/a sz . X Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Spisal Peter Končnik. Tiskana brez premene kakor leta 1912 Velja vezana v platno 90 vinaijev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1913 . Šolske knjige, v c. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, se smejo prodajati samo po ceni, ki je povedana na čelni strani. Pridržujejo se vse pravice. 11 j če zapusti (imovina sinovi). Župnik uči (župljani veronauk). •elavci čistijo (železo primes). Priporoči (znanec starši). Pesem preganja (človek skrb). Osvobodili smo (dežela napad). Ne delajte (krt krivica). Konjar ponuja (konj krma). Učitelj uči (učenci pravo¬ pis). Jaz pravim (ljudje resnica). To reko imenujemo (Bistrica). bj Cesar napove (vojna) —. Izroči-. Podeli — —. Mati pošlje — —. Vojska brani — —. Odštej — —. Atilo so imenovali —. Osnaži — —. c) Povejte člene prvih treh stavkov pod a)\ povejte, kar se da povedati o vsakej besedi. Dopolnilo s predlogi. § 32. Misli na k o n e c! (Premisli konec!) Kaj maram z a d e n a r! Francozi so bežali pred kozaki. Ne jezi se nad krtom! Menili smo se o setvi. Bodi z malim zadovoljen. Pravilo: Za dopolnila nam služijo tudi samostalniki s predlogom. 44. naloga. Prišel je ob premoženje. Človek se mora ravnati po ljudeh. Noč se izpremeni v jutro. Pojdite po priče! Gospod je potrdil Davida za kralja. Volk preži na plen. Ne prepiraj se s kruhom! Marsikateri hrepeni po časti. Vprašaj očeta za svet. Priče pričajo zoper zatoženca. Zaupajmo v Boga! Ne huduj se nad bratom! Porabi svoje moči bližnjemu v korist! Učitelj pripoveduje o vitezih. Oče skrbi za otroke. Ukradena reč vrišči za gospodarjem. Krpan je šel nad Brdavsa. Ponavljanje. § 33. Pravilo: Za dopolnila nam služijo besede: a) v rodilniku, bj v dajalniku, c) v tožilniku, d) s katerim predlogom. Včasih se snide v stavku več dopolnil. Kaj je pomneti o nikalnih stavkih? 56 Predlog. § 34. Izpišite predloge iz 44. naloge! Pravila: Predlogi so govorni razpoli, ki kažejo razmere, v katerih so osebe ali reči. Predlogi se predlagajo drugim besedam ter se vežejo vselej z določenim sklonom. Predlogi z enim sklonom: a) Z rodilnikom vpregamo predlog: brez, do, iz, od. b) Z dajalnikom vežemo predloge: k (pred g in k se izpreminja v h), proti, kljubu. c) S tožilnikom vpregamo predloge: črez, raz, skozi, zoper. d) Ti mestnikom se vežeta predloga: o, pri. Predlogi z dvema sklonoma: a) Z rodilnikom na vprašanje odkod? — z družilnikom na vprašanje s kom? (s čim): s (z, ž). — (§ 20, opomnja 3.) b) S tožilnikom na vprašanje kam? — z mestnikom na vprašanje kje? na, ob, po, v. c) S tožilnikom na vprašanje kam? — z družilnikom na vprašanje kje?: med, nad, pod, pred. Predlog za se vprega s tremi skloni: z rodilnikom na vprašanje kdaj? — s tožilnikom na vprašanje za koga? za kaj? kam? — z družilnikom na vprašanje kje? 45. naloga. Postavite v oklepajih stoječe besede v pri¬ merni sklon: Luna se od (solnce) sveti. Solnce se nagiblje proti (zaton). Klopčič je padel raz (miza). Ne ravnajte zoper (postava)! Krava pri (gobec) molze. Ali se bere grozdje s (trnje)? Na (preksolnčje) se trta dobro obnaša. Pastir mora na (zima) v (nižava). Palica sloni ob (zid). Z loncem je udaril ob (zid). Po (glas) spoznaš ptiča. Brez (delo) ni jela. Žita so imeli do (ostanek). Iz (cvet) postane sad. Zvon opominja k (molitev). Kljubu (obljuba) ni prišel prijatelj. Cesta drži skozi (hosta). Ni 57 i sreče brez (sreča). Prekladamo breme z (rama) na (rama). ! ral sem pesem o (volk). Ostanite črez (noč)! 