KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p„ (), b„
LETNIK XXH. / ŠTEVILKA 31	CELOVEC, DNE 30. JULIJA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
In kakšen bo konec zdaj?
Poostrena diplomatska dejavnost zahod-nonemSke vlade v tako imenovani, vzhodni Politiki, ni presenetila samo v Nemčiji sami, kjer je vzbudila pri nekaterih desnega taibora sume, celo sum državne razprodaje in veleizdajstva, ter na vzhodu, ampak tudi zelo močno na zahodu, zlasti v francoskih 'političnih krogih. Ravno zahodni sosedje Nemcev se dobro spominjajo nekdanjih pogodb med Nemčijo in Rusijo, skupnih korakov teh dveh držav, ki segajo nazaj daleč v preteklost.
Čeprav so pokopali Francozi in Nema ter Angleži in Nemci svoje zgodovinsko sovraštvo v petdesetih letih, se je v ljudstvu ohranila vendar klica neprijetnih spominov in nezaupanja do nemško-ruskih odnosov.
17. junija 1939 so se pogajali zastopniki Hitlerjeve Nemčije m Sovjetske zveze o tako imenovanem paktu nenapadanja. Ruski diplomat Astahov je izjavil Nemcu Schnur-reju: »Kadar sta bila naša naroda prijatelja, se jima je godilo dobro. Kadar sta bila sovražnika, se je godilo obema slabo.« Avgusta meseca je sledil pakt, ki je odprl Hitlerju vrata za napad na Poljsko. Ta pakt je imel še tajni dodatek, 'ki ga doslej v Sovjetski zvezi še niso objavili; določil je četrto delitev Poljske, priključitev treh baltskih držav, severne Bukovine in romunske Besarabije Sovjetski zvezi-
Rpsi imajo težave s Kitajci, gospodarski zastoj povzroča hude težave splošnemu razvoju. Zaradi tega je treba urediti odnose z mogočnim sosedom na zahodu. Nemčija kot gospodarsko najmočnejša država zahodne Evrope bi utegnila pomagati Rusom pri premagovanju gospodarskih težav, Rusi pa bi radi uredili evropske razmere, da bi se mogli močneje posvetiti reševanju sibirskega vprašanja.
Iz teh in podobnih vzrokov je treba razumeti prizadevanja Rusov za evropsko varnostno konferenco, ki naj hi obravnavala vsa bistvena vprašanja, evropskih odnosov. Po napadu na Češkoslovaško pred dvema letoma skušajo Sovjeti zopet ustvariti vtis, da se borijo za evropsko stabilnost m zmanjšanje napetosti. Tudi svoj vdor v čSSR so konec koncev utemeljili tako, pa tudi Brežnjevova teorija o omejeni suverenosti socialističnih držav meri v to smer, namreč ohraniti status quo, pri tern pa le °hraniti toliko gibčnosti, da za primer nepredvidenih zapletljajev ne bi bilo težavno, vreči vse razpoložljive sile, tudi izven-hlokovske, v ognjišče nemirov.
Eden najbolj divjih nasprotnikov bonn-S'ko-oioskovskega sporazumevanja je bil od v$ega začetka vzhodnonemški diktator Wal-ter Ulbricht. Bal se je namreč, in to iz precej razumljivih vzrokov, da bi Sovjeti pustili njega na cedilu, kajti on jim v primerjavi z Zahodno Nemčijo ne bi imel skoraj ničesar več nuditi.
Če pogledamo malo naizaj v razvoj po koncu druge svetovne vojn e, potem mora-nto ugotoviti, da nemške cepitve niso posrečili Rusi, ampak zahodne sile in zahod-nonamški jjolitiki sami, z Adenauerjem na (;elu. Stalin sam je izj,avil po nemški kapitulaciji, 9. maja 1945: »Veliki dan zmage je tu Sovjetska zveza pa ne namerava Nemčije razkosati ali uničiti.« Na potsdamski konferenci je privolil Stalin v gosjrodarsko enotnost Nemčije, v skupno nemško upra-v° — ki jo je preprečila Francija — in v skupno nemško vlado za poznejšo dobo (gl. Spiegel, 31, 27. 7. 1970).
Jasno, Sovjetska zveza je jaotrebovala močan protiutež proti zahodnim zaveznikom. ,	Ruska diplomacija je težila vse do sep-
>	tomlbra 1949, ko so zahodni zavezniki; ure-
sničili Adenauerjev načrt iz leta 1945 in
Se na Bližnjem vzhodu dani?
Rogersova mirovna pobuda
Zunanji minister ZDA, VVilliam Rogers, je 19. julija poslal predsedniku ZAR (Zveze arabske republike) Nasserju, ki se je pred nedavnim mudil zaradi razgovorov v Moskvi, novo pobudo za politično rešitev spora na »Bližnjem vzhodu«.
V pismu ministru Riadu poudarja Rogers, da so ZDA »močno zainteresirane za stalen mir in da želijo pomagati vsem prizadetim stranem za dosego tega miru«. Prav zato je njegova vlada, pravi Rogers, sklenila predlagati »nove in praktične predloge« za rešitev krize in vse prizadete strani opozoriti na to, »da morajo sprejeti razumno rešitev in ustvariti ugodno ozračje, v katerem bi bila vzpostavitev miru možna«. Po eni strani to zahteva zmanjšanje napetosti, po drugi pa razjasnitev stališč, tako da bi se obe strani prepričali, da bodo njene koristi zavarovane, ne glede na to, kaj bi sklenili.
»Po našem mnenju«, poudarja Rogers, »bi bila naj učinkovitejša pot za rešitev krize ta, da bi sprte strani začele delati pod nadzorstvom veleposlanika Jarrimga, mirovnega odposlanika OZN, da bi prišli do podrobnih ukrepov, nujnih za izvajanje resolucije varnostnega sveta številka 242, ki je bila sprejeta novembra leta 1967.«
Ameriški minister dodaja, da mu je znano stališče egiptovske vlade glede neposrednih pogajanj z Izraelom in prav zato ne predlaga takšnih pogovorov, dodaja pa, da ameriška vlada meni, to pa je odvisno od napredka, ki bi bil dosežen na pogovo-
Atomska elektrarna v Sloveniji
Slovenija in Hrvaška bosta gradili skupno atomsko elektrarno pri Krškem ob Savi. Znano je, da Slovenija in ves zahodni del Jugoslavije potrebujeta zaradi krepkega industrijskega im vsestranskega razvoja čedalje več električne sile. Ker pa so vodne rezerve v Sloveniji že izčrpane (nekateri načrti o zgraditvi vodnih elektrarn so morali odpasti, ker bi to preveč grobo poseglo v naravo, kot npr. nameravano akumulacijsko jezero v zgornji soški dolini), so se odločili za zgraditev atomske elektrarne, ki je tudi primer gosjrodarskega sodelovanja obeh najmočneje razvitih jugoslovanskih republik.
rib, da bi se prizadete strani v določenem roku lahko sešle.
»Upoštevajoč to,« nadaljuje Rogers, »ZDA predlagajo Združeni arabski republiki, da:
a)	Izrael in Združena arabska republika morata doseči soglasje, da bosta spoštovali ustavitev ognja, vsaj v omejenem časovnem obdobju (tri mesece).
b)	Prizadeti strani bi se morali strinjati z objavo naslednjega sporočila, ki bi ga veleposlanik Jarring objavil v obliki poročila generalnemu sekretarju "Združenih narodov U Tantu:
»Združena arabska rqpub,lika, Jordanija in Izrael so me obvestile, da so soglasne z naslednjim:
»Potem ko so sprejele resolucijo varnostnega sveta št. 242 v vseh njenih delih in pokazale želijo, da jo uresničijo, .bodo imenovale predstavnike za sestanek, ki bo pod mojim nadzorstvom po postopku, v času in kraju, ki jih lahko predlagam, ujroštevajoč, kadarkoli je mogoče, tisto, kar prizadete strani želijo bolj glede metode postopka in v skladu s prejšnjimi izkušnjami med njimi. 'Cilj zgoraj omenjene obravnave je doseči sporazum o vzpostavitvi pravičnega in trajnega miru med njimi, miru, ki ibi temeljil na:
1.	Priznanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti držav na območju Srednjega vzhoda v skladu z besedilom resolucije varnostnega sveta.
2.	Izraelskem umiku z ozemelj, okupiranih v spopadu leta 1967, kot to zahteva resolucija varnostnega srveta.
Da bi olajšale mojo misijo pri iskanju takšne rešitve, kakršno zajema resolucija varnostnega sveta št. 242, bodo prizadete strani dosledno spoštovale, začenši s 1. julijem pa vsaj do 1. oktobra — resolucijo varnostnega sveta o ustavitvi ognja.«
Rogers na koncu izreka upanje, da bosta Egipt in Izrael sprejela njegove predloge in dodaj a,, da j e podobno poslanico 'poslal tudi jordanskemu premiera Abdelu Mo-neimu el Rifaiju, ki je tudi zunanji minister.
Odgovor Kaira pogojno pozitiven
Predsednik ZAR Naser je v govora na otvoritvi kongresa arabske socialistične unije sporočil, da je Združena arabska republika sprejela predlog, ki jih je za rešitev kri-
ze na Bližnjem vzhodu dal ameriški zunanji minister William Rogers.
Egiptovski predsednik je pojasnil, da je pogoj za sprejetje Rogersovih .predlogov, da štiri velike sile dajo navodila Gunnarju Jarringu. Ni pa nadrobno razložil na kakšna navodila misli.
Iz Washiin.gtona poročajo o zadržanem optimizmu po pritrdilnem egiptovskem odgovora na zadnje ameriške predloge o zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu.
Med opazovalci v Kaira vlada splošno prepričanje, da bo naslednjih nekaj dni odločilo nadaljnji potek arabsko-izraelske-ga spopada.
Napredek v južnotirolskem vprašanju
Italijanski poslanec pri Organizaciji združenih narodov Cinci in avstrijski zastopnik v isti funkciji Haymerle sta naslovila pred nedavnim pismi na generalnega sekretarja OZN U Tanta, kjer obravnavata južnotirolsko vprašanje.
V avstrijskem dokumentu sporočajo generalnemu sekretarju, da naj bo pogodba med Avstrijo in Italijo glede novega statusa nemškogovorečega »elementa v pokrajini Božen« po štirih letih veljavna. Avstrija se tudi obveže, da v tem času južnotirolsko zadevo ne bo predložila nobenemu mednarodnemu gremiju. Italijansko poročilo U Tantu pa pove, da bo Avstrija smatrala spor kot zaključen, če bodo storjeni vsi ukrepi za samoupravo nemškogovoreče pokrajine.
U Tant o bodočnosti človeštva
Na 49. zasedanju gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov (Ecosoc) v Ženevi je spregovoril tudi glavni tajnik OZN U Tant. Pripomnil je, da OZN še m vesoljna. V njej ni npr. Kitajske republike, v kateri živi 700 milijonov ljudi. Prepad med industrijskimi državami in deželami v razvoju se poglablja. Proučiti je treba prihodnost človeštva. Leta 1950 je bilo na svetu 2485 milijonov prebivalcev, danes jih je 3432. Ob koncu tega stoletja jih bo 6 milijard. V 20 letilh se je svetovna industrijr ska proizvodnja potrojila, petroleja in aluminija popeterila, proizvodnja plastičnih mas pa se je pomnožila petnajstkrat. Treba pa 'bo temeljito preučiti tudi prihodnost na dragih področjih, tako npr. proučiti, kako so se nakopičili razni odpadki v ozračju pa tudi na morjih.
ustanovili Zvezno republiko .Nemčijo, po ponovni vzpostavitvi nemške enotnosti. Seveda so dali potem Rusi proglasiti 'kot odgovor na ustanovitev zaihodnonemške države komunistično vzhodnonemško državo. A še jx> tem so Sovjeti izrazili večkrat željo, da bi .se strinjali z združitvijo obeh N enači j, če Ibi Zahodna Nemčija izstopila iz zahodne obrambne zveze in ubrala nevtralno politiko. Stalin jie predlagal inpr. 10. marca 1952 mirovno pogodbo z Nemčijo, ki naj bi se vzpostavila kot enotna država, iz katere hi se morale umakniti vse tuje čete. Nemčija in a j' bi dobila lastne čete.
Za časa Hruščova se je ruska .politika do nemške združitve precej) spremenila. Ker ni bilo nobenega, .pozitivnega odziva na načrte o nemški združitvi, so Rusi ustanovili leta 1955 varšavsko, vojaško zvezo, kot protiutež proti NATO. Septembra 1955 je potoval Adenauer sam v Moskvo — seveda za nekaj' let prepozno — in izposloval tam diplomatske 'Stike ter vrnitev kakih 10.000 vojnih ujetnikov. Pač pa je bilo nemško diplomatsko zastopstvo v Moskvi več ah manj vagon in a slepem tiru, in veleposla-
nik Kroll, ki je skušal navezati boljše stike, je izgubil svojo službo.
Nov nalet v nemško-sovjetskih stikih so povzročili prav Kitajci, ki so snubili novih prijateljev po sporu z Rusi. Toda krščan-skodemokratska vlada v Bonnu je bila gluha za vse namige iz Moskve. Ulbrichtova Nemčija je bila kar zadovoljna z bonnsko krsčanskodemokratSko vlado, ki ji je omogočila zaradi svoje n egi b črnosti monopol nemških interesov med vzhodnoevropskimi državami.
Šele za časa velike koalicije se j.e položaj nekoliko zboljšal v prid zahodnim Nemcem. Navezali so diplomatske stike z Romunijo, diplomatske stike z drugimi državami varšavske zveze pa je preprečil saksonski mizar Ulbricht, ki je hotel iz teh korakov izbiti zase kar največ, v prvi vrsti diplomatsko priznanje od zahodne Nemčije.
Zadnja leta so Rusi strogo pazili, da ne bi skuhali kake večje nemške krize. Večkrat so poklicali Ulbrichta nazaj., ki se je skušal potem čim bolje prilagoditi novemu stanju. Zadnje čase se tudi govori vse več o potsdamski jaogodbi, ki jie seveda Ul-
brichtu grozen tm v peti. Kajti dokler je veljavna potsdamska pogodba, nobena nemška država ni pristojna za diplomatsko priznanje druge. Medtem ko govori Ulbricht o narodih obeh nemških držav, govorijo Rusi o nemiškem narodu, vrhovnega poveljnika sovjetskih čet v Vzh. Nemčiji imenujejo »Vrhovnega poveljnika sovjetskih čet v Nemčiji«. Pa tudi zahodnonemšlko-poljska pogajanja v Varšavi niso bila povsem po Ulbrichtovi želji. Ko so Poljaki zahtevali zahodinonemško priznanje k meji Odra-Ni-sa, se je Ulbricht razburjal, kajti to mejo je on priznal že leta 1950, poljska zahteva pa je ustvarila videz, kot da je vzhodnonemški podpis manj vreden.
Na sploh pa je zlasti med narodi in voditelji Poljske in Češkoslovaške precej nezaupanja do sovj etsko-nemških ]>«gajanj, kajti izkušnje iz preteklosti so jih marsikaj naučile, a bojijo se tudi, in to upravičeno, da bi sklenili Moskvičr pogodbo mimo njihovih glav. Sum in nezaupanje pa ni samo med neposredno prizadetimi, ampak tudi med za.hodni.mi prijatelji in vojaškimi zavezniki ZR Nemčije.	J. B.
OD TEDNA DO TEDNA
CEAUSESCU BO OBISKAL
AVSTRIJO
Iz Bukarešte so sporočili, da bo predsednik romunskega državnega sveta Nicolae Ceausescu z ženo uradno obiskal Avstrijo od 21. do 25. septembra letos na povabilo predsednika Franza Jonasa.
ODNOSI MED VATIKANOM
IN JUGOSLAVIJO
V	začetku avgusta predvidevajo, da bodo povišali na raven veleposlaništev posebno jugoslovansko predstavništvo pri Sveti stolici in istočasno na raven apostolskega delegata v Jugoslaviji. Po vatikanskih vesteh gre za sporočilo, ki bi ga morali objaviti že lansko leto, ki pa se je zakasnilo, ker z jugoslovanske strani čakajo na odobritev vseh federativnih vlad. Odnosi med Beogradom in Vatikanom so bili urejeni s protokolom od junija 1966.
USTOLIČENJE ZAGREBŠKEGA
NADŠKOFA
V	zagrebški katedrali so slovesno ustoličili dr. Franja Kuhariča za novega zagrebškega nadškofa. Nova pomožna škofa zagrebške nadškofije sta postala dr. Josip Sa-lač in dr. Mijo škvorc.
