosto ljudstvo pripoveduje, da se je od one dobe mnogo eudežev zgodilo v tej cerkvi na priprošnjo Marije. Malo ne vsak, kdor koli je Marijo na pomoč klical, bil je uslišan.
Ker so ljudje tudi mnogo darov s seboj v to eerkev prinesli, olepšali so jo pozneje in znatno razširOi. Okolo podobe Matere božje so napravili srebrn okvir.
V   12. dan novembra meseca 1769. leta so nesli to podobo v velikej procesiji skozi vse jnesto in jo potem postavili v rečeno cerkev, kjer še danes stoji.   Toliko o podobi nMarije pomagaj" y Gradci na Štajerskem.
Ferdo Šarec. --------------x------------¦