46. naloga. Postavite namesto črtic prikladne samo- talnike: Bik se brani z —. Idi mi s —! Petelin se repenči na —. Petelina postavljajo na —. Prišel je ob —. List sem ;rejel po —. Premog je v —. Prihajate redno v —. Med — naj ne bo prepira. Narod se je vzdignil nad —. Lastovke imajo gnezdo pod —. Ne dajaj se ljudem pod (zob)! Mojzes je stopil pred —. Velikaši so stali pred —. To je bilo (kdaj?) za —. Starec ni za —. Vino ni za —. Za — mora biti dež. Za — pride žalost. d) Prilastek. § 35. Katere stavkove člene imenujemo nebistvene ali pridejane? Pastir poje. Hrast je visok. Bratje kovač. Veseli pastir poje. Ta hrast je visok. Moj brat je spreten kovač. Izba ima okna. Roža ima duh. Izgubil sem ključ. Cvet vene. Očetova izba ima štiri okna. Cvetoča roža ima pri¬ jeten duh. Izgubil sem ključ od vrat. Cvet mladosti vene. Pravilo: Pridejani členi, ki pojasnjujejo samostalnike v stavkih, zovejo se prilastki (atributi) ali pridevki. Po prilastkih se vpraša s: kakšen, šna, no? čigav, a, o? kateri, a, o? koliko? 1 47. naloga. Jezero je globoko. Globoko jezero je ribnato. Zvest prijatelj je redek. Goste službe — redke suknje. Železno orodje je močno. Močno orodje je železno. Bodi pošten! Pošten človek je Bogu ljub. Ljubi starši so umrli. Malopridni pastir kali čredi vodo. Zadovoljni je srečen. Sladki koren je sladek. Sadje je zrelo. Zrelo jabolko odpade. Lepa beseda lepo mesto najde. Skrbna gospodinja hiši tri ogle podpira. Prazen sod ima močen glas. — a) Prepišite te stavke ter podčrtajte pridevnike v po¬ vedku enkrat, pridevnike v prilastku dvakrat. b) Izpišite dopolnila! 58 Pridevnik (prilog). § 36. Ponavljajte § 16. Kaj se pravi sklanjati? Primerjajte sklonila vseh spolov in števil! Sklanjajte: lep klobuk, lepa klop, lepo mesto, nov klobuk, tanka nit, široko polje (v stavkih). V čem se ujema pridevnik se svojim samostalnikom? 59 O po m nje. 1. Pred e in i se pridevnikom včasih izpre- ■iinjajo goltniki v dotične sičnike; n. pr. drazega prijatelja, pri druzih ljudeh. 2. Kadar je pridevnik dodan moškim imenom oseb in živih tvari, takrat mu je tožilnik ednine enak rodilniku, sicer pa imenovalniku. (Primeri § 20, opomnjo 1.) 3. Gibljivi poluglasnik e v končnicah: ek, el, en, er itd. se opušča kakor samostalnikom tudi pridevnikom po vseh sklonih, v katerih rastejo na koncu. Enako je tudi z ostrim d, ki v dvozložnicah na ek in en včasih stoji namesto e. N. pr. sladek — sladak koren, temen — teman prostor, svetel prostor, bister potok. Postavite pridevnike se samostalnikom v rodilnik; poiščite tem pridevnikom ženske in srednje samostalnike! 4. Rad-a-o (nerad) rabimo samo v imenovalniku vseh števil; napak, peš, res, sovraž, všeč se ne pregibljejo. 5. Lastna imena na ski se sklanjajo kakor pridevniki; n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega; hrabri čini Nikolaja Zrinjskega. 