V	imenu papeža Pavla VI. je obred ustoličenja opravil apostolski delegat svete stoike v Beogradu msgr. Mario Cagna, škofovski red pa sta novima pomožnima škofoma podelila šibenski škof msgr. Josip Ar n eri č in zagrebški pomožni škof dr. Josip Lah.
Zagrebška nadškofija je bila ustanovljena leta 1094, dr. Franjo Kuharič je njen 74. nadškof. Kuharič se je rpdil leta 1919 v Pribiču pri Zagrebu.
PARIZ - PEKING
Francoski minister za načrtovanje An dr e Bettencourt, ki se je vrnil v preteklem tednu v Francijo po dvotedenskem uradnem obisku v LR Kitajski, se je sestal s predsednikom republike Pompidoujem, kateremu je poročal o svojem potovanju.
SOVJETSKO FINSKA POGODBA
OBNOVLJENA
V	prisotnosti predsednika Finske Urha Kekkonena je bila v Moskvi obnovljena
pogodba o prijateljstvu .in nenapadanju, ki je bila podpisana že leta 1948. Finska ostane nevtralna država. Brežnjev je na kosilu na finskem veleposlaništvu dejal, da je Sovjetska zveza s to pogodbo potrdila načelo enakopravnosti v odnosu do velikih in malih držav. Do obnove pogodbe je prišlo dva dni poprej, preden je predsednik Kek-konen odpotoval v Washington. Očitno se je hotela Sovjetska zveza zavarovati pred presenečenjem s strani Finske.
Finski predsednik Kekkonen je odpotoval nekaj dni nato v VVashington, kjer se bo sestal tudi s predsednikom Nixonom in državnim sekretarjem Rogersom. V središču razgovorov bodo problemi varnosti in sodelovanja v Evropi.
VELIKA BRITANIJA
Britanška vlada premiera Heatiha je uporabila pretekli teden skrajne ukrepe in razglasila izredno stanje zaradi splošne stavke pristaniških delavcev.
Stavka 47.00 pristaniških delavcev, napovedana za nedoločen čas, je omrtvičila sleherno dejavnost v britanskih pristaniščih. Okrog 200 britanskih in tujih ladij čaka, da bi vkrcale ali izkrcale blago, katerega dnevna vrednost znaša okrog 100 milijonov dolarjev.
Uvedba 'izrednega stanja daje vladi možnost za ukrepe, kot so na primer rekvirira-nje vseh vozil in določanje maksimalnih cen živilom.
Zadnjič je britanska vlada uvedla izredno stanje maja 1967, ko je zaradi velike stavke pomorščakov čakalo v britanskih pristaniščih 607 ladij.
Ladjevje ribiških čolnov je začelo dovažati živila iz Severne Irske v Britanijo, kjer stavkajo pristaniški delavci. Ribiči sami nalagajo živila na tovornjake, ki razvažajo blago v glavna središča.
BRITANSKO OROŽJE
ZA JUŽNO AFRIKO
Afriške države so pred varnostnim svetom ostro nastopile zoper namere Velike Britanije, da obnovi pošiljke orožja režimu v Južnoafriški republiki.
Zambijski predstavnik je v imenu skupine afriško-azijskih dežel predložil varnostnemu svetu resolucijo.
Laburistična opozicija je v britanskem
Koroška demarkacijska črta in plebiscit
(2. nadaljevanje)
PRVO POROČILO PODPOLKOVNIKA MILESA
Dne 7. februarja 1919.
Poročilo štev. 8
Pošiljata: Podpolkovnik Sherman Miles in poročnik LeRoy King
Naslovnik: Profesor A. C. Coolidge
Predmet: Začasna razmejitvena črta na Koroškem — Metoda raziskovanja in končna odločitev.
1.	V smislu v Gradcu podpisanega je bilo treba preiskati dve točki, od katerih je prva, označena pod (a), glavni činitelj za odločitev, kako naj teče razmejitvena črta (demarkacijska linija).
a.	Jasne in nesporne terenske prilike,
b.	Narodne želje prebivalstva s splošnega vidika.
Nadalje je bila naša dolžnost, da se naslanjamo
na označeni namen protokola in na njegov duh, to je, na njegov namen, da naj prepreči nadaljnje izbruhe sovražnosti. Metoda našega preiskovanja kakor tudi oblika našega študija sta temeljili izključno na teh predpostavkah.
2.	Zemljepisne prilike terena smo študirali na licu mesta, s pomočjo zemljevidov in zcmljevidnih reliefov, študij o željah prebivalstva samega in o posledicah predložene razmejitvene črte za ohranitev miru pa je bil izveden na samem terenu, kot je opisano nižje.
3.	Protokol je predpisal, da nas bosta sprem-ljcvala uradno postavljena zastopnika tako koroške kakor ljubljanske vlade. Razen tega smo stavili še naslednje ustne pogoje, da bi zavarovali popolno nevtralnost in nepristanost vsega dela:
a.	Posluževali se bomo avtomobilov, ki nam jih bosta stavili na razpolago obe nasprotujoči si vladi in se bomo enakopravno posluževali koroških in jugoslovanskih avtomobilov, če bi tako zahtevala ena ali druga nasprotna stran.
b.	Za časa našega bivanja na Koroškem ne bomo sprejemali nobenega gostoljubja.
c.	Avtomobili ne smejo nositi niti koroške niti jugoslovanske zastave.
d.	Pridržali smo si pravico, da smer svojega obhoda držimo tajno in da smemo obiskati katerikoli kraj v kateremkoli predelu na katerikoli dan in ob katerikoli uri, kakor se nam bi zdelo.
4.	Za izhodišče svojega dela na Koroškem smo izbrali Celovec zato, ker to mesto leži v osrčju spodnje Koroške in je tako lahko dosegljivo z avtomobilom od kateregakoli konca sporne pokrajine. Celovec je v avstrijskih rokah. V teku svojega raziskovanja smo prenočili enkrat v Spodnjem Dravogradu in dvakrat v Velikovcu v krajih, ki sta sedaj oba zasedena po jugoslovanskih četah.
5.	Naše preiskovanje je trajalo polnih osem dni. Vsako jutro smo odšli zgodaj zjutraj na teren in smo se vračali večinoma šele zvečer po mraku. Poti, po katerih smo se vozili, so označene na priloženi karti (Priloga 1).
6.	Uporabljali smo dva avtomobila. Polkovnik Miles in poročnik King ter oba vladna predstavnika so potovali v prvem avtomobilu, major Martin in profesor Kerner ter dva uradna svetovalca so potovali v drugem avtu. Svoja potovanja smo urejevali tako, da smo čim bolj onemogočili vsake priprave v krajih, ki smo jih obiskali. To nam je večinoma uspelo. Kjerkoli smo naleteli na organi, zirane demonstracije ali na druge dokaze, ki so pričevali, da je bil naš obisk pripravljen, smo se takoj obrnili in se vrnili potem nepričakovano in šele potem, ko smo bili prepričani, da smo dobili nepristanske in normalne vtise. Naši svetovalci so imeli polno svobodo in možnost, da sami preiskujejo in študirajo, prav tako kot mi. Ne samo, da so skoraj vedno prisostvovali, kadarkoli smo kaj preiskovali in izpraševali, ampak so uživali polno svobodo, da tudi sami na svojo roko preiskujejo in izprašujejo. Če bi se bilo kje zgodilo, da bodisi eden od njih ali oba nista bila prisotna, kadar smo dobivali posebno vazne informacije, smo vedno prosili informatorja, da je svojo izjavo pred njimi
spodnjem domu zahtevala glasovanje o zaupnici Heathovi vladi zaradi tega sklepa. Za politiko vlade je glasovalo 313, proti njej pa 281 poslancev in je vlada tako dobila zaupnico.
Organizacija afriške enotnosti je včeraj v Adis Abebi sporočila, da bo imela vsako pošiljanje britanskega orožja Južnoafriški uniji za sovražno dejanje zoper afriške države.
MANJ DENARJA ZA AMERIŠKO
VOJSKO
Nixon je ponudil spravo Severnemu Vietnamu. Po njegovem .mnenju je čas dozorel za pogajanja, da bi se vojna končala. Sam je priznal, da te vojne ni mogoče zaključiti z vojaško zmago. Vsekakor hoče Nixon skrčiti izdatke za vojsko v proračunu za finančno leto 1971—72, ki se začenja 1. julija 1971., na 65 milijard dolarjev. V tekočem proračunu, ki, se je začel 1. julija,
' so izdatki za vojsko' predvideni v znesku 72 milijard dolarjev. Vsekakor je ministrstvo' za narodno obrambo pripravljeno nekaj prihraniti in sicer pri jedrski obrambi in to pri bombnikih, medcelinskih raketah in raketah na podmornicah »Polaris«.
AMERIKA PONUJA IZRAELU
DRUGA LETALA
Koliko letal bodo Američani v resnici izročili Izraelu, da bi njegova vojska nadomestila pet izgubljenih »fantomov« (Phan-tom), je seveda tajnost. Tudi ameriški listi vztrajno pišejo, da bodo Američani dobavili Izraelu 44 letal tipa Phantom F-4 in to že v smislu dogovora, ki je bil sklenjen z Johnsonovo vlado leta 1968. Vsak mesec naj bi Izraelu izročili 12 takšnih letal. Zdaj bo, kakor poroča »New York Times« iz Washin'gtona, ameriška vlada dobavila Izraelu letala drugega tipa, to je Crusader F-3, ki prav tako leti z nadzvočno 'bnzino, kakor sloviti fantom. Ta letala izdeluje tovarna Ling-TancoVtiugiht, Inc. — (Dallas). V tovarni so izjavili, da imajo na voljo dovolj, letal, da bi jih lahko dobavili Izraelu. Tovarnar trdi, da se to letalo lahko kosa s sovjetskim letalom Mig.
JAPONCEV JE ČEZ 100 MILIJONOV
Od leta 1952 se je prebivalstvo Japonske povečalo od 84 milijonov na 103,521.312, in to do konca marca 1970. Tako je število Japoncev naraslo od 31. marca 1969 za 770.000.
ponovil, ali pa smo jim ga prepustili, da ga svobodno sami izprašujejo, kako mislijo in želijo. Oba vladna predstavnika sta bila vseskozi prisotna (z izjemo dr. Ehrlicha, zastopnika Jugoslavije, ki je en dan na svojo lastno prošnjo bil odsoten) in mi smo jih vedno bodrili, naj stavijo vprašanja in svoje predloge glode načina izpraševanja in celotnega študija. Njihove prošnje in predlogi so bili vedno vzeti v obzir in upoštevanje, kjer je le bilo mogoče.
7,	Pr: težavah, ki smo jih imeli, da odkrijemo narodne želje prebivalcev čiste slovenske krvi, katerih večina govori slovensko in nemško, in ki prebivajo v oddaljenih vaseh in na osamljenih kmetijah, smo se posluževali edine praktične metode, ki je mogoča, namreč, da smo ustavljali ljudi kar na cestah in jih spraševali, kaj mislijo in kaj žele. V teku svojega dela smo izprašali več sto posameznih ljudi v raznih krajih in se je zgodilo, da smo čestokrat ustavili vsakogar, ki smo ga srečali na cesti. Po vaseh pa smo hodili okrog od hiše do hiše in skušali priti v stik z ljudmi. V želji, da bi pri slovenskem kmečkem ljudstvu vzbudilo polno zaupanje, je poročnik King, ki je v glavnem vpraševal v prisotnosti vladnih predstavnikov in z njihovo privolitvijo, stavil prTs tri, štiri vprašanja v slo-enščini, nadaljna pa v nemščini. Vprašanja, ki smo jih vsakokrat vseskozi stavljali, so bila: Najprej smo vprašali, ali je oseba slovenskega rodu, kje prebiva in kako dolgo že prebiva v tem kraju. Nato smo jim povedali, da smo Amerikanci in jih vprašali, ali bi raje prišli poti stalno jugoslovansko upravo ali ostali pod avstrijsko, dalje glede njihovega mišljenja o upravi, pod katero oblastjo se sedaj nahajajo, itd. Vedno smo jemali v obzir izobrazbo izpraševane osebe in posebne krajevne prilike, ki smo jih raziskovali.
8.	Oba vladna predstavnika sta tudi sama v veliki meri izpraševala in sta imela polno svobodo, da skušata izvleči karkoli bi moglo biti ugodno za njihovo stvar, če moreta. Jugoslovanski zastopnik, ki je bil duhovnik in oblečen v duhovniško obleko in je tako tudi takoj dobil pečat jugoslovanskega političnega voditelja v deželi, kjer so bili skoraj vsi agitatorji za jugoslovansko rešitev duhovniki,
MOČAN DVIG CEN V ITALIJI
Po podatkih zavoda ISTAT v Rimu so cene na debelo v Italiji narasle v ernem letu (maj 1969 — maj 1970) ja 8,9 odsto. Maja letos pa so v primeru z aprilom narasle za 0,2 odsto, medtem, ko navadno napredujejo vsak mesec za 0,4 do 0,5 odsto. Maja so se dvignile cene zlasti kmetijskim proizvodom in živilom.
Naglo se dvigajo tudi cene na drobno, ki so saimo maja poskočile za 0,4 odsto.
LIRA JE ŠE DOBRO
PODKOVANA
Renato Cantoni razpravlja v turinskf »Stampi« obširno o škodi, ki jo povzročajo italijanskemu gospodarstvu govorice o možnosti, da se razvrednoti lira. Tako so npr. razširili glas, da bo italijanska lira razvrednotena točno 12. avgusta, in sicer nekako za 13 odsto, kakor je bil razvrednoten francoski frank. Take govorice vznemirjajo zlasti tiste, ki so kupili državne papirje s stalno obrestno mero. Že tako je mnogo italijanskega kapitala odšlo v Zahodno Nemčijo, ko so napovedali revalvacijo marke, deloma pa tudi v Švico.
Pisec pripominja, da tudi italijanski izseljenci rajši pošiljajo svoj denar drugam spričo govoric o možnosti razvrednotenja lire, ki so jo sicer pristojni italijanski organi odločno zanikali, V resnici so se ita-ijanske valutne rezerfe, kakor so sporočili v ponedeljek, pomnožile za 15 milijard lir-Beg kapitala v tujino so omilila nekatera velika posojila na zunanjem trgu.
Seveda ne morejo italijanska denarna oblastva delati čudežev. V tem trenutku ni razloga za vznemirjenje. Toda težiti je treba za političnim, gospodarskim in socialnim ravnovesjem ter si tako pridobiti zaupanj e v svetu.
KITAJCI SO IZPUSTILI
79-LETNEGA ŠKOFA
V petek je kitajska 'policija pripeljala na mejo ameriškega škofa Jamesa Edvvarda Walsha, ki je bil obsojen na 20 let ječe, v zaporih pa je presedel 12 let, in to v Šan-gaju. Škof je prispel v Ho n g Kong, kjer ga je pričakoval Američan, pater McCormack iz New Vorkai. Spremljal ga bo na poti domov. Mimogrede se 'bosta ustavila v Rimu, kjer bo palpež sprejel Walsha. Cormačk je povedal, da je 79-letni škof še trdnega zdravja. Čeprav je prepričan, da je bila obsodba krivična, ni zagrenjen proti kitaip skim oblastem.
je imel zelo ugoden položaj, da izve za Jugoslaviji naklonjena mišljenja med. slovenskim prebivalstvom. Avstrijski predstavnik je bil v civilni obleki in je le redkokrat naglasil svoj uradni značaj-Jugoslovanski zastopnik je tudi mnogo več izpraševal kot pa avstrijski in je skoraj izključno govoril le v slovenščini. Tako jugoslovanski kakor avstrijski zastopnik sta bila pravična človeka najodličnejših značajev.
9.	Dognali smo, da je z izpraševanjem ljudi na cestah, posebno ob tržnih dneh, ko so nesli v mesto na prodaj svoje pridelke, in z izpraševanjem o kraju bivanja bilo mogoče izslediti mišljenje cel« pokrajine. V enem primeru je polkovnik Miles na svojo roko in zase zapisoval svoje vtise o odgovorih in izraženih željah in se je izkazalo, da so se popolnoma ujemali z vtisi majorja Martina in poročnika Kinga, ki nista delala nobenih posebnih beležk.
10.	Po mestih, kjer je bilo prebivalstvo in tudi razpoloženje v veliki večini avstrijsko, smo vedno želeli izvedeti tudi za mišljenje manjšine. Smo pa pri tem vedno javno naglašali, da pričakujemo od oblasti, da nihče ne bo preganjan ali zatiran zaradi tega, ker je izrazil manjšinsko mnenje.
11.	Razen raziskovanj na licu mesta smo študirali tudi razno drugo dokumentarično gradivo, ki sta ga nam predložili obe stranki. To gradivo je priloženo tej spomenici v dveh zvezkih, od katerih ima eden oznako: „Jugoslovansko gradivo” in drugo ,Avstrijsko gradivo” (Priloga C).