48. naloga. Sklanjajte: a) krepak mož, blaga gospa, zdravo oko; b) visok voz, košat javor, marljiva dekla, drago blagd; c) sklanjajte samostalnike s pridevniki pod a) v stavkih! Določni in nedoločni pridevnik. § 37. Priden hlapec je veliko vreden. Pridni hlapec našega soseda je veliko vreden. Pri nas je bil (en) star mož. Stari mož je bil naš znanec. Naš znanec je star. Sosedov hlapec je prinesel pismo. Ta vrt je materin. Lisičji rep je metlast. Pošteni se druži s poštenjakom. P r a v i 1 o: V edninskem imenovalniku (in tožilniku) moškega spola razločujemo pri pridevniku določno in nedoločno obliko; določna se končava na i, nedoločna pa na kak soglasnik. Določna oblika se rabi, kadar gre za določeno, znano osebo ali stvar, ali če pridevnik nadomestuje osebek; nedoločna, 60 kadar je govor o nedoločenej, še neznanej osebi ali stvari, in takrat, kadar stoji pridevnik za povedek v stavku. O p o m n j a. 1. Pridevniki na ov (ev), in, ji, ski in stopnjevani pridevniki nimajo tega razločka. 2. Kadar je samostalnik izpuščen, preobrazi se pridevnik v samostalnik; n. pr. hudobni (človek) se boji sence — hudobnež se boji i. t. d. 49. naloga, a) Postavite namesto črtic primerna sklonila: Blažen — so leta nedolž— otrok. Prid— delavc— pomaga Bog. Hudobn— človek— nikdo ne zaupa. Plemenit— drevje ima plemenit— sad—. Kratk— predivo daje tudi dolg— nit—. Ali si videl živahn— veverico z dolg— rep—? Nagajiv— ljudje siv— osi— radi oponašajo dolg— ušes—. Osličin— mleko je bol— ljud— zdrav— pijača. Bolan človek težko dohaja zdrav—. Jaz imam dva brat—; eden je zdrav, drugi je bol—. Bol— se imenuje France. Laž ima kratk— nog—. Potrpljenje prebije železn— duri. b) Poiščite najprej dopolnila, potem pridevnike, ki so prilastki. 50. naloga, a) Poiščite samostalnikom v 25. nalogi primerne pridevnikove prilastke! b) Storite tako tudi pri samostalnikih 42. naloge. c) Rabite pridevnike v 34. nalogi kot prilastke ter snujte nove stavke; n. pr. Krogli podobna zemlja se pomika okoli solnca. § 38. Leteča muha ne piči. Našli so popotnika omed¬ lelega. Ozebla noga srbi. Gnojena njiva je plodovita. Pravilo: Deležniki so razen prvega deležnika sedanjega časa po svojej sklanji pravi pridevniki. Prvi deležnik preteklega časa pa ostaja v imenovalniku vseh števil neizpremenjen; n. pr. Delavke, pustivši njivo, beže domov. Pravilo: Sklanjalni deležniki se rabijo tudi za prilastke, to pa najčešče drugi deležnik sedanjega časa in pa trpno pretekli. 61 Opomnja. Končnica en trpnega deležnika ima vselej polnoglasni e ter se tako razločuje od pridevnikov z gibljivim e, n. pr. podložčn, ena, eno je deležnik, podložen, žna, žno pa pridevnik. Razločujte: snažen in snažen, učen in uččn, gnojen in gnojen. 51. naloga, a) Kako se glasi drugi deležnik sedanjega časa pri glagolih: žgati, govoriti, sedeti, žalovati? Kako se glasi trpno pretekli deležnik pri glagolih: zasujem, pošljem, sušim, plačam ? b) Porabite te deležnike v prilastke! Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov. § 39. Ponavljajte § 17! a) Imeniten — imenitn-ejši (a, e) — imenitn-eji (a, e); priden — pridn-ejši (a, e) — pridn-eji (a, e); čist — čist-ejši (a, e) — čist-eji (a, e); ljub — ljub-ši, lep — lep-ši, hud — huj-ši, trd — tr-ši; jak — jač-ji, drag — draž-ji; plah — plaš-ji; visok — visok-ejši — viš-ji. b) Žarim — žareč (a, e) — bolj žareč, vrem — vroč (a, e) bolj vroč; črn, zelč črn; rumen — bolj rumen, prav rumen. c) Kako se glasi druga stopnja pridevnikov: bratov, slep, mrtev, desni, levi, današnji, poletni, zimski, lesen, lončen, železen? d) Baker je dražji ko železo. Oče je stareji nego sin. Žeja je hujša od gladu. a) S priponko ejši (a, e) se stopnjujejo vsi mnogozložni pridevniki in večina dvo- in enozložnih; priponka ejši se včasih skrčuje v eji (a, e). Pritiklini ši in ji priraščate enozložnim pridevnikom. Prvo dobivajo pridevniki, katerim se deblo končava na b, p ali d; za samoglasnikom se d pred