12.	Ko smo končali z delom na licu mesta, sin« nato ostali en dan v Celovcu, da gradivo še enkrat pregledamo in v podrobnostih preučimo. Prosila sva naše svetovalce, majorja Martina in profesorja Kemerja, naj kot prva izrazita svoje mišljenje. Končna odločitev je bila, naj sledi razmejitvena črta v glavnem grebenu Karavank. Glede tega sva oba edina v vseh točkah; prav tako podpirajo tudi predlogi majorja Martina našo odločitev v vsakem oziru.
Podpisana:
Sherman Miles, podpolkovnik gen. štaba
LeRoy King, drugi poročnik poljske artilerije
(Dalje prihodnjič)
Nočna galerija Seefels:
Guažne slike Hokeja v Porečah
Nočna galerija v hotelu Seefels v Porečah je tretjič odprla svoja vrata in 'po razstavi Krawagne in Bo-ckelmanna predstavila Giselberta Hokeja, umetnika, ki živi sredi našega ozemlja in ljudstva na gradu Zagorje pri Medgorjah.
Večinoma je bilo videti mlajše slike in to predvsem akti in portretne študije, od prvih sta navdušile predvsem dve sliki — akt na rdečem kamnu in akt nežno poletje, ki sta prepričali po drznih barvah in smiselni kompoziciji. Zanimivi sta bili tudi sliki Kamen II in Kamen XI, -ki sta kljub skorajšnji enobarvnosti plastično izstopali. V Jesenskem oknu in v obeh Divjih študijah Hoke pokaže, da je izra-zito iznajdljiv glede na barve, katerih lastnosti docela obvlada. Predvsem se slikar odlikuje Po svojem edinstvenem čutu za bistvo in Po tem, -da -zna umeščati svoje -kompozicije tako v sredino, da opazovalec postranske poteze samo s celoto vred sodoživi; tako Pride do zgoščene izpovedi barvnega »kon-ne barvne ali kompozicijske sestavine. To-
gloimerata«, kjer pa niso zabrisane posamez-liko o slikah.
V osebnem razgovoru mi je umetnik potožil, da koroški Slovenci o njem tako malo poročamo, saj vendar tudi on »živi sredi dvojezičnega ozemlja« in nadaljeval je, da so- v Ljubljani dosti pisali o njem, »tako malo kontakta pa ima do koroških Slovencev, do- ljudstva, ki živi okoli njega in ki mu daje toliko pobud pri njegovem delu«.
Na svoj račun niso prišli samo ljubitelji li.kovn-e umetnosti, ampak tudi priredi-telji-hotelirji, brata Dumba, ki sta imela poln bar — tik po otvoritvi se je pričela »Gipsy party« —, in nič manj tudi umetnik, ki je še isti večer prodal 11 slik.
Seveda bo v bodoče treba premisliti, ali spada cigu-migu dvomljive prominence in raznih popevkarskih ter filmskih zvezdic v isti okvir kot likovna razstava, saj je že hodnik, kjer so razporejene slike, tako premajhen, da bi si človek mogel ogledati slike v miru in primerni oddaljenosti.
Karel Smolle
Slovenski pesnik v nemškem leksikonu
Založba Kindler Verlaig izdaja leksikon. Zanj je Helda Bergner napisala sestavek o pesniku Danetu Zajcu ob priliki krstne izvedbe njegove pesniške drame Otroka reke.
Snov drame sloni na ločitvi iin združitvi Dneva in Reke, pravi Bergnerjeva. Oba otroka reke sta utelešenje moškega in ženskega principa. Dan se napoti, da poišče »ptico«, simbol svojega hrepenenja. Njego-
Kdo bi se mogel tako „Očarljitvemu Don Diegu” zoperstavljati? Ko ga je pri premieri v torek prejšnjega tedna igral Hermann Fal-tis — nihče! Le stalno gledanje v ogledalo mu je dalo zavest, da je po resnici lep.
KULTURNE DROBTINE
MOHORJEVA DRUŽBA V CELJU Nov odbor
Pred nedavnim je bil za Družbo sv. Mohorja v Celju izbran novi odbor, ki ga sestavljajo: predsednik dr. Vekoslav Grmič, podpredsednika prof. dr. Emilijan Cevc in tnž. Jože Strgar, tajnik pa Jože Gregorič.
Revija Nova mladika
25 let po drugi svetovni vojni je bilo Mohorjevi družbi v Celju omogočeno obnoviti — seveda v mnogo skromnejšem obsegu — njeno nekdanjo družinsko revijo, Pod naslovom »Nova Mladika«. V uredniškem odboru so tudi zdaj ugledni pisatelji *n kulturni delavci in sicer Emilijan Cevc, Stane Gabrovec, Jože Gregorič, Vekoslav Grmič, Viktor Smolej, ki je glavni urednik, ‘n Jože Strgar. Doslej je izšlo 7 številk, vsaka na 32 straneh.
DIR. A. KORNFEIND - 60-LETNIK
Predsednik Hrvaškega kulturnega dru-štva, ki je politično in kulturno predstavništvo Gradiščanskih Hrvatov, dir. A. Komand, praznuje 27. julija svojo šestdesetletnico rojstva. Ob tej priliki se ga spom-nimo tudi koroški Slovenci in mu želimo ninoigo sreče in blagoslova, upamo in prepričani smo, da bo mogel še mnoga leta delovati v prid hrvaškega narodnega življa na Gradiščanskem.
SLOVENSKA PRIREDITEV 1970 V BELGIJI
Skoraj 400 Slovencev, ki živijo v Belgiji,
je zbralo na letno majsko prireditev, ki Je že 17. Bila je v dvorani Familia v Gilly-hJaies, Gharleroi.
Po pozdravnih besedah predsednika Iva-Pa Kodeha je sledil najprej -nastop najmlaj-s'h, ki so v narodnih nošah peli slovenske
Pesmi.
Nato je nastopil pevski zbor Jadran iz Gharleroi, ki so vsi v narodnih nošah upri-z°rili pet slovenskih običajev ob kmečki °hceti: vasovanje, sprejem v fantovsko dru-
ščino, snubljenje, šarga in ohcet. Sledil je nastop moškega zbora, ki je zapel več narodnih.
Zbrani so prisostvovali nato nastopu zabavnega -ansambla Veseli bratci. Nato pa se je na odru odigrala veseloigra v dveh dejanjih »Župan«, ki jo je uprizoril dramski krožek »France Šaleški Finžgar«.
Po končanem kulturnem programu, ki je bil res bogat, je sledila domača zabava, pri kateri je sodeloval Janez Mahovič. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo do jutranjih ur.
ODKRITJE SPOMENIKA PESNIKU ANTONU MEDVEDU
Pred nekaj dnevi so v Kamniku nasproti nekdanje pesnikove rojstne hiše v počastitev 100-letniee rojstva odkrili spomenik Antonu Medvedu. Ob odkritju spomenika je govoril o Medvedovem pesniškem delu prof. Emil Cesar, številnim udeležencem slovesnosti, -med katerimi je bilo -mnogo narodnih noš, je moški zbor prvega slovenskega pevskega društva Lira predstavil nekatere Medvedove pesmi. Spomenik je delo kamniškega kiparja Leona Homerja. Pobudo za postavitev pa je dalo kamniško turistično društvo.
SPOMINI PRIZNANEGA
SLOVENSKEGA UMETNOSTNEGA ZGODOVINARJA
Vojeslav Mole je napisal spomine in jih bo verjetno- še letos izdala Slovenska matica. Pomembni slovenski umetnostni zgodovinar in v početku tudi pesnik se omejuje v svojem -memoarnem delu predvsem na lastna doživetja življenja in na ožji krog prijateljev in znancev. Velik del spominov obravnava -avtorjevo življenje in delo v tujini, zlasti na Polj-skem, in v tem pogledu bo knjiga tehtna i-zpved slovenskega znanstvenika in njegovi uveljavitvi v svetu. Kakor je bilo pričakovati, so pren-ekatera po-iglavjia spominov napisana -z veliko literarno močjo, vredno enega začetnikov ekspresionizma v slovenski poeziji.
vo slovo vzame Reki vse njene moči. Njena ljubezen se zamaje in vda se tujcu iz dežele ur. Na cilju svojih prizadevanj pa se Dan spomni mladega obraza Reke. Odpravi se na pot, da ubije kraljico ur, to je uro slovesa. Na svoje grožnje pa zasliši pred njenim prestolom samo svileno šepetanje; tako se prepusti slepilu, da je zmago vavec. Dan in Reka se nazadnje utrujata do tolikšne -mere, da si ne moreta podati niti roke.
Smisel pesnitve izzveni na koncu: »Vsak dan moremo koga odnesti. Vsak dan kdo ovene.« Po Bergnerjevi je -osnovna misel pesnika: »Človek naj vedno išče aktivne rešitve, nova pota za rešitev, a se naj zaveda, da bo njegova pot vedno polna novih žrtev. V drami je pesnikov jezik magično živ, v srce segajoč. V prikazovanjih -mejnih situacij človeške eksistence se delo drži tradicij ,idealistične filozofije 20. stoletja, ima pa svoj izvor v poetični viziji.«
Za informacijo nemškemu bravcu dodaja Bergnerjeva pojasnilo, da je Dane Zajc nekatere motive drame že nakazal v svojih pesniških zbirkah Požgana trava (1958) in Jezik iz zemlje (1961).
Naša knjiga v nemškem prostoru
Nikola Dutsch iz Munchna je v »Livre slovene«, glasilu Društva slovenskih pisateljev, PEN klulba in Društva slovenskih literarnih prevajavcev objavil članek »Slo-wenische Literatur in deutschem Raurn«, kjer pravi med drugim, ko'ugotavlja nazadovanje v prevajanju slovenskih -del v nemščino:
Po letu 1964 je po podelitvi Nobelove nagrade Ivu Andricu prodrla srbsko-hrvat-ska književnost na nemški trg. Tedaj se je začela prava poplava nemških prevodov iz srbohrvaščine. V razdobju 1960—1967 je izšlo nad sedemdeset del iz srbske in hrva-tske literature v nemščini in se je tedaj tudi uveljav-il v nemški književnosti izraz »jugoslovanska literatura« in je to zelo škodovalo literaturam manjših narodov v Jugoslaviji, ker pač iz komodnosti vse spravljajo v isti k-dš, kar pride iz Jugoslavije.
»Toda Slovenci so se«, pravi Dutsch, »doma in v tuj-ini že odločno postavili v 'bran, in kot se zdi, ne brez uspeha. To bi -moglo slovenski literaturi kmalu pripomoči k mestu, k,i ji kot posredovavki med zahodom in vzhodom v nemškem jezikovnem prostoru tudi gre.«
50. festival v Salzburgu
Že tradicionalni Hofmannsthalov »Jeder-mann« je stal preteklo nedeljo ob začetku 50. salzburškega kulturnega slavja. Isti dan zvečer je otvoril Kari Bolim prenovljeno
»Felsenreitschule«, ko je dirigiral Beethovnovega Fidelija. Theo Adam poje kakor pred meseci v Theater an der Wien pod Bernsteinom Don Pizzara. Z radovednostjo, strahom in napetostjo pričakujejo drugo veliko premiero tega festivala, in sicer Hamleta, ki ga je inscenirai Oskar Werner v Deželnem gledališču. Christijana Schro-der, hči letošnjega »Jederma-nna«, Ernsta Schoderja, bo pela v tej predstavi OpheMj-o — od nje si veliko obetajo. Tretjo veliko krstno predstavo — Othelo — bo vodil Karaj an.
Dubrovnik - shajališče umetnikov
Do 25. avgusta tega leta bo dalmatinsko mesto Dubrovnik v polnem pomenu besede živelo od in za umetnost. Več kot sto skupin, bodisi gledaliških, glasbenih, baletnih in folklornih, poleg tega pa še mnogo znanih in priznanih umetnikov solistov, skupno torej nad 2000 umetnikov je prispelo v to očarljivo mesto. Na raznih mestih in trgih Dubrovnika, v baročnih palačah, ki spominjajo na veliko umetniško dejavnost, ki je bila tu že pred stoletji in skozi stoletja doma, v zelenih vrtovih, -pa tudi na čolnih se bo odigral »Dobrovačk-i festival«. Iz leta v leto narašča zanimanje za to kulturno prireditev, ki se je udeležujejo najvidnejši predstavniki umetniškega in tudi zabavno-umetniškega življenja. Dubrovnik je postal privlačen tudi za -mednarodno občinstvo, o katerem pričajo ne le neštete zasebne ladje v pristanu, ampak še bolj kratek sprehod po ozkih ulicah, kjer se skorajda -ni znajti v zmedi jezikov.
QLEDALI$ČE v CELOVCU
PETEK, 31. julij: Kneginja čardaža (opereta). — SOBOTA, 1. avgust: Vesela vdova (opereta). — -NEDELJA, 2. avgust: My fair Lady -(mušica!). — SREDA, 5. avgust: Carjevič (opereta). — ČETRTEK, 6. avgust: Kneginja čardaža. — PETEK, 7. avgust: Car-men (opera). — SOBOTA, 8. avgust: Irma la Duce. — NEDELJA, 9. avgust: My fair Lady.
Vse predstave se začnejo ob 20. uri. Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic, tudi abonma je veljaven. Cene: od 15.— do 70.— šilingov.
21. GRAJSKE IGRE V BREŽAH
PETEK, 31. julij: Hadrijan VH. - SOBOTA, L avgust: Mr. Chasse. — TOREK, 4. avgust: Hadrijan VH. — SREDA, 5. avgust: Mr. Chasse. — četrtek, 6. avgust: Ha-drian VII.
Vse predstave se začnejo ob 20. uri na Petrovi gori.
10. KOMEDIJSKE IGRE V SPITTALU
PETEK, 31. julij: Šala za ženske. — SOBOTA, L avgust: Očarljivi Don Diego. — PONEDELJEK, 3. avgust: Komedija zmot. — TOREK, 4. avgust: šala za ženske. — SREDA, 5. avgust: Komedija zmot. — ČETRTEK, 6. avgust: Očarljivi Don Diego.
Vse predstave se začnejo db 20. uri.
V slučaju slabega vremena je avditorij (grajsko dvorišče) pokrito. Prodaja vstopnic in pojasnila dajejo vsi turistični uradi. Naročite pa jih lahko tudi po telefonu (0 47 62) 31 61 (od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure).
Aleksander Gill (Mosquito) in Anne-rnarie Schiller (Bea-trice) pripravljata bojni načrt za prevaro gornjega lepotca. Uspelo jima je, kot vsem drugim igralcem, ki so priredili izreden umetniški dogodek. (Podrobno poročilo v naslednji številki.)
Maturitetno potovanje maturantov Slovenske gimnazije
Vsako leto omogoča Sekretariat za kulturo in prosveto SRS v Ljubljani maturantom Slovenske gimnazije v Celovcu potovanje po Jugoslaviji. Letos nas je vodila pot preko Ljubljane, Zagreba in Sarajeva v Dubrovnik, od tam pa preko Splita in Rir jeke zopet proti domu.
13. julija, prvi dan našega potovanja, sta nas sprejela v Ljubljani prof. Vladimir Klemenčič in naš vodič Štefan Keber, še isti dan popoldne smo prispeli v Zagreb, ki
skočil v reko Miljacko Gavri.lo Princip po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda leta 1914. Veliko- doživetje za nas je -bilo, ko smo točno opoldne culi muezina, ko je klical mahameda-nce k molitivi.
Vzdolž reke Neretve smo prispeli mimo Jablainiškega jezera v Mostar, središče Hercegovine, -ki je znano predvsem zaradi starega tuniškega mosta. Občudovali smo pogum mladeničev, ki skačejo z visokega mosta v hladno Neretvo.
nja. Vedno spet smo se veselili izletov na otok Lokrom, kjer smo se izvrstno nakopali. Cel dan smo tudi ostali na otoku Kolo-čep, kamor smo se vozili s čolni -celo uro.
Hitro je minil čas v Dubrovniku. 22. julija smo se napotili že ob štirih zj utraj proti Rijeki. V Splitu smo se ustavili za kratek čas. Ogledali smo si Meštravičevo galerijo in Dioklecijanovo palačo, ki je jedro starega mesta. Nato nas je spremljalo na eni strani morje, na drugi: skalnato hribovje prav do Rijeke. Tam smo prenočili, naslednji dan pa smo se odpeljali po kratkem ogledu pristanišča (največje v Jugoslaviji pred Splitom in Koprom) v Ljubljano.
Tam sta nas sprejela zasto-pn-ik Sekreta-


Slovenski maturantje na že tradicionalnem sprejemu pri avstrijskem generalnem konzulu dr. H. Riesenfeldu v Ljubljani. Prot. dr. Janko Zerzcr se mu zahvaljuje za prisrčen sprejem im pogostitev. Dijaki pa so mu v zahvalo zapeli.
smo si ga ogledali s strokovnim vodstvom. Pred Markovo cerkvijo smo videli spomenik Matije Gubca, vodje velikega sloven-sko-hrvaškega kmečkega- upora-, ki so ga baje tam kronali z razbeljeno železno krono.
Minareti — glasne priče
Drugi dan navsezgodaj smo se podali na pot proti Sarajevu. Komaj smo prekoračili Savo, na:s je sprejela Bosanska Gradiška s svojo orientalsko raznolikostjo. Pozdravili so nas prvi minareti. V Banja Luki smo še opazili posledice poraznega potresa: razpokane hiše, ponekod še razvaline. Skozi divjo sotesko Vrbasa smo prispeli v Jajce, kjer smo si ogledali muzej NOB. Nato se je -vila pot -med griči do Sarajeva. V glavnem mestu Bosne in Hercegovine, nekoč važnem trgovskem središču, nam je vodič, sarajevski musliman, pokazal najprej, slovito- Gazi Husrevbegovo džamijo, eno največjih in najlepšiih -mošej, na Balkanu, -nato stari mohamedanski del mesta in značilno mohamedansko hišo s haremom (fantje so bili-zelo razočarani, ker je bil prazen!). Najbolj privlačna za nas vse pa je bila Baščar-šija, stari trg, ki je pravo orientalsko mravljišče. šli smo tudi čez most, s katerega je
BREZ KOMENTARJA
Da ne ibi pozabili od kod -smo in kam gremo!
Stlareč iDenfen — ftareč 6j>recf>en
&fterrei* ift na* toie bot Seil bed Sebcnd-taumed bed beutf*en 2?oIEcd. Die Č>fterrei*er finb mit allm 6tammcdgitcbcrungen na* toic bor 5Inget>6rige bed bentf*en 2?oIEed.
Slared 6j>re*cn ift ©ebot, um untlared ®enfen.}u befamffeii!
®af>er:
».Die Č|lerrei*cr unb bie dDeut^enT"..77"
nein — fonbern:
„©i« £>fierrei*er, bie 35af>ern, bie S*lbaben, bi< gfreugen" udto.,
obet „bie £>flerret*er unb bie 93unbedbeut-f*en, bie 2Beflbeutf*en, bie 977Utetbeutf*cn (©otojetjone)" ufro.
2>enn :
2>euffcfce fmb toir allell
$euff*ed Sutturtoert Čfterrei*
Letak, ki smo ga- pred dnevi našli v Borovljah (op. ur.).
ŽELEZNA KAPLA (Pomanjkanje učiteljev)
Kot smo zvedeli iz Železne Kaple, bodo nastopile ob pričetku prihodnjega šolskega leta velike težave na glavni šoli v tem trgu. Šest učnih moči i-ma namen zapustiti šolo, po večini taki učitelji, ki so že leta službovali in poučevali na tej šoli in ki so bili. pri učencih močno priljubljeni. Kako se bo rešila ta zadeva? Hvala Bogu so trenutno počitnice, tako da bodo šolske oblasti mogle poiskati nadomestitev. Seveda nadoknaditi šest dobrih učiteljev ni vsakdanja in lahka zadeva, predvsem še, če pomislimo, da glavna šola v Kapli ni edini učni zavod, ki trpi radi pomanjkanja učiteljev.
Jadran pozdravlja
Po dolgi vožnji skozi rodovitne, a tudi zelo puste predele smo- prispeli 16. julija v Dubrovnik. Tam smo ostali 5 dni. Staro mesto je slaven kulturni in zgodovinski spomenik. -Ponos Dubrovčanov pa je druga najstarejša lekarna v Evropi, ,ki danes šc deluje (v frančiškanskem samostanu). Staro mestno obzidje, ki je ohranjeno v celoti, nam j,e nudilo krasen razgled po vsem mestu in po morju.
V Akvariju se kar nismo- mogli nagledati raznoličnosti in pestrosti morskega življe-
riata za kulturo in prosveto in avstrijski generalni konzul dr. Heinn-ch Riesenfeld. Vsak izmed udeležencev je sprejel od Sekretariata za spomin po eno knjigo. Po poslovilni pojedini v hotelu Bellevue nas je jao-vabil še dr. Riesenfeld na avstrijski generalni konzulat, nas še enkrat pozdravil in pogostil.
Naj se na tem mestu zahvalimo prav lepo in prisrčno vsem, ki so nam pripomogli do tega -potovanja, zlasti pa profesorju Vladimirju Klemenčiču m vodiču štefa-nu Kebru.	a. r.
Izredna Jnterkontinenlalna poroka,,
Take j>oroke Vogrče še v tisočletju niso doživele, pa tudi večji kraji ne. Po-ročenca m gostje so zastopali ka-r štiri kontinente: Severno Ameriko, Južno Ameriko, Afriko in Evropo. V soboto, 25. julija, so prihajala vozila mnogih držav in mnogih znamk pred župnišče k slovesnosti, poroke.
Cerkveno sta se namreč poročila Franc Kolterer in Julia Miiller iz Kalifornije v USA. Ženinova mati živi v Celovcu, oče dr. Franc Kolterer, zdravnik, je umrl v Celovcu pred nekako 10 leti. Ženin je glavni delničar in predsednik družbe »Micro Science«, ki izdeluje elektronska stikala in vezi in jih dobavlja tudi družbi NASA, ki izdeluje rakete za polete na luno. Nevesta pa je doma v Banatu v Jugoslaviji, oba pa sta se spoznala v Kaliforniji.
Poročal ju je provizor Vinko Zaletel, prepevali pa so domači cerkveni pevci. V nagovoru je omenil, kako čudna so pota božja, ki vodijo preko begunstva, taborišč, daljne tujine, kjer se srečajo srca, kjer ljubezen ustvarja novo lepše življenje. Pozdravil je goste iz tolikih dežel in kontinentov, ki prihajajo iz velikega sveta, pa se srečajo v teh malih Vogrčah, v tej majhni cerkvici, ki pa je častitljivo sta-ra in lepa in hiša božja, kjer -naj vsi čutijo nekaj domačnosti, prisrčnosti kot nekoč doma.
Priči sta bili: g. Robert Petriček, nekdanji slaščičar v Ljubljani, sedaj pa deluje v Buenos Airesu v Argentini, kjer je tudi predsednik Slov. planinskega društva in odbornik osrednjih društev. Žena je Ziljan-ka in umetnica, sina Roberta, idealnega in značajnega fanta in hribolazca pa je ugrabila smrt na gori Tronadorju. Druga priča je bil g. Fric Štrukelj, tehnik v Celovcu, sin znanega komercialnega svetnika Štruklja, najemnika kolodvorske restavracije v Celovcu, ki je bil tudi navzoč.
Omenimo še nekatere svate: dr. Vili Petriček iz Logatca z ženo Anko in sinom Tomažem, dijakom tehniške šole, ki je tako lepo pri maši bral berilo. Inž. Gabrijel Verbič z ženo, ki j-e študiral na katoliški univerzi v Franciji in je sedaj kot agronom lastnik velikanske plantaže na Slonokoščeni obali v Afriki, kjer ima na svoji plantaži zaposlenih 450 delavcev. Dr. Vavken, kirurg v Ljubljani. Rasto Kanale z ženo in hčerko, trgovec v Celovcu. Adri-jan Mil-ija, mornariški oficir iz Trsta. Slavko Kneževič z ženo. Lea Aueraik, profesorica v Celju. Ela Ritušek, ženinova teta itd.
Nevestina mati Ana Miiller je v spomin
na poroko jrodarila cerkvi srebrni rožni venec, bogato ročno -delo, ki ga je kupila v Guadalupi v Mehiki.
Zakaj- je -bila; jx>roka prav v Vogrčah? Pobudnik za cerkveno poroko in glavni prireditelj, je 'bil ženinov- polbrat Robert Petriček, ki se dobro -pozna s provi-zorjem g. Zaletelom. Hotel -je, kakor tudi- sorodniki, da bi -bila poroka v čimbolj, slovenskem kraju, kjer bi- -bilo bolj domače, preprosto. Res so bili go-stje navdušeni nad lepoto -naših krajev in našo cerkvijo. Inž. Verbič iz Afrike je bil kar presenečen, ko je ibil prvič v življenju pri- slovenski maši.
Vse jiih je spominjalo na domače kraje in mladost. Zato so hoteli pri poročni maši slovensko petje, zato so tudi šli na večerjo, malo- »oj-set« k »Brezniku« v Pliberk, kamor so- povabili tudi- pevce, da- so tam prepevali slovenske pesmi, ki- tako navdušijo ne le Slovence, ampak še tujce kot to večkrat doživimo-. G. Zaletel je pri- večerji omenjal posebnost Koroške in naše -pesmi in kakšen pomen ima, da je poroka prav na Koroškem. Čestital je tudi štirim navzočim godovnicam Anam, tudi ženinova in nevestina mia-ti sta Ani im pevci so- jima zapeli »Zadoni nam ...«.
Poročencema in svatom želimo srečo povsod, kjerkoli po svetu bodo in da se bodo z veseljem spominjali poroke v malih Vogrčah, kjer so se zbrali slovenski rojaki s polovice sveta, in lepega večera v Pliberku ob naši pesmi in da še večkrat, vsaj ob jubilejih, zopet obiščejo Koroško!
PRIPRAVE NA OVČARSKI BAL Na Jezerskem dobro skrbijo za zabavo gostov. Poleg plesa, ki je v glavni sezoni vsak dan, prirejajo tudi koncerte in folklorne nastope. Naj več ja folklorna prireditev bo prav gotovo ovčarski bal, ki bo 9. avgusta ob Planšarskem jezeru. Turistično društvo, krajevna skupnost in gostinci se nanj že sedaj vneto pripravljajo.
ŠMARJETA V ROŽU (Iz občinske hiše)
Pri svoji zadnji seji je sklenil občinski svet v šmarjeti, da bo zaprosil pri koroški deželni vladi za začasen kredit, -da bo občina mogla premostiti denarne težave, ki so se joojav.ile ob načrtu za prenovitev poslopja ljudske šole. Kredit naj bi bil v višini
450.000	šilingov. Hkrati so razdelili občin-
ski očetje posamezna dela tistim, ki so stavili najugodnejše ponudbe. Vsi razredi bodo dobili parketna tla in zrušili -bodo tudi stropno zidovje m vzidali novo. Seveda bo treba zaključiti vsa ta dela še pred začetkom novega šolskega leta. Na seji je župan Blashnik javil, da je deželna vlada- jroslala podjaoro v višini 180.000.— šil. Župan je dolbil po pregledu računov razrešenico. Za vaške gasilce je poslala deželna gasilska komanda 10.000 šil, isto vsoto za gasilce je prispevala tudi -naftovodna družba z nalogom, da naj šmarješki -gasilci -posvečajo v sili svojo paž-njo naftovodnim napravam.
CELOVEC
(Dr. Jožef Kostner — 25 let škof)
Letos, 5. avgusta, bo minilo 25 let odkar je bil naš nadpastir dr. Jožef Kostner v celovški stolnici posvečen v škofa.
Kot javlja Tiskovni urad krške škofije bodo o-l) tej priložnosti v nedeljo, 8. novembra, velike svečanosti v cerkvi in izven nje. Pri slovesni sv. maši bo navzoč tudi nekdanji salzburški nadškof dr. Andreas Ro-racher, ki bo tudi pridigal.
O točnejšem programu bomo poročal; v Našem tedniku.
(Celodnevno češčenje)
V torek, dne 11. avgusta, je v Mohorjevi kapeli v Celovcu, Viktnnger Ring 26, dan češčenja sv. Rešnjega Telesa, obenem dan duhovne obnove za tretjerednike.
Ob 1/2 8 zjutraj prva sveta maša, ob Ji 9 nauk za tretjerednike, ob 9 in JA 11 sv. maša, potem ure češčenja. Ob 7. uri zvečer sv. -maša in sklep.
Verniki i-z Celoivca in okolice prisrčne vabljeni.
MEDGORJE
(Nova maša)
Na prvo nedeljo v avgustu, 2. 8., bo imel v Medgorjah novo mašo preč. g. novomaš-nik-salezijanec Metod Lampe! Začetek bo ob 9. uri. Verniki od blizu in daleč, so k tej novomašni slovesnosti lepo vabljeni!
PODROŽČICA
Pretekli petek so oblasta jugoslovanske železnice poslale nazaj v Podrožčico vagon-tanker, ki, je bil poškodovan, iz katerega j-e curljal žveplov kisik, in sicer kar pet litrov na -minuto. Vagon je bil najoolnjen z
16.000	1 te snovi, ki ima svoje vrelišče zelo nizko in je tudi zelo strupena. Zato so bili odgovorni organi prisiljeni, da so večje območje okoli kolodvora v Po-drožčici zaprli. Na pomoč so prihiteli celovški gasilci, da bi zbrali iztekajočo snov v vedra, pozneje pa sta prispela- dva koteljska tovornjaka iz Beljaka in izčrpala vso tekočino. Vrednost tovora znaša 350.000.— šilingov, škoda je nastala v višini 60.000.— šilingov.
SELE
(Naši študentje)
Na naše dijake in dijakinje smo letos lahko ponosni. Slovensko gimnazijo je v preteklem šolskem letu obiskovalo 25 naših fantov in deklet. Vsi so izdelali, deset celo z odliko, namreč: vse tri hčerke župana Velika, obe Ridovčevi, trije Užnilkovi, Adam-kova Jaeimta in Trklov Vili.
Z maturo so dokončali gimnazijo štirje naši osmošolci, če pa jim prištejemo še Hermana Keliha na Bajtišah in Pavlo Jug iz Medhorovnice, ki sta oba po starših in svojem rojstvu Selana, jih je šest. Čestitaano jim in jim želimo, da bi si izbrali tak poklic, ki bo njim -primeren in narodu v korist!
Cvetko na grob Uršuli Užnik
Uršula Užnik, pd. stara Travn-ica, zasluži, da- se je spomnimo tudi v našem listu!
Bila- je vzorna, verna- žena in marljiva delavna gosjx>dinja. Mati sedmerih otrok ni držala ikrižem rak, niti-, ko j-e prišla v hišo snaha, po njeni rani smrti pa je še v visoki starosti gospodinjila, dokler se od kapi- .zadeta n.i preselila k hčerki Mici ji v Borovlje. Roke pri delu, srce pri Bogu je bilo njeno življenjsko pravilo. Kap jo je zadela še v drugič in tretjič, pa je voljno trpela, -združena z Bogom. V ponedeljek, 13. julija, .zvečer je preminula v starosti 85 let. Kakor je želela, smo jo v četrtek nato položili v grob njenega pred 21. leti umrlega molža Petra na selskem pokopališču. Solzam žalujočih se je pridružilo oiblačno nebo in je kropilo deževne kaplje na -njen grob. Blag j-i spomin!
GOSPODINJA:
Prehrana kmečkega delavca v sezoni
Gospodinja ima v času sezone kmečkih del zelo malo časa za redno pripravljanje hrame, zato se na kmetijah ravno v času, ko najtežje delajo, najbolj neredno hranijo. Tako zaužijejo mnogokje na dan samo po en topel obrok hrane, bodisi da je to zajtrk ali večerja. Ostale potrebe po hrani pa pokrivajo s suho hrano, ki se najbolj Pogosto sestoji iz kruha, zaseke, slanine ali pozimi vloženega oziroma posušenega svinjskega mesa, trdo kuhanih jajc, mlade čebule m česna, kasneje paradižnika in paprike ter kumaric, sadja itd. Ob času najtežjih del -popijejo tudi precej vin, posebno v vinorodnih krajih.
Pri kmečkem načinu prehranjevanja ne gre zanemarjati nekaterih zdravih, dobrih starih navad prehrane. Na primer sestava in uživanja zajtrkov. Delo na polju ali v vinogradu se začenja zelo- zgodaj, še v hladu, zato zaužijejo delavci, jrreden gredo na d-elo, le nekaj malega. Gospodinja- pa do osme ali devete ure, ko doma ureja okrog živali m hiše, vmes pripravi obilen zajtrk, ki ga potem odpelje na njivo delavcem. Taki zajtrki so lahko zelo različni, vendar
Za
vaš dom vse iz ene roke
Tvrdka
E2

KOTMARA VES - KoTTMANNSDORF tel. 0 42 22 - 7911 17
WOLFSBERG, tel. 0 43 52 - 29 91
Veletrgovina za gradbeni material: cement, apno, heraklit, eternit i. dr.; veletrgovina z že-kzjem, hiSne in kuhinjske naprave, material za inštalacije. Betonsko podjetje: izdeluje vse betonske izdelke, čistilne vodne naprave, ureditev Ponikovalnih jam in LECA-izdelke. Trgovina z oddelkom za ploščice (Fliesenabteilimg). Obiščite najlepšo razstavo ploščic v Avstriji v Wo!tsbergu. Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kotmari vcsi ali pa v VVoifsbergu.
sestavljeni bogato in pestro — npr. različne enolončnice z zelenjavo in mesom, kruh, pogače in pijače. Ali kislo zelje s klobaso in žganci, pijača in sadje. Ali ocvrta jajca s slanino in solato. Lahko tudi rezanci s skuto in solato ali kompotom. Pogosto tudi razno mes v omaki (glaž, paprikaš itd.) s prilogami( krompir, testenine, kaša, štruklji), pa tudi z različnimi pečenkami s prilogami.