ši izpreminja v j, za soglasnikom pa izpada. Pritiklino ji dobivajo taki enozložni pridevniki, katerim se deblo končava na g, h, k, ki se pred 62 ji izpreminjajo v z, š, c. Pridevniki na ok in ek se stopnjujejo tudi po odpahnjenej končnici in sicer s priponko ji; n. pr. niz-ek — nižji, lahek (lag-ek — lažji, kratek — krajši [kračji]). b) Deležniki in taki pridevniki, ki pomenjajo kako barvo, stopnjujejo se z bolj, najbolj, zelo, jako i. t. d. c) Posestni ali svojilni pridevniki in nekateri drugi, pri katerih se po njih pomenu ne more večja ali manjša mera misliti, ne dado se stopnjevati. d) Kadar primerjamo dve stvari, rabimo besedice: kakor ko, nego ali pa predlog od. Stopnjevani pridevniki se sklanjajo in rabijo kakor nestop- njevani. Opomnje. 1. Ta-nek, sla-dek in sploh vsi enozložni pridevniki na d lahko privzemajo razen pritikline ši tudi ji; n. pr. tan-ši ali tanji, slaj-ši ali sla-ji, mlaj-ši ali mla-ji, raj-ši ali ra-ji. 2. Višja stopnja se izobražuje tudi, če postavimo pridevnik dvakrat zapored; n. pr. visok, visok hrib. 3. Namesto 3. stopnje rabimo čestokrat različne ljudske primere; n. pr. vesel, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladek ko med; siten kakor griža; grenek ko pelin. 52. naloga. Snujte sč sledečimi besedami stavke, devajoč pridevnike v drugo stopnjo: Zrak — voda — lahek. Drevo — grm — nizek. Cesta — steza — širok. Topol — lipa — tanek. Poletna noč — dan — kratek. Ovca — koza — koristen. Jeklo — železo — trd. Sin — oče — mlad. Cuker — med — sladek. Sneg — kreda — bel. Kuna belica — dehor — velik. Pšenica — rž — drag. Čebele — trotje — delaven. Zaimek. § 40. Ponavljajte § 6! 53. naloga. Midva sva brata. Vsak je svoje sreče kovač. Zaupam v tvojo prijaznost. Ta pesem mi ugaja. Kar priprosiš, lahko nosiš. Kdo je času dal perot ubežno? Nihče ne uide 63 srartnej kosi; ona poseka vsakega. Vsakdo nosi svoj križ. Mi smo njega vprašali. Jaz imam njegovo knjigo; svojo sem pozabil, noga spoznamo po njegovih delih. Čigava je ona suknja? Ves sem moker. a) Poiščite razne zaimke! b) Poiščite osebke, povedke, dopolnila, prilastke! Osebni zaimki. § 41. Pravilo: Osebni zaimki se sklanjajo tako: Ednina. 64 Pravilo: Osebnim zaimkom prištevamo tudi povratni se, ki ima za vse osebe, spole in za vsa števila isto obliko; sklanja se: i. 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . — sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, sč sebdj. Opazke. 1. Ponavljajte § 8, opomnjo 2! 2. Osebe, katerim hočemo izkazati spoštovanje, ogovarjamo z drugo osebo množnega števila, t. j. vikamo jih. 3. Daljša oblika osebnih zaimkov (v. 2., 3. in 4. sklonu) stoji: a) v začetku vsakega stavka; n. pr. njemu se moraš potožiti. Krajša oblika nikdar ne začenja stavkov. b) Kadar se naglas dene na zaimek, zlasti kadar se oseba nasproti postavi osebi, n. pr. kdor tebe s kamenjem, ti njega s kruhom. Mi smo njega vprašali, ne tebe. c) Za predlogi (ki ne zahtevajo tožilnika); n. pr.: Brez njega je prišel. Enozložni predlogi s tožilnikom imajo za seboj rajši krajšo obliko; n. pr. Skrbim za se = skrbim zase. 4. Paziti je na sledeče in enake oblike: po njega = pdnj, za njega — zanj, pred njega — predenj, v njega — vanj, v njo — v&njo. 54. naloga. Napišite stavke, v katerih jemljete osebne zaimke za osebke. 