Organizem, zlasti organizem -delavca, ki opravlja težka fizična dela, potrebuje precej energije, zato je -prav, da so zajtrki izdatni in sestavljeni iz takih živil, ki vsebujejo vse snovi, ki so organizmu -potrebne: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, rudninske -snovi in vitamine. Tako sestavljeni in za-užiti zajtrki nudijo organizmu dovolj moči, da delavec intenzivno opravlja svoje delo nekaj- ur. Po tem času pa organizem spet rabi okrepitev in nekoliko počitka.
Iz -česa naj bodo take okrepitve sestavljene, je odvisno predvsem od dela in od
XX. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem
V	Kranju organizirajo letos že dvajsetič juibilej-ni mednarodni Gorenjski sejem, ki bo v času od 7. do 18. avgusta. Sejem je postal že tradicionalna gospodarska ma-nife--staicija, na katerem sodelujejo razstavljale! iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Švice in drugod. Sejemska prireditev -bo letos še ved-no v starih prostorih in bo zavzemala coa. 6800 kvadratnih metrov zaprtega in cca. 11.000 -kv. -metrov odprtega prostora za razstavlj al-ce in gostinstvo.
Zanimanje razstavlj-alcev za ta sejem je veliko, tako da -bi lahko oddali še -dosti več razstavnega prostora, če bi le-tega imeli. Z gradnjo novih sejemskih prostorov pa bo mogoče ustreči zainteresiranim razstavlj al-cem.
Tudi letošnji, XX. mednarodni Gorenjski sejem im-a, kot do- sedaj, značaj komer-cialno-potrolšniškega sejma, kjer rastavljal-■ci poleg ogleda razstavljeno blago lahko tudi kupijo. Po prijavah razstavljal-cev bo sejem dosegel visoko raven tako v sortimen-tu, kot tudi v kvaliteti. Zaradi velikega razmaha družbene in individualne -gradnje, hitrejšega koriščenja mehanizacije v -kmetijstvu, -bo na sejmu večji poudarek na gradbenih -strojih in kmetijski mehanizaciji.
Gorenjski sejem -dobiva vsako leto- večji mednarodni značaj-. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora se število domačih in tujih razstavlja-lcev sicer -ni -moglo -povečati, razširilo pa se je območje -tujih razstavlj-alcev.
V	okviru sejma bo v avli Skupščine občine Kranj, enkrat na Bledu, vsak dan velika modna revija, na kateri bo -prikazanih preko 180 modelov domačih in tujih proizvajalcev.
časa, ki ga je delavec že prebil n-a- delu, ter od časa, ki ga bo za delo še potreboval. V vročih dneh je za osvežitev zelo primemo kislo -mleko ali sveža skuta s kislo smetano, -nato pa, če jo imamo suha hrana: kruh z mesom in zelenjavo ter obilo sadja. Vendar meso in mesni izdelki ne smejo ibiti preslani. če je -pa le mogoče, -bomo tudi za- opoldanski obrok pripravili toplo jed, posebno še, če je bil zajtrk sestavljen i-z hladnih jedi.
Zelo dobrodošla bo enol očnica,, ki smo jo -pripravili že zjutraj in jo pripeljali na njivo -s seboj v »terrnos zalboj-u«, ki obdrži temperaturo-. Tak zaboj je primeren za hladne in za tople jedi.
Pripravimo ga zelo enostavno: zaboj za drva očistimo, ga- obložimo z leseno volno ali -senom, v njem naredimo prostor za posode, v katerih imamo- hrano, ki smo jo pripravili že doma. -Posodo dobro pokrijemo in nanjo naložim plast lesne volne ali sena. Hrana v takem zaboju -bo obdržala primerno temperaturo več ur. Pri kuhanih jedeh moramo pazi-ti na to, da hrane ne skuhamo popolnoma, ker se mehča še med čakanjem. Recepti za- pripravo »jedi v zaboju« so običajni, vendar -se bomo izogibali krompirja, ker le-ta izgubi precej na okusu in vredno, sti, razen v j uh ah, enolončnicah in golažih.
Italijanski znanstvenik odkril način pridobitve kisika iz lunine kamenine
Na fakulteti za kemijo rimske univerze je znanstvenikom prvič uspelo, da so iz luninih kamenin dobili kisik v plinastem stanju. Tak kisik torej, ki bo lahko služil za pr oskrbovanj e kozmonavtov z zrakom in za gorivo v raketah.
Ta uspeh je dosegel 39-letni prof. Gio-vanni De Maria s svojimi asistenti. Doslej je bilo namreč -znano, da v luninih kameninah obstaja med sestavinami v trdnem stanju tudi kisik, toda strokovnjaki še niso spoznali postopka, s katerim bi jim uspelo kisik izolirati in ga spremeniti v plinasto stanje. Ugotovili so, da je v 20 kilogramih luninih kamenin toliko kisika, da bi zadoščal kozmonavtu za en dan.
Pri postopku za izoliranje kisika so znanstveniki -poizkus izvedli v močno -brezzračnem prostoru, da bi bilo okolje podobno pogojem na Luni. Toplota je znašala med poizkusom 1000 stopinj Celzija, kajti le na tak način je mogoče spremeniti kisik v trdnem stanju v plin.
Neki asistent je dejal, da je ta poskus spadal med -tiste, ki jih je NASA naročila, ko je izročila rimski univerzi 7 gramov luninih kamenin. Za uspeh je imel precej zaslug eden izmed treh masnih spektrometrov v Evropi, ki ga- imajo na rimski univerzi. Asistent je nadaljeval s svojo izjavo, da so se s temi poizkusi ukvarjali že kaka tri leta, od ta-k.rat, ko so ugotovili, da imajo
nekatere kamenitie na Sardiniji -podoben kemični sestav, kot -tiste na Luni. Po tej ugotovitvi so izdelali teorijo i-n jo sedaj praktično preizkusili na enem miligramu sedmih gramov luninega materiala, ki ga je NASA izročila rimskim znanstvenikom pred nekaj meseci.
Doslej še ni znano, ali, so kje dru-gje na svetu že -prišli do podobnih rezultatov. Zdi se pa-, da bo prof. De Maria s svojimi poizkusi za sedaj še nadaljeval in nato sporočil rezultate na tiskovni konferenci. Postopek izoliranja plinastega kisika je snemal operater italijanske televizije, tako da bodo potek tega postopka prikazali tudi v televiziji.
JUGOSLOVANSKI TURISTI V AVSTRIJI
Jugoslovani so tudi v tej turistični sezoni na vrhu seznama obiskovalcev Avstrije -iz »socialističnih« držav. Letos je bilo 106.700 nočitev jugosl. turistov, to pa je za 32 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Lani je znašalo število- nočitev jugoslovanskih turistov v Avstriji ve-č kot 350.000, oziroma
80.000	več kot leto jroprej.
Pred tremi leti sta dve tretjini turistov iz Jugoslavije obiskali območje Gradca, zdaj pa -se je to razmerje spremenilo. Največ Jugoslovanov obišče Dunaj, medtem ko je Gradec šele na tretjem mestu.
RESNICA O RAKU
Ali je ta,k tumor zlo-če-st, ali je nevaren, lahko prepoznamo že zelo zgod-aj, ko je še prav -neznaten in omejen na eno samo mesto, pač takoj, da celice ali košček tkiva preiščemo pod drobnogledom. Pa ne samo, da lahko ugotovimo, ali gre za začetek zločestega tumorja, ko je še čisto majhen, temveč lahko v določenih primerih -s ta.k-o preiskavo ugotovimo pred-raka-ve spremembe. Z odstranjevanjem teh sprememb in dejavnikov, ki so jih izzvali, preprečimo razvoj raka. Takšne predrakave spremembe pogosto ne dajejo nobenih znamenj, pa tudi že ra-zvit rak pogosto poteka bre-z bolečin ali drugih znamenj. Zato je potrebno, da gre vsak moški nad 40 let in vsaka ženska nad 35 let po enkrat na leto na temeljit zdravniški pregled. Iz prakse vemo, da začne v teh letih pogostnost obolevanja za rakom naraščati, če-pra-v ni dobe, v kateri ne bi mogli zboleti za rakom. Tak pregled, ki odkrije zgodnje oblike raka ali predra-kavo obolenje, je danes najboljša obramba proti raku.
Kaj povzroča raka in kaj ga pospešuje?
Znanost je odkrila že več dejavnikov, ki v določenih okoliščinah na tem ali onem organu povzročajo raka ali pa vsaj prispevajo 'k njegovemu razvoju, vendar danes še ne moremo odgovoriti, kaj natančno povzroča raka. Ne vemo, ali je dovolj, če učinkuje en -sam tak dej-avnik, ali je potrebno, da jih učinkuje več -hkrati. Več je razlag, s katerimi skušajo raziskovalci razložiti na-
stanek raka, vendar -pa nobena od n j ih ne more razložiti -nastanka vseh vrst raka. Od vzročnih dejavnikov so nam danes znani naslednji:
1.	Večkrat -se ponavljajoči, dolgotrajni mehančini dražljaji na tkiva, npr. pojav r-a!ka na jeziku pri ljudeh, ki imajo škrbine, ob katerih ,se jezik večkrat rani, razvoj črnega kožnega raka iz materinih znamenj* če se obnje stalno drgne kak d-el oblačila.
2.	Kemični vplivi — poznano je, da imajo delavci pri destilaciji premoga- in nafte ter pri predelovanju azbesta pogosteje raka na pljučih in na koži, delavci v industriji anilinskiih barvil pa pogosteje raka na mehurju.
Med kemične povzročitelje raka prištevamo- tudi snovi, ki n-astajajo ob izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja med kajenjem. Danes je -zanesljivo dokazano, da kajenje cigaret pospešuje raka na pljučih. V Ameriki -so ugotovili, da je pri kadilcu, ki kadi 25 let po- 40 cigaret na dan, 52-krat več možnosti, da zboli za pljučnim rakom, kakor pri -nekadilcu enake -starosti. Kadilci, ki kadijo enako dolgo, vendar le po 20—30 cigaret na dan, imajo v primerjavi z nekadilci samo 22-kr-at večjo možnost, da zbolijo za pljučnim rakom. Izmed vseh oblik je ravno kajenje cigaret najbolj nevarno.
Tudi zrak, onečišč-en z izpušnimi plini motorjev, z dimom iz tovarn in stanovanj, vsebuje snovi, ki vplivajo na razvoj raka predvsem na dihalih.
V prihodnji številki NT bomo še nada-
„Starši bolj vedo, kaj je prav!"
Uredništvo se je odložilo prirediti in objaviti članek Anice Kraljeve, ki je izšel pred leti v Zborniku Svobodne Slovenije, kjer avtorica obravnava vzgojne odnose med starši in otroci. Počitnice so namreč čas, ko se za marsikaterega mladega človeka odloči, kako bo nadaljeval svojo življenjsko pot; morda bo vstopil v neko šolo, ali celo že v poklic, ali pa odšel študirat na visoke šole. Prav ob takih življenjskih prelomnicah nastanejo ali pridejo na dan problemi med starši in otroci, ki imajo pogosto popolnoma različne predstave in želje glede življenjskega cilja, predvsem glede poklica, ki ga naj izberejo, (op. ur.)
Poklic je delo, kateremu človek posveti vse svoje življenje in ki traja največkrat do smrti. Vsak poklic zahteva posebne lastnosti značaja, sposobnosti uma, toda predvsem je poklic poslanstvo, ki ga posameznik po božji volji izpolnjuje na svoji življenjski jmti. Zato imajo starši pravico svetovati pri izbiri poklica, nikdar pa ne odločati. Vsak posameznik si mora -poklic izbrati sam.
Oče, ki se trudi zato, da bo sin sedel na že jrripravljeni stol, ravna napačno.
Slišala sem mater, ki je vsa gorela v skrbi za svoje otroke: »Hm, naša Alenka bo pa to in to, to sem jaz vedno želela biti. Ker nisem jaz tega dosegla, bo pa ona! Jaz sem pripravljena na velike žrtve, samo da se to uresniči!«
Ni pa vprašala hčerke, ali soglaša, niti m pomislila, ali sploh ima Alenka lastnosti, ki so potrebne za tisti jroklic.
Včasih slišimo prav nasprotne stvari: starši so pripravljeni vse storiti, le da bi otrok izbral drugačen jroklic, kakor so si ga oni. »Naj postane kar hoče, le daleč od šivanke naj gre!« pravi zagrejeni krojač.
Potem so tako imenovani moderni poklici. Zlasti je še posebna vaba za nepremišljene matere poklic, ki pelje otroka do časti in slovesa.
Toda starši gredo kdaj še dalje. Ne ustavijo se niti pred vmešavanjem v najbolj intimne odločitve otrok, kot so zaroke in poroke.
Svetovna književnost je prepolna zgledov. Starši so otroka poročili, največkrat računajoč na zunanje dobrine zakona, to je, na premoženje, na naslov, na sloves hiše. V neki meri se to dogaja še danes v vladajočih krogih, kjer se pri poroki gleda tudi na državne koristi. A tudi pri nas še včasih slišimo: »Naša ibo pa poročila- le...?«
Najpogostejše žrtve takih primerov so pa otroci edinci. Edini otrok v družini, katere-rernu se na videz sijajno godi, saj je vendar središče vse pozornosti, je v resnici lahko velik revež: največkrat igračka v rokah staršev. Nevarno je, da v takem primeru mati posveti vse svoje sile otroku. Na vse drugo pozabi, navadno- celo moža zanemari. Ves svoji prosti čas žrtvuje, polagoma zapusti prijatelje nn izgubi vsako zanimanje za vse, kair se ne tiče njenega otroka. Vestno pazi na njegovo hrano, .spanje, ga polni z vsakovrstnimi vitamini, ga vem na zdravniški pregl-e-d, na sprehode, vse, prav vse gre v najlepšem redu. Pozneje mu nosi torbo do šolskih vrat, mu pomaga pri nalogah, pregleduje m-u račune, mu snaži čevlje, mu reže meso- na krožniku — skratka: prepreči mu vsako možnost samostojnega- dejanja, vsiljuje mu svoje misli im po -njih tudi morda nehote svojo voljo. Z ljubeznijo načrtno uibija svojega otroka.
Tako se pretaka volja staršev v njegova dejanja in tedaj, se prične tragedija: starši so stali — sicer brez krone in žezla — popolni vladarji, desjroti v brezmejnem kraljestvu. V svoji- pesti trdno držijo vse niti, ki peljejo- v naj-bolj skrite kotičke otrokovega srca. Te nitke nategujejo in spuščajo kakor pač zahteva otrokov »-blagor«.
Nekaj, let vse gladko teče, nato se pojavi kriza, ki je po navadi zelo boleča — za o-ba. Nad majhnim otrokom je lahko vladati, ker je v vsem popolnoma odvisen od odraslih. A če -človek hote, umetno goji njegovo odvisnost, ubije v njem samostojnost in mu prepreči razvoj osebnosti, do katere ima pravico.
Če si otrok ne pribori svobode, ko zapusti otroško ali pubertetno dobo, bo njegovo suženjstvo vedno večje.
(Dalje prihodnjič)
lj-evali s tem zanimivim sestavkom in poročali o nadaljnjih povzročiteljih raka kot so: Različni žarki, toplota, hrana, virusi in dednost.
Tarzan brazilskih pragozdov
Leta in leta so pripovedovali raziskovalci brazilskih pragozdov o krvoločnem poglavarju indijanskega plemena Mokrotno tire, ki da jie bele polti in zaklet sovražnik vseh 'belcev. Zdaj je dokazano, da gre za resnico.
Zgodba se je pričela nekega majskega jutra pred šestdesetimi leti. V naselje belcev v brazilski džungli so se tiho priplazili pripadniki plemena Me krono tire in pobih ■vse prebivalce. Živ je ostal le mladi Holandec, takrat star dva meseca.
K sebi ga je vzel poglavar plemena in deček je rasel skupaj z njegovimi otroki. Imenoval ga je Bemontire, kar pomeni
»zver«.
Bemontire se je razvijal hitreje kot drugi otroci. S 15 leti je 'bil že vodja vseh drugih dečkov. 'Poglavar ga je oženil s svojo hčerko Opodikoj, :Ko je poglavar umrl, je stopil na njegovo mesto mladi Holandec, ki je sprejel vse lastnosti m navade Indijancev.
Pred desetimi leti so pričela prihajati iz brazilskega pragozda poročila o belopoltem »Tarzanu«, ki so mu pripisovali nadčloveško moč. Bemontire je večkrat vodil
napade plemena Mekronotire na naselja belcev. Pri pobijanju 'belcev je bil neusmiljen.
Raziskovalec brazilskih pragozdov Francisco Maireles je prvi belec, ki je preživel srečanje z Bamontirom. Našel je področje, na katerem je živelo1 pleme Mekronotire, in se mu približal na nekaj kilometrov.
Indijanci niso napadli ekipe raziskovalcev, ker je imel Bemontire prav takrat enega od svojih malaričnih napadov. Mai-
reles mu je pomagal s kininom in tako je bilo sklenjeno to čudno prijateljstvo.
Maireles je prepričal Bemontira, da mora ozdraveti, in ga odpeljal s seboj v Rio de Janeiro.
Neustrašen poglavar Bemontire se je med svojim prvim srečanjem s civilizacijo obnašal kot otrok. Med vožnjo v avtomobilu si je z rokami zakrvial oči. V bolnišnici je jedel -samo riž, banane in koruzo, pil pa je čisto vodo. Najbolj je osupnil, ko so ga posadili pred televizijski sprejemnik.
Bemontire se od Meirelesa nikdar ne loči, vedno se ga drži za roko.
Erič Clapton — kitarist
Kratke športne novice
Wiener Sportclub je odstopil KI. Sack-manna SK Magdalenu. Po osebni intervenciji, igralca, ki je doživel svoj podvig v celovški Avstriji, bo Sack-mann zdaj branil pri SK Magdalenu. Morda se mu bo še pridružil Lički od Atusa Borovlje.
Walter Rath (Avstrija Celovec) in Neu-wirt (GAK) bosta presedlala k WSG Ra-denthein. Magnezitovci imajo poleg tega še izbiro med enim jugoslovanskim igrav-cem in avstrijskim, ki oba še kažeta svoje zmožnosti pri treningu v Radentheinu.
Beljaški SV bo izgubil Potiska, ki se bo udejstvoval kot vežbalč pri SV Baško jezero (še ni stoodstotno).
Odlični branilec Miiller (Baško jezero) bo odšel ali k VSV ali k SK Magdalen, oba kluba se namreč močno potegujeta zanj.
Po prijateljski igri med Beljaškim AS in SK Magdaleni je padla odločitev, da pride napadalec Morokutti II k celovški Avstriji, tako bo napadalno moštvo Avstrije močno okrepčeno.
Že leta velja Erič »Slowhan’« Clapton za enega najboljših, najpopularnejših in najbolj spoštovanih kitaristov pop glasbe. Ne bi bilo pretirano reči, da je danes kakšnih tisoč uglednih kitaristov, ki igrajo pod njegovim vplivom, pod vplivom njegovega igranja kitare.
Doslej se sam ni nikdar postavljal v ospredje, čeprav je bil zmeraj »nosilni steber« skupine, v kateri je igral. Najprej jc bil to v ansamblu The Vardbirds in nato v »super grupah« The Cream in The Blind Faith. Sodeloval je tudi z Johnom Mayal-lom, Aretiho Franklin in z duetom Delaney and Bonnie. Marsikdaj smo ga slišali na ploščah Beatlov in Rolling Stonov, ne da bi vedeli, kdo v resnici igra kitaro . . .
Znani kitaristi, za katere bi lahko rekli, da so do neke mere njegovi učenci in na-
sledniki, so -z uspehom snemali samostojne plošče in že dolgo tega ustanovili svoje skupine. Med njimi naj omenimo le Jefla Becka, Petra Greena in Jimmyja Paga. Sedaj pa se je tudi njihov stari, prijatelj odločil za enako pot.
Erič je ustanovil svoj ansambel in ta je pred nekaj tedni v Londonu uspešno debi-tiral. Te dni je izšla tudi njegova prva samostojna velika (LP) plošča, ki se imenuje kratko Erik Clapton.
Na plošči se nam Erič ne predstavlja samo kot kitarist, temveč tudi kot dober pevec in komponist. Nekatere pesmi so presenetljivo melodične in pestre ter bi bile zlahka hiti. Na,sploh pa ,so vse pesmi takšne, da zagotavljajo plošči visoko uvrstitev na ustreznih pop lestvicah.
To je bilo na takoimeno-vani „Dropin-party”, ki jo je priredil hotelir grada Seefels v Porečah, pismeno pa je ljudi povabil pevec z Otmanj znan pod imenom TJdo Jurgens. Mnogo svetle publike’ se je zbralo (med njimi tudi zastopnik NT), ki pa vsi niso prišli gledat toliko našemljene psevdo-hippije, ampak bolj razstavo slikarja Giselberta Hokeja, ki je odprl v gradu „nočno galerijo*’. (Poročilo na 3. strani).
Sončna očala
Navadna sončna očala imajo stekla iz pihanega »tekla, ki ni optično obdelano. Ne vpijajo nevidnih ultravioletnih in infrardečih žarkov.
Optično neobdelana očala so posebno nevarna za šoferje, ker nam na robeih večkrat kažejo- iznakaženo sliko. Očala nam sicer nekoliikanj zasenčijo sončno svetlobo, toda dražljivega učinka sončnih žarkov pa ne preprečijo.
Dobra sončna očala imajo brušena stekla ali optično obdelane vložke iz umetnega materiala. Posredujejo nam čisto in pravo sliko. Ne preprečujejo samo- bleščave, ampak imajo tudi- dodatni filter, ki vpija nevidne ultravioletne in infrardeče sončne žarke. Filtri so po sposobnosti absorbiranja ultravioletnih in infrardečih 'sončnih žarkov različni. Pri difuzni svetlobi naj bi stek- • la vpila okoli 25 % žarkov. V mestu ob sončnem vremenu zadostuje 50 % sposobnost vpijanja žarkov. Poleti na morju se mora ta sposobnost jx>vzpeti na 65—75 %•
Za blešč-avost na snegu v gorah pa mora biti zmogljivost filtra 75—85 %.
Zmotno je mnenje, da nudijo temneje obarvana očala v-eč zaščite. Temno obarvanih očal se je treba- izogibati. Pri preveliki zasenčitvi se zenice razširijo in pri navadnem steklu toliko lažje -prodirajo škodljivi sončni žarki naravnost v oči in lahko ]>o-vzročijo resne poškodbe.
V PULI:
Dva slovenska filma
V soboto zvečer se bo v Pulju začel 17-festival jugoslovanskega igranega filma. Začetni večer bo v znamenju projekcije filma Bitka na Nevreti, ki je ne bodo upoštevali v tekmovalnem sporedu. V konkurenci bo nastojaalo 21 filmov. Opoldne bo vsakega dne okrogla miza mednarodne kritike, razpravo bodo simultano prevajali v 4 jezike.
Meščani Pulja so za letos pripravili nagrado zlata vrata mesta Pulja, ki jo bodo jaodelili avtorju najboljšega filma. Nagrade bodo podelili v nedeljo, 2. avgusta, ko bo tudi konec festivala.
Med udeleženci letošnjega festivala v Pulju sta tudi dva slovenska filma: Klopčičev Oxygen in Galetov Onkraj.
Režiser Jože Gale je o svojem novem filmu povedal:	Osnovni motiv za film je
Borova Balada o kurirju.
Walter Scott — Vladimir Levstik:
llvanhoe 1
■■■F 21
Vsa ta mirna Itn krotka slika je mrlela v somraku pred tujčevimi očmi, otbetaje mu prenočišče; zakaj samotarjem, ki so živeli v gozdovih, je bila naložena posebna dolžnost, izkazovati zakasnelim in izgubljenim potnikom gostoljubje.
Naš vitez zatorej ni tratil časa z ogledovanjem podrobnosti, ki smo jih pravkar opisali; zahvalil se je svetemu Julijanu, zaščitniku popotnih ljudi, da ga je pripeljal v dobro zavetje, nato pa je skočil s konja in -sunil s kopiščem v samotarjeva vrata, da bi zbudil njegovo pozornost.
Dokaj dolgo je trajalo, preden je dobil odgovor; še to, kar je zvedel, je bilo neugodno.
»Kdorkoli si, hodi dalje,« se je odzval iz kolibe globok, hripav glas, »in ne moti večernih molitev moža, ki služi Bogu in svetemu Dunstanu.«
»Častiti oče,« je odvrnil vitez, »tu stoji nesrečen potnik, ki je zablodil v teh lesovih, in ti ponuja priliko, da mu izkažeš usmiljenje 'in -gostoljubje.«
-»Brate moji,« -se je odrezal prebivalec kolibe, »volj-a naše Gospe in svetega Dunsta-na me je -določila v to, da sam -uživam -usmiljenje iin gostoljubje, nikar pa da bi ga izkazoval. Živil, k-i jih imam, ne bi delil z menoj niti -pes in količkaj- izbirčen 'konj ne bi pokusil mojega ležišča. Pojdi tedaj svojo pot m hodi iz Bogom!«
»A kaiko- naj si iščem poti v taki šumi,« j-e rekel vitez, »posebno še zdaj, ko se dela tema? Prosim vas, častiti oče, alko ste kristjan, odprite vrata in pokažite mi pravo pot.«
»A jaz te prosim, dragi brate v Kri-stu,« »da me prestaneš motiti. Skazil si mi že očenaš, dve -češčenimarij-i i,n vero, kar vse sem ubogi grešnik po obljubi dolžan zmoliti, preden se pokaže mesec na -nebu.«
»Pot, pot!« je zakričal vitez, »povej- mi pot, če mi nimaš dati drugega.«
»Najdeš jo brez težave,« je rekel samotar.
—	»Steza iz gozda te privede v močvirje in odondod na pregaiz, ki utegne biti- hoden, ker je deževje iponehalo. Kadar prebredeš vodo in zaviješ po levem bregu, 'bodi oprezen, ker je nekoliko stran; slišal -sem tudi — -zakaj sam se le redko odtrgam od svojih dolžnosti v kapelici —, da se je steza, ki visi nad reko, ponekod udrla. Nato jasi kar 'naravnost —«
»Udrta steza, strmina, -pregaz in še močvirje!« m,u je segel vitez v besedo. »Gospod puščavnik, da pa si najsvetejši izmed vseh, kar jih je kdaj nosilo brado in molilo rožni venec, težko me boš pregovoril, da bi ubral ponoči takšno pot. Pravim ti, da živiš ob miloščini iz okolice — nezasluženi, se mi zdi! — in nimaš pravice, odreči zavetje potniku, ki je v stiski. Takoj odpri vrata, ali pa jih razbijem, tako mi svetega križa! in si napravim vhod brez tebe.«
»Ne bodi nadležen, prijatelj potnik,« je odvrnil samotar; »če me prisiliš, da primem v svojo obrambo za orožje tega sveta, ti bo predla slaba.«
Oddaljeno lajanje -in renčanje, ki ga je slišal potnik že nekaj časa, je zdajci postalo glasnejše in srditejše; vitezu je prišlo na um, da se je puščavnik najbrž ustrašil njegove grožnje z nasil-niim vlomom i-n poklical v svojo obrambo pse, ki jih je imel -zaprle v kakem notranjem skrivališču. Razjarjen na-d pripravami -negostoljubnega samotarja, }e vitez tako -srdito sunil z nogo v vrata, da so zaropotali vsi podboji in zapahi.
Puščavnik, ki ni zaupal vratom, da bi še enkrat vzdržala ta-k udarec, j-e zdaj; zavpil na vse grlo: »Potrpi, dobri potnik, potrpi
—	ne trati svojih moči! Takoj odprem vra-
ta, čeprav -ne vem, ali mi boš dolgo hvaležen za to.«
Vrata so se odprla in pred vitezom je stal samotar, velik -mož s širokimi pleči -in krepkimi udi, v vrečevinasti halji z oglavnico in bičnato vrvjo namesto pasu. V eni roki je držal gorečo plamenico, v drugi pa je stiskal lesnikovo palico, tako debelo in težko, da je bila podobna kiju. Dva velika, kosmata psa, na pol hrta, na pol samosova, sta bila pripravljena, -da navalita na potnika, kakor hitro ju spusti domačin. Ko pa je šinil plamen na jx>nosno perjanico in zlate ostroge viteza, ki j-e stal pred durmi, sc je puščavnik menda premislil, zakaj po tolažil je gnev svojih zaveznikov in z robato vljudnostjo povabil viteza, naj stopi v njegovo kočo; opravičil se je, da le 'zato nerad odpira po sončnem zatonu, ker se klati po lesu toliko razbojnikov in hajdukov, ki ne sjroštujejo ne preljube Gospe ne svetega Dunstana, še manj pa svetih mož, ki se žrtvujejo njuni službi.
»Siromašnost vaše celice, dobri oče,« je rekel vitez, ko je vrgel oči okoli sebe in ni zagledal ničesar razen postelj e in suhega listja, razpela, neuko izrezljanega iz hrasto-vine, -mašne knjige, surovo obtesane mize z dvema stoloma in še dveh ali treh nerodnih hišnih priprav, »siro-mašnost vaše celice bi vam morala biti pač zadostno varstvo pred tatovi, da niti ne omenim zvestih psov, ki se mi zdita dovolj velika in močna, da- bi- podrla jelena, in -bi užugala gotovo tudi marsikaterega -moža.«
»Dobri gozdar,« je dejal puščavnik, »ml je dovolil imeti živali, da me čuvata v tej samoti, do-kler se časi ne izpremene.«
To- rekši je vtaknil plamenico v zvit železen držaj, ki mu je nadomeščal svečnik; jsorinil je trino-go hrastovo mizo k ostankom ognja-, -določil nekaj suhih drv, primaknil stolac k svoji strani mize in -mignil vitezu, naj stori enako.
Sedla sta in se iz veliko resnobo zagledala drug v drugega-; v-sak je priznaval v svojem -srcu, da- je malokdaj videl krepkejšo
in -bolj atletsko postavo, nego mu je zdajle sedela nasproti.
»Častiti puščavnik,« je rekel vitez, ko je dolgo in pozorno opazoval domačina, »ako se ne bi plašil -motiti- pobožnih premišljevanj, bi prosil vašo svetost odgovora na tri vprašanja: prvič, kam naj postavim konja? — drugič, kaj lahko dobim za večerjo? — m tretjič, kje bo nocoj moja postelja?«
»Odgovoriti vam hočem s prstom,« je rekel samotar, »zakaj redovna pravila m' prepovedujejo rabo besed, kadar zadoščajo znamenja.« Tako govoreč je zaporedoma (Dokazal v dva kota- kolibe. »Vaš hlev je tam — vaša postelja tu; m vaiša večerj-a,« tako govoreč je vzel s police pladenj z dvema prgiščema suhega graha in ga postavil na mizo, »evo, večerja je tole.«
Vitez je skomignil z rameni in stopil iz koče po konja, ki ga je -prej privezal k drevesu; skrbno ga je razsedlal i-n ogrnil trudni hrbet živali s svojim lastnim plaščem.
Puščavnik je bil videti ganjen po skrbi in spretnosti, s katero je tujec postregel živali; zamrmral j-e nekaj o krmi, ki je ostala tu za gozdarjevega prusca, in potegnil iz skritega kota sveženj sena, ki ga je raz-stlal pred vitezovim konjem; takoj nato je stresel v kot, ki je -bil določen jezdecu v ležišče, kup joosušene praproti. Vitez se je zahvalil za prijaznost; nato sta sedla za mizo, vsak na svoj-o stran sklede z grahom-Po dolgi zahvalnici, ki je bila nekoč latinska (še zdaj so pričevale o tem doneče končnice nekaterih besed in stavkov), je dal puščavnik gostu dober zgled in položil tri ali štiri suhe grahke v svoja velika usta, o-bsa-jena z zobmi, ostrimi in belimi -kakor ne-reščeva okla. Pač klavrna melja -za tako velik in silen mlini
Da bi mogel storiti po njegovem blagem zgledu, je vitez odložil čelado, -naprsnik in večino oklepa ter pokazal samotarju kodrasto plavo- glavo s plemenitimi črtami, nenavadno svetlimi in ognjevitimi sinjimi očmi in lejao oblikovanimi usti, osenčenimi z brki, ki so bili temnejši od las; ves
Jaz pa pojdem na Gorenjsko ...