55. naloga. Prijatelj potrebuje prijatelja. Oče se spominja sina. Mati se veseli hčere. Nepremišljenost škoduje človeku. Peter je Tončku podoben. Pomagač pomaga mojstru. Uk koristi mladini. Ti motiš učenko. Učitelj hvali pridnega. Matevžek je pozabil na sestro. Postavite namesto dopolnil a) osebne zaimke 1. in 2. osebe v vseh številih, bj osebne zaimke 3. osebe v vseh številih. 65 Posestni zaimki. § 42. Moja suknja je nova. Tvoje veselje je moja sreča. Kajina sestra je vajina prijateljica. Naše življenje je kratko. Skrbite za svoje zdravje! Njegov oče je vaš dobrotnik. Katere besede izrazujejo v teh stavkih prilastke? Besede: moj, a, e, najin, a, o, naš, a, e, tvoj, a, e, vajin, a, o, vaš, a, e, njegov, a, o, njen a, o, njun, a, o, njihov, a, o, svoj, a, e kažejo, čigava je oseba in stvar. Imenujemo jih svojilne ali posestne zaimke. Kateri merijo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo? Pravilo: Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki in se tudi rabijo za prilastke. Zaimek svoj, a, e rabimo v vseh treh osebah, kadar je tista oseba, katerej kaj pripisujemo v last, osebek v stavku. N. pr. imam svoj (ne: moj) nož — ti imaš svoj (ne: tvoj) nož — imamo svoje nože —■ imate svoje nože i. t. d. Op o mn j a. 1. Posestne zaimke: najin, vajin, njegov, njen, njun, njihov — pogostoma nadomestuje rodilnik osebnih zaimkov: naju, vaju, njega, nje, njiju, njih. N. pr. Njega (njegov) oče je vaš dobrotnik, njiju (njun) brat, nje (njena) teta. 2. Včasih se posestni zaimek nadomestuje z dajalnikom osebnega zaimka. N. pr. Bodi mi (moj) svetovavec! Skrbno obdeluj si (svoje) polje! Stric je nama (najin) drugi oče. 56. naloga. Sklanjajte: najin dolgi sveder, vaše težko breme, naša nova cerkev, njuno ime. 57. naloga. Spoštujem svoje starše. Jaz ljubim svojo domovino. Zvest sem svojej domovini. Spregajte glagole teh stavkov v polnih stavkih! Slovenska slovnica. St. 1697. 5 66 58. naloga. Sestra moje matere je moja teta. Tajino prijateljstvo ostane. Bog ve naše misli. Poslušajte svoje starše! Dobri otroci so veselje staršev; napačni otroci so njihova žalost. Umolknile so njune besede. Pomagaj bližnjemu v njegovih nadlogah. Njen vrt je ograjen. Tvoja obleka je umazana. Najina sekira je topa. Ljubite domovino po njenej vrednosti! a) Poiščite posestne zaimke, ki so prilastki! b) Nadomestujte debeleje tiskane zaimke z osebnimi! c) Poiščite dopolnila! d) Razložite stavke po govornih razpolih! 59. naloga, a) Snujte stavke, katerim je povedek kak posestni zaimek. b) Poiščite osebne in posestne zaimke v 26. berilu 3. čitanke. Kazalni zaimki. § 43. Ta lipa je košata. Cvet te lipe odpada; dna lipa je odcvela. Tisti nesrečni človek zdihuje. T k k o (grenko) sadje se ne more zaužiti. Takšno ravnanje ni spodobno. Pravilo: Kazalni zaimki kažejo določno na posamezne osebe ali reči izmed drugih. Kazalniki so: ta, ta, to (ta-le, tale, tole), dni, a, o; oni-le, tisti, a, o, taisti, a, o (toti, a, o), tak, a, o, takšen, šna, o, takov, a, o, tolik, a, o, tolikšen, šna, o. Kazalniki se sklanjajo kakor pridevniki; ta, ta, to ima posebno sklanjo. Ednina. Dvojina. 67 Množina. Opomnja. 1. Ta kaže na osebe in reči, katere so glede mesta ali časa bližje, dni kaže na osebe in reči, katere so bolj oddaljene. 2. Kazalnikom prištevamo tudi sam, a, o. Ta zaimek krepi druga imena na pomenu ter stoji pri samostalnikih in osebnih zaimkih; n. pr. Lenuh sam sebi čas krade. Jaz sam sem te poklical. 3. Med kazalniki ta, tisti, dni in samostalniki nikdar ne stoji nedoločni pridevnik; napačno je torej tisti zvest tovariš. 