To je maj ljubša pesmica moje nečakinje Damijane. Komaj je začela čebljati, že se je naučila domačo pesmico ob mamici, ki bo do konca svojega življenja vasovala in se v mislih in v resnici vračala v svoj domači kraj, v ljubo podgorsko vasico na Gorenjskem. Z zlatim okvirom je obdala vse drage spomine na mladost pod gorami. Saj ne ve, kako se je nekega dne mogla odločiti, da je odšla <i ljubljenim možem v mesto. Živi v mestu, toda domuje v podgorju, v domači vasici.
Vse hudo in žalostno mine vsako soboto, kadar se očka odloči, da pojdejo na Gorenjsko. Damijaničini mamici je vsa Gorenjska njena domača vas, njena rojstna hiša, njenemu očetu pomeni Gorenjsko gore in planine, kjer preživlja svoje dopuste. Damijani pa je Gorenjska zelena dežela pod Julijskimi Alpami, Karavankami in Kamniškimi, planinami.
Včeraj je hotela zvedeti še več. Ne zato, ker bi lahko nekega dne pisali nalogo o lepotah naše domovine, tudi ne zato, ker je 'zemljepis njen naj ljubši predmet, ampak zato, ker je Gorenjska domovina njene ljubljene mamice, torej, tudi njena. Če je 'po materinem jeziku Slovenka, je po materini domovini Gorenjka: torej, je zaključila, mora gorenjsko deželo poznati tako ali še bolj kot Ljubljano.
Kdo naj odgovori na Damijaniičino vprašanje in željo? Očka, ki jo je prehodil in preplezal navzdol in počez v tistih časih, ko je iskal mamico. Seveda bo pripovedovanje Damijaničimega očeta zanimalo tudi nas in nas morda celo nekaj naučilo in povabilo na Gorenjsko.
Gorenjska je dežela pod in med gorami, je del naše domovine Slovenije. To je še alpski svet, ki se razprostira od Ljubljane °b reki Savi in njenih pritokih navzgor, proti goram. Dežela ima toliko čudovitih lepot, toliko raznolikosti, skrivnostno lepih kotičkov, da jo je naš pisatelj Ivan Cankar imenoval »nebesa pod Triglavom«.
A ne samo gore, planine, podgorja in gozdovi, tudi ravnine ob rekah so slikovite. Gore namreč obrobljajo obsežno Gorenjsko ravnino. Pravijo, da jo je stotisoč-letja zasipala reka Sava, ko je izpod gorskih ledenikov nanašala pesek in jo tako dvigala. Ravnine se izgubljajo v gorske
doline in dalje v gorska pobočja. Gorenjske gore spadajo še k Alpam, ki so najvišje gorovje v Evropi. Z njimi je Gorenjska najbolj zahodni del Jugoslavije in meji na Zahodu na Italijo, na severu pa na sosednjo Avstrijo.
*
Kakor pisana preproga leži 'gorenjska ravnina pred nami, prepletena z gozdovi in polji, posejana z vasicami in tu in tam okrašena s prijaznim hribom in belo cerkvico na njem. Le največje dele gorenjske ravnine poimenujmo! Kamniška ravan sega ob Kamniški Bistrici tja pod vršace Kamniških planin. Sorško polje je med Savo in Soro, ki priteka po Selški in Poljan-
skega sveta, to je Blejsko in Bohinjsko jezero. »Dežela Kranjska nima lepš’ga kraja, kot je z okol’co ta podoba raja!« je zapisal o Bledu in okolici naj večji slovenski pesnik dr. France Prešeren, ki je bil doma v Vrbi, mali vasi, nedaleč od vseh teh čudovitih naravnih lepot.
*
»Saj bi ti pripovedoval in še koliko o lepotah Gorenjske, pa za danes naj bo dovolj! Treba je videti, doživeti, prijeti in uživati naravno lepoto domačega sveta. To pa moreš le tedaj, če znaš poslušati tišino v gorah, ko si se povzpel nanje in se srečal iz njimi kot z ljubimi prijatelji. Tako! O Gorenjski seveda še nisem povedal vsega. Danes sam dobro začel, prihodnjič pa naprej, če Ibo lqpo vreme,« jie naredil piko Damijaničin oče.	D ARIN A KONC
Fran Zore:	
PISMO	
Glej, ros igranje na travi in ptičjih kljunov kljuvanje vanje: zahoče se zeleneti zelenju, a so le sanje, zelene sanje.	A to so samote dekliške, deviške, nihče jih ne moti, ni sam Gospod: obrnil je dlan, nad tabo drži jo, in ta dlan je ko vzvišeni gotski svod.
Ne more beseda do tebe, draga, sto tisoč premot ji je nasprot’; ne vem... če bo namreč zbala se praga, kako bo dospela do tvojih samot.	Odkrij, če moreš, srca globine, a vem, a vem, da ne smeš. Naj sonce in zvezde in svet nam mine — molčala boš, kakor moreš in veš!
ski dolini izpod vrhov Julijskih Alp. Do vznožja Storžiča in Krvavca se razprostira lepo Kranjsko polje. Ob Tržiški Bistrici se ravnina vedno bolj zožuje in dviga.
Naj omenimo še tri lepe gorske planote na Gorenjskem; to so: Jelovica, Pokljuka in Mežaklja, iznad katerih se dvigajo mogočne gore Julijskih Alp s svojim gospodarjem Triglavom. Podgorja in bregovi, pobočja, savska in bohinjska dolina so kar zavite in povite v prelepe smrekove gozdove. Gozdovi segajo do 1700 m visoko in so bogastvo in zdravje gorenjske dežele.
Najvišji vrhovi v naših Alpah so: Triglav (2863 m), Grintovec (2568 m) in Stol (2238).
Naši lepi alpski svet je hrepenenje naših planincev in smučarjev. Kdo ne pozna Vrat pod Severno Triglavsko steno, Planice pod Jalovcem in obeh biserov gorenjskega alp-
Kdo je to storil?
O že starem in dobrohotnem cesarju Viljemu I. pripovedujejo, da je pil vsako jutro pri zajtrku kavo iz neke določene skodelice, katero je imel posebno rad in jo je cenil kot drag spomin na mladost.
Pa se zgodi, da neroden služabnik razbije cesarjevo skledico. Ker pa ima cesar in podobni gospodje veliko raznih služabnikov, ni hotel nihče priznati svoje krivde. Cesar, ki je imel za seboj in v sebi bogate življenjske skušnje in poznanje ljudi, se je nasmehnil in rekel:
»Potem sem skledico pač sam razbil,« in ni hotel dalje iskati krivca.
Rekli so . . .
... sodobna mladoporočenca, ko so jima pripeljali kavč: »Ah, najin prvi nakup na obroke!«
... ameriški oče o svojem petnajstletnem sinu: »Zdaj je z njim najhujša težava. Prevelik je, da bi ga položil čez koleno in premlad, da bi ga peljal k psihoanalitiku.«
... karikaturist o svojem kolegu: »Ne bi
mogel reči, od kod jemlje domisleke. Vsekakor pa si je dal svoja ušesa zavarovati.«
... soseda sosedi: »Moj mož ima svoje dobre napake in svoje slabe napake.«
... starejša žena po predavanju pisatelja, ki se je vrnil iz daljnih dežel: »Že res, njegove pustolovščine so neverjetne, ampak jaz mu vseeno ne verjamem niti besedice.«
... žena svojemu možu, skritem za časopisom: »Zamisli si, da sem natakar v baru. Pogovarjaj, se z menoj!«
... popolnoma izčrpan mož svoji ženi: »Joj, kakšen dan je bil to! Elektronski možgani so odpovedali in vsi smo morali m i -šiiti!«
...kitajski diplomat: »Ne precenjujmo slabosti kapitalistov, vsako leto jih pokončajo davki, pa so vseeno vsako leto spet tu!«
... nemški minister na obisku v Angliji:
»Dame in gospodje, najprej se moram opravičiti zaradi svoje angleščine. Moj odnos do vaše govorice je približno tak kot do moje žene: ljubim jo, vendar ne obvladam.«
... župan v nekem ameriškem mestu ob
začetku tega stoletja: »Razvoj avtomobilizma bo velik 'blagoslov! Človeštvo bo varno pred pijanimi kočijaži in podivjanimi konji.«
Bojevnica za ženske pravice stoji na govorniškem odru in reče napetemu posluša vstvu: »Kje bi bili danes možje, če ne bi bilo' žensk?« — Globoka tišina. — »Se enkrat vprašam!« — Tedaj odgovori miren glas čisto zadaj v dvorani: »V raju!« — Bojevnica: »Pa so vendar tudi dobre ženske na svetu!« — Isti glas: »Da, res! Na pokopališču.«
Doslovno. — »Kaj, tisočak misliš dati za klobuk? To je vendar greh!« — »Le potolaži se, ljubček. Ta greh pride na mojo glavo.«
obraz je razodeval smelega, drznega, in Podjetnega moža in se zelo ujemal s krepko obliko telesa.
Puščavnik se je hotel menda oddolžiti gostovi zaupljivosti; vrgel je kuto nazaj in Pokazal okroglo lice moža v najlepših letih. Njegovo gladko obrito teme sredi kolobarja trdih črnih kodrov je nalikovalo Srenjskemu pašniku, obdanemu z visoko Sečjo. V črtah obličja ni bilo niti sledu o tneniški strogosti ali spokornemu stradanju; narobe, bil je odkrit in smel obraz s širokimi črnimi obrvmi, dobro vzibočenim čelom in prav trobentaško polnimi rdečimi lici, s katerih se je usipala dolga, kodrasta črna brada. Ta obraz in rejena postava svetega igoža sta govorila vse bolj o pečenih stegnih in poledvicah nego o grahu in bobu. Gost je opazil to protislovje. Ko je z veliko težavo prežvečil zalogaj suhega gra-ha, je začutil nujno, potrebo, prositi bo goljufanega gostitelja za požirek pijače; sa-jnotar je izpolnil njegovo prošnjo s tem, da je postavil predenj vrč najčistejše vode.
»Ta voda je iz studenca svetega Dunsta. jta,« je pripomnil, »iz tistega, pri katerem Je kratil nekoč med sončnim vzhodom in zaihodom pet sto poganskih Dancev in Britev, blagoslovljeno mu ime! To rekši je nastavil vrč na bradate ustnice in si privoščil Zmernejši požirek, nego je obetal njegov hvalospev.
»Zdi se mi, častiti oče,« je rekel vitez, *tla, vaim skopi grižljaji, s katerimi se hraste, in sveta, dasi nekam redka pijača, s bat ero se krepčate, čudovito zaležejo. Mož, kakršen ste vi, je ustvarjen za to, da bi se P°ganjal za nagrado v rokoborbi, v boju s Palicami ali v mečevanju, ne pa da zapravlja čas z maševanjiem v brezupni, puščavi ter se preživlja s suhim grahom in uinzlo vodo.«
»Gospod vitez,« je odvrnil samotar, »vaše Uiisli so — kakor vobče misli nevednih lai-bov — porojene iz mesa. A naša Gospa in tttoj: sveti zaščitnik sta blagoslovila hrano, s katero ,se zadovoljujem, podobno kakor
je Bog blagoslovil vodo in bob otrokom šadrahovim, Mešehovim in Abednegovim, ki so takisto rajši pili iz studenca, nego da bi se omadeževali z vinom in jedmi, katere jim je ponujal kralj Saracenov.«
»Sveti oče, ki je storil nebo nad tvojim telesom tako' velik čudež,« je rekel vitez, »dovoli grešnemu laiku, da vpraša, kako ti je ime?«
»Lahko me imenuješ copmanhurstskega meniha,« je odgovoril samotar, »zakaj tako me zovejo ljudje v teh krajih. Res je, da pridaj a jo tudi besedo »sveti«, a jaz se ne potezam zanjo, ker nisem vreden take ča s ti. In zdaj, hraibrn vitez, smem li vedeti, kako je ime spoštovanemu gostu?«
»Gotovo da, sveti menih copmanhurst-ski,« je rekel vitez; »ljudje v teh krajih me imenujejo črnega viteza; marsikdo pristavlja še besedo »lenuh«, a. meni je malo do te odlike.«
Puščavnik je komaj utajil nasmešek, ko je začul gostov odgovor.
»Vidim, gospod leni vitez, da si previden in pameten mož,« je dejal; »mimo tega opažam, da ti moja bedna meniška hrana ne .diši, ker si nemara vajen svobodnega življenja na dvoru in v taborišču in razkošja velikih mest. A pravkar sem se spomnil, gospod lenuh, da mi je dal blagi gozdar, ko je pustil pri meni seno in psa za varstvo, tudi nekaj živeža, ki pa ni primeren zame, tako da sem čisto pozabil nanj ob raznih važnejših premišljevanjih.«
»Prisegel bi, da je tako,« je rekel vitez; »že tisti mah, ko si spustil oglavnico, sveti menih, sem bil uverj.en, da moraš imeti v svoji celici boljše jelo. Tvoj gozdar je res izvrsten človek; a kdor je videl, kako si lomiš zobe s tem grahom in popiakuješ svoje grlo s to zoprno tekočino, te pač ni mogel pustiti ob taki konjski krmi in konjskem pitju« — tako govoreč je 'pokazal na mizo, — »ne da bi vsaj poizkusil oslajšati tvoje življenje. Nu, dajva, oglejva si neute-goma gozdarjevo dobroto.«
Puščavnik je ošinil viteza z zvitim pogle-
dom, izražajočim smešen strah, kakor da ne ve, ali je pametno zaupati gostu. Toda smelega prostodušja v vitezovih črtah je bilo toliko, kolikor ga more odsevati človeški obraz. Tudi njegovo muzanje je bilo sila smešno in je kazalo na odkrit in pošten značaj, ki se je nehote prikupljal domačinu.
Ko sta se nekajkrat molče spogledala, j,c stopil samotar v oddaljeni konec koče in odprl vratca, ki so bila skrbno in umno zakrita. Iz globine temnega prostora, kamor je držal ta vhod, je vzel ogromno1 pašteto, spečeno v kositrni skledi nenavadne velikosti. To mogočno jed je postavil pred gosta, ki jo je odprl z bodalom, da bi se seznanil z njeno vsebino.
»Koliko je tega, kar je bil dobri gozdar pri tebi?«' je vprašal vitez gostitelja, ko je hlastno pogoltnil nekaj grižljajev.
»Dva meseca bo,« je naglo odvrnil puščavnik.
»Bogme,« je vzkliknil vitez, »v vaši pustinji, sveti menih, je res vse čudežno? Prisegel bi, da je tolsti srnjak, ki je dal meso za to pašteto, še pred tednom dni skakal po gozdu.«
Ta opazka je nekam poparila samotarja; klavrno je gledal tudi zato, ker je pašteta naglo ginila pod obupnimi gostovimi napadi, on sann pa ni mogel planiti v boj, ker se je s tem, da je izjavil svojo vzdržljivost, že vnaprej odrekel izgovora.
»Bil sem v Palestini, gospod menih,« je rekel vitez, ki je nenadoma prenehal jesti, »in zdi se mi, da mora po tamkajšnji navadi vsak gostitelj prepričati gosta o neškodljivosti ponujene hrane s tem, da se udeleži obeda. Bog ne daj, da bi sumničil tako svetega moža kakih negostoljubnih namenov; a vendar vam bom zelo hvaležen, če ise uklonite jutrovski šegi.«
»Da vam preženem nepotrebne pomisleke, gospod vitez, se hočem enkrat izneveriti redovnemu pravilu,« je odvrnil samotar. In že je pogreznil kremplje v drobovje paštete, zakaj vilic še niso poznali tiste dni.
Led ceremonij je bil prebit. Gost in domačin sta kar tekmovala, kateri se izkaže boljšega jedca; in dasi je prvi dolgo stradal, je vendar spoznal, da ga puščavnik daleč prekaša.
'»Sveti menih,« je rekel vitez, ko si jc utolažil glad, »svojega konjiča stavim na en sam beneški cekin, da ti je vrli gozdar, kr sva mu dolžnika za divjačino, podaril tudi vrč vina, sodec kanarskega sekta in kako drugo malenkost, ki je zaveznica te žlahtne paštete. To dejštvo seveda nikakor ne bi zaslužilo, da ga ohraniš v svojem strogem samotarskem spominu; pač pa mislim, da boš iz.previdel: pravilnost moje domneve, ako še malce pogledaš v svoje skrivališče.«
Namesto odgovora se je puščavnik zarežal; nato se je vrnil k shrambi in privlekel iz nje usnjato čutaro, ki je utegnila držati štiri četrti. Prinesel je tudi dve veliki čaši, napravljeni z turovega roga in okovani s srebrom. Po teh vabljivih pripravah iza popi akn j en j e večerje so se mu zdele vse nadaljnje tenkovestne ceremonije odveč; na-liviši obe čaši, je rekel po saškem običaju: »Waes hael (bodi. zdrav, pij na zdravje), gospod leni vitez!« in izpil sam svojo na dušek.
»Drink hael, sveti .menih copmanhurst-ski!« je odzdravil vojinik in počastil gostitelja z enakim požirkom.
»Sveti menih,« je povzel tujec, ko je bila prva čaša izpraznjena, »res se čudim, kako more človek s takimi kitami in mišicami in mimo tega tako hraber junak pri skledi le pomisliti na to, da bi se skrival v pustinji. Po moji sodbi ste ustvarjeni, da bi držali grad in trdnjavo ter jedli mastne jedi in pili močne pijače, ne pa da živite tu ob grahu in vodi zastran mene ob gozdarjevih darovih. Jaz na vašem mestu bi si poiskal vsaj malce zabave in slastne pečenke v kraljevih loviščih. Lepih čred se v teh gozdovih ne manjka in srnjak, ki pade v blagor kaplana pri svetem Dunstanu, ni izgubljen.«	(Dalje prihodnjič)
zur KARNTNER MESSE
GROSSE MUSTERRING-MoBELSCHAU
„Wohnen in der Welt ven heute"
besudhen Sie uns auah heuer wieder in -der
Messe-Stadthalle, 1. Stoik
•	Fachmannische, unverbindliche Beratung
•	durch unser geschultes Personal
•	und eigenen Innenarchitekten
•	Lieferung frei Hans!
Kuchen — Schlafzimmer — Wohnzimmer — Polstermobel — International auserlesenes Programm
KfiRNIBIS MODERNSTES MOBEL- UND AUSSTATTUNGSHAUS
m
nciu'».iwin«iriq:f
UND ZWEIGBETRIEB FRIESACH, NEUMARKTER STR. — TEL. 493
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 2. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pe-smijo in glasno pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. 8.: 13.45 Informacije — „Humanost in strpnost” (Ob 80-letnici rojstva J. F. Perkoniga. — TOREK, 4. 8.: 13.45 Informacije — Za krmilom
-	Športni mozaik. - SREDA, 5. 8.: 13.45 Informa-cije — Dr. Milko Matičetov: Pri mojstrih govorjene in pete besede — 4. (Rezjani pojo ,,Ptičico pestmo’’ in „Antona pridigarja” lepše kot drugod). — ČETRTEK, 6. 8.: 13.45 Informacije — Hans Ch. Andersen: Pravljica mojega življenja (Ob 95-letnici smrti pisatelja). - PETEK, 7. 8.: 13.45 Informacije
-	Portret občine (2): Bistrica nad Pliberkom -Feistritz ob Bleiburg — Poje zbor iz Šmihela nad Pliberkom p. v. M. Sadjaka. - SOBOTA, 8. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 14.00 Podobe iz narave: čudoviti cvetni prah.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 1. avgusta: 18.00 Ladja je priplula iz Troje. 5. nadaljevanje: Med Skiio in Karibdo —
18.30	Dogajanja — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Srečna vožnja - 20.06 šport - 20.10 Aktualna izobrazba na kratko — 20.15 Dvojna mera. Komedija W. Sha-kespeareja - 22.30 Cas v sliki.
NEDELJA, 2. 8.: 13.30-16.30 Evrovizija iz Ko-penhagena: Svetovno prvenstvo v kanu in kajak —
16.30	Za otroke (6 let): Petelinček in prebrisane miši (v barvah) - 16.40 Za mladino (11 let): Moj prijatelj Flicka »Bolezen za zlatom” - 17.05 Padejo z neba: Padalci pri RoyaI Airforce — 17.15 Za mladino (14 let): Kontakt — 17.35 Za družino: Seržeant Preston (9) »Hromi pes” - 18.00 Peter Margintor bere Peter Margintor »Cma svatba” — 18.25 Živi-nozdravnik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Eggen-bergerjev glasbeni koledar ,.avgust” (v barvah) — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Športni pregled — 20.10 Nedeljska beseda, govori škof Oskar Sakraušky, Dunaj — 20.15 Dvoboj Lea Lehmana, po Antonu Čehovu — 21.40 Veselo in pikro. Fritz Muliar bere iz del Alfreda Polgarja - 22.05 Čas v sliki (nočna izdaja) - 22.20 Zaključek.
PONEDELJEK, 3. 8.: 18.00 Aktualno znanje — 18.25 Živinozdravnik, lahko noč za najmlajše —
18.30	Slika Avstrije — 18.50 Leto brez nedelje (v barvah). Upor — 19.16 ORF danes zvečer — 19.21 Oglasi - 19.30 Čas v sliki - 19.58 Oglasi - 20.06 Šport — 20.10 Oglasi — 20.15 Mož z kovčkom: »Lovna Mc Gilla” - I. del (v barvah) - 21.00 Pone-deljski TV-šport — 22.00 Čas v sliki (nočna izdaja).
TOREK, 4. 8.: 18.00 Lanske skice (2) — 18.25 Živinozdravnik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Aktualna kultura; prezentira dr. Dolf Lindner — 18.50 Vancv Derringer (2) »Lov za ponarejenimi dolarji” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.21 Oglasi
-	20.06 šport - 20.10 Oglasi - 20.15 Oder Lovvin-ger: Postelja z milijoni. Veseloigra v 3 dejanjih — 21.45 Voda ne pozna meja. Skupna oddaja: ORF, NOS, SRG, ZDF — 23.00 Čas v sliki (nočna izdaja)
-	ca. 23.15 Zaključek.
SREDA, 5. 8.: 11.00 Program za delavce: Sladak nepridiprav — 12.40 Ponedeljski TV-šport — 17.00 Za otroke od 6, leta dalje: Čarobna veriga. — 17.40 Za mladino (11 let): Mednarodni mladinski ma-gacin. — 18.00 Lassie. Zgodba o psu. »Talisman” — 18.25 Živinozdravnik; Lahko noč za najmlajše — 1830 Slika Avstrije - 18.50 TV-kuhimja: Flambirane telečje ledvice s solato — 19.16 ORF danes zvečer — 19.21 Oglasi — 19.30 Čas v sliki — 19.58 Oglasi - 20.06 šport - 20.10 Oglasi - 22.15 Avstrijska pesem. Gradiščanska (v barvah) — 21.05 Podložnost ljudi; problemski film — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja — ca. 22.50 Zaključek.
ČETRTEK, 6. 8.: 15.00-16.45 Evrovizija iz Leice-sterja: Kolesarsko svetovno prvenstvo amaterjev in profesionalcev — 18.00 Iz življenja cirkusa (5) »Juri Mikulin” — 18.25 Zgodbice o igračah (v barvah),
lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 18.50 Inšpektor Leclerc izsleduje „Taxi” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.21 Oglasi — 19.30 Čas v sliki - 19.50 Oglasi - 20.06 šport - 20.10 Oglasi - 20.15 Stric Harry — Kriminalna TV-igra — 21.40 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 V ozvezdju raka in rib (v barvah) — ca. 22.45 Zaključek.
PETEK, 7. 8.: 11.00 Program za delavce: Podložnost ljudi - 18.00 Teletest (19) - 18.25 Zgodbice o igračah, lahko noč za najmlajše (v barvah) — 18.30 Slika Avstrije — 18.46 Oddaja zvezne zbornice — 18.50 Očarljiva Jeannie. »Jeannie und die Mondsafeknacker” (v barvah) — 19.16 ORF danes zvečer — 19.21 Oglasi — 19.50 Čas v sliki — 19.58 Oglasi - 20.06 šport - 20.10 Oglasi - 20.15 Čudne zgodbe. Georg Thomalla. Tommy išče stike (v barvah) — 21.00 Dogajanja — ca. 22.15 Čas v sliki (nočna izdaja) — ca. 22.30 Veseli vikend: Jadralni poleti, plezalstvo, vodne temperature — ca. 22.35 Zaključek.
SOBOTA, 8. 8.: 15.10-16.15 Evrovizija iz Lei-cesterja: Kolesarsko svetovno prvenstvo amaterjev in profesionalcev — 1615 Za mladino (11 let): Dak-tari (24) „Judy in bolni lev” (v barvah) — 17.05 Za mladino (14 let): Beatclub (v barvah) — 17.35 Za družino: Ida Rogalski (6) »Mati stori nekaj za srce”
—	18.00 Tedenski magacin — 18.25 Zgodbica o igračkah; lahko noč za najmlajše — 18.30 Aktualna kultura — 18.50 Lovec iz Kurpfalza. Zbor: Horst Jankovski (v barvah) — 19.16 ORF danes zvečer — 19.21 Oglasi — 19.30 Čas v sliki — 19.58 Oglasi — 20.06 šport - 20.10 Oglasi - 20.15 Direktno od WDR: Variete (v barvah), zabavna oddaja — 21.45 Športni žurnal — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Srečna vožnja — 22.35 Nočni program: Tajno povelje. Kriminalka — ca. 00.10 Zaključek.
DRVQI PROQRAM
NEDELJA, 2. 8.: 18.30 Pohodi po Skandinaviji
—	16. nad.: Stara Danska — 19.00 Čas v sliki — 19.30 Forumski razgovor. Vodi: ddr. Gunther Nenning — 20.10 Aktualna izobrazba na kratko — 20.15 Sladak nepridiprav — zabavni film — 22.05 Družina Adams (2): »Morticia in psihiater” — 22.30 Reprize: Aktualna kultura — športni pregledi — čas v sliki — ca. 00.00 Zaključek.
TOREK, 4. 8.: 18.30 Iz programa za šole: Pesnikovo zbujanje: Joseph Friedrich Perkonig — 19.00 Pričakujem otroka (6. nad.) — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes zvečer — 20.06 Šport — 20.10 Aktualna izobrazba kratko — 20.15 Strelite na pianista: film — 21.30 Reprize: The Adams Family (2)
— »Morticia and the Psychiatrsit” (v originalu) — Aktualna kultura — čas v sliki — ca. 23.05 Zaključek.
SREDA, 5. 8.: 18.30 Iz programa za šole: Planine naše domovine — 19.00 Revolucija v računstvu. 5. nadaljevanje. Pojem operacije — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes zvečer — 20.06 Šport — 20.10 Aktualna izobrazba na kratko — 20.15 Mit Schirm, Charme und Melone (8) — 21.05 Albert Einstein. Prijatelji pripovedujejo. — 22.10 Reprize: Slika Avstrije — Aktualno znanje — čas v sliki — ca. 23.25 Zaključek.
PETEK, 7. 8.: 18.30 Iz programa za šole: Po cesti in po vodi od Schtvarzvvalda do Črnega morja: Donava — 19.00 Marcel Duchateau: Dokumentacija. »Človekova slika v zrcalu umetnosti” — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Veseli vikend — 20.06 šport — 20.10 Aktualna izobrazba na kratko — 20.15 The Scar-lett Empress (škrlatnordeča cesarica): film — 21.55 Reprize: Slika Avstrije — športni mozaik — čas v sliki — ca. 23.00 Zaključek.
SOBOTA, 8. 8.: 18.00 Ladja je priplula iz Troje.
6. nadaljevanje — 18.30 Dogajanja — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Srečna vožnja — 20.06 šport — 20.10 Aktualna izobrazba na kratko — 20.15 Hiroshima mon amour: film — 21.45 Reprize: Čas v sliki — Teletest — ca. 22.35 Zaključek.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 31. 7.: 18.15 Obzornik — 18.30 Sebastijan in odrasli — serijski film — 19.00 Na poti po Istri - 20.00 TV dnevnik - 20.35 Ranč prekletih
—	ameriški film — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 1. 8.: 17.20 Obzornik - 20.00 TV dnevnik — 20.35 TV magazin — zabavno glasbena oddaja — 21.35 Skrivnosti morja — dokumentarna serija — 22.00 Močnejše od življenja — serijski film
—	23.00 TV kažipot - 23.20 Poročila.
NEDELJA, 2. 8.: 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja: Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja — 15.30 Past za pepel-ko, francoski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 M. šušmel: Lastovka in policaj — oddaja iz cikla Nabrežje (JRT) - 22.10 TV dnevnik - 22.30 Risanke
—	22.40 Filmski festival v Pulju — prenos zaključnega večera.
PONEDELJEK, 3. 8.: 18.45 Obzornik - 18.30 Risanke in še kaj — 19.05 Narodna in zabavna
PRVI DJERDAPSKI AGREGAT OBRATUJE
Pred dnevi je začel poskusno obratovati prvi djerdaipski agregat. To je doslej najpomembnejši uspeh graditeljev največje jugoslovanske elektrarne in ene od petih največjih na svetu. Ta uspeh je še toliko večji, ker so ga graditelji dosegli, več mesecev pred zastavljenim načrtom. Nič čudnega, če so dobili dosti čestitk.
ELEKTRIKA IZ DJERDAPA
Po šestih letih neprestanega dela 'podnevi in ponoči, v dežju in snegu, bodo prizadevanja graditeljev hidrocentrale Djerdap kronana z uspehom; turbini, ena na jugoslovanski, druga pa na romunski strani, bosta konec leta proizvajala električni tok. Djerdapski gigant naj bi bil dograjen konec leta 1971. Predvidevajo, da bodo do konca tega leta izročili obratvoanju še dva agregata.
NOVA VRSTA UMETNE KRVI
Ekipa znanstvenikov na medicinski fakulteti v Kobeu na Japonskem, ki jo vodi profesor Takeo Macuno, je v sodelovanju z ameriškimi znanstveniki iznašla novo vrsto umetne krvi.
Po izjavi japonskih znanstvenikov je glavna sestavina nove umetne krvi fluro-
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponL kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACIIER BETONWERK
J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
AEG- HLADILNIK
za 140 litrov z neto ceno
Od S 1.650,-
Vam dobavi na dom trgovina
m KRIVOGRAD
9143 St. Michael Šmihel nad Pliberkom
Razne električne stroje dobite zdaj na 24-mesečne obroke brezobrestno.
glasba - 20.00 TV dnevnik - 20.35 Waterpolo Triglav: Mornar (Split) — prenos iz Kranja — 22.50 Poročila.
TOREK, 4. 8.: 19.00 Prvi koraki: Sonja Gabar-šček, pevka F. Hardy — 19.30 Človek v vozilu — oddaja iz cikla Cesta in mi — 20.00 TV dnevnik
—	20.35 Iz sveta fantastike: Prepovedan planet, ameriški celovečerni film — ...V senci zvezd, II. oddaja — ... Poročila.
SREDA, 5. 8.: 18.15 Obzornik — 19.05 Popularna glasba — 19.20 Obrežje — oddaja za italijansko narodno skupino — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Uralski folklorni ansambel — posnetek predstave iz Križank — 21.55 Mednarodni jazz festival v Ljubljani - 22.20 PoročUa.
ČETRTEK, 6. 8.: 18.15 Obzornik - 18.30 Glasbeni ciciban: Rojstni dan tete Eve — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Reportaža: Ohrid I. del — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja s festivala v Montreuxu — 21.35 Pulj sedemnajstič
—	22.05 Mannix, serijski film — 23.00 Poročila.
karbon, ki ga proizvaja ameriška družba 3 M v Minnesoti, Strokovnjaki te družbe tudi raziskujejo možnosti za proizvodnjo umetne krvi.
Japonski znanstveniki pravijo, da bodo že prihodnji mesec opravili prve poskuse z vnašanjem nove umetne krvi v človekov organizem.
800 TISOČ TUJIH TURISTOV
V	prvih petih mesecih letošnjega leta je v Jugoslaviji preživljalo dopust okoli 800 tisoč tujih turistov in dva in pol milijona domačih. Med tujci je 'bilo največ gostov iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije. Skoraj vsak drugi inozemski turist je obsikal katero od jadranskih mest.
V	Jugoslaviji je v tem času znašal devizni priliv več kot 70 milijonov dolarjev, kar je za 44 odstotkov več kot lani v istem času.
TURIZEM NA MADŽARSKEM
Madžarski hoteli v turističnih središčih so polni. Pričakujejo, da bo Madžarsko do konca leta obiskalo okrog 6 milijonov turistov. V prvi polovici leta se je obisk turistov iz zahodnih držav povečal za 26.5 odstotka, glavni delež pri tem pa imajo Avstrijci, Zahodni Nemci in Italijani.
Damska moda
Sckei&ot
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurt-Celovec, Kramergaise lt Telefon 83 3 95
Abverkauf — wegen Umbau T otalraumimg!
Ibei SATTLER am Heuplatz iKlagenifurt
Iščemo pleskarske pomočnike, vajence in šoferje. Hrana in stanovanje je preskrbljeno.
Pleskarski mojster
HANS SCARSINI
Celovec—Klagenfurt K on ingsber ger StraBe 20
PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 1/1OJC	it/ 84 3"58- Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30 — ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo
f vlA-0	3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko
Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.