60. naloga. Sklanjajte: ta debeli jazbec, tisti slavni zbor, oni-le imenitni vojvoda, tako visoko kolo. 61. naloga. To polje je plodovito. Plodovitost tistih njiv je nama znana. Pridnost onih-le mladeničev naj bode tebi vzor! Takšne nevihte nisem učakal. Taje šel opravičen domdv. Bistre sape mi jasnijo srce. Star človek je sam sebi na poti. Mi sami smo krivi svoje nesreče. a) Poiščite kazalnike, ki so prilastki! b) Poiščite druge zaimke! c) Razložite stavke po govornih razpolih, po osebkih, povedkih, dopolnilih in prilastkih! Vprašalni zaimki. § 44. Kdo je podaril solncu žareči svit? Kaj se sveti na nebu? Kateri hrošči so drevju škodljivi? Čigavo je to pero? Kakovo je to darilo? Kakšna je konjska dlaka po barvi? Koliko je usmiljenje božje! Kolikero žito raste na polju? 5 * 68 Pravilo: Zaimki, ki vprašujejo po osebah in rečeh, so vprašalni zaimki in so: a) samostalni: kdo? kaj? b) pridevni: kateri, a, o? čigav, a, o? kak, a, o? kak 6 v, a, o? kakšen, šna, o? kolik, a, o? kolikšen, šna, o? koliker, a, o? Pridevni vprašalniki so po sklanji pravi pridevniki, samo- stalna pa se pregibljeta takd: 1. 2. 3. 4. . 5. 6. sklon, kdo, koga, komu, koga, pri kom, s kom, kaj, česa, čemu, kaj, pri čem, s čim. Opomnja: Kolik se rabi večinoma v srednjem spolu; v tej obliki ostaja nepregiben ter ima za seboj od delni rodilnik (pr. § 27). N. pr. Koliko platna ste kupili? 62. naloga. Kateri izmed vas pojde z menoj za pričo? Koga si pozdravil? Kakšno mesto je Ljubljana? Katera žival je kralj četveronožcem? Koliko delov sveta poznate? Kolikšen je kragulj ? Kaj lovi pegasta sova ? Kolikero dreves imate ? Poiščite vprašalnike. 63. naloga. Koroško je gorata dežela. Berem iz poučne knjige. On prepisuje kratko pesem. Govorim o razširjenem stavku. Pripovedujete povest. Oni-le travnik je sosedov. Moj součenec riše. Učenec nima knjig. Moja sestrica je štiri leta stara. Žolne so gozdu prekoristne. Vse ptice imajo trd kost- nik. Sramujte se zavidljivosti ! Njiva pri potoku je požeta. Bodite dobrotnikom hvaležni. Mavrica je sedmer trak. a) Snujte iz teh stavkov vprašalne, poprašujoč po debe- leje tiskanih besedah. b) Poiščite dopolnila in prilastke! Oziralni zaimki. § 45. Kdor resnico ljubi, ušes jej ne maši. Kar te ne peče, ne gasi. Oče naš, kateri si v nebesih! Ne zabim jezika, katerega me je mati učila. Kakršna setev, takšna žetev. Ne odlagaj na jutro dela, ki ga danes lahko storiš. 69 Pravilo: Oziralni zaimki vežejo vselej dva stavka ter se ozirajo pri tem na samostalnik ali zaimek, ki stoji v prvem stavku. Oziralni zaimki so: a) samostalni: kdor, kar; b) pridevni: kateri, a, o, kakršen, šna, o, kolik, a, o, kolikršen, a, o, ki. Pridevni oziralniki se sklanjajo kakor pridevniki, samo¬ stalni pa tako: 1 . 2 . 3 . 4 . kdor, kar, kogar (čigar), cesar, 5 . komur, kogar, čemur, kar, 6 . pri komur (komer), s komur (komer), pri čemur (čemer), s čimur (čimer). Opomnja. Ki- za vse tri spole- je nepregiben, privzema pa v vseh sklonih razen v imenovalniku vseh treh spolov in števil okrajšani osebni zaimek 3. osebe v dotičnem spolu in številu; n. pr. ki jo = katero, ki jih = katerih. Nedoločni zaimki. § 46. Nekdo je imel dva sina. Nihče ne ve prihodnosti. Marsikdo je srečen. Nekaj lazi po tleh. Ničesa nisem videl. Nekateri redno prihajajo v šolo. Vsak je svoje sreče kovač. Vse mine. Pravilo: Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali reč, katere nočemo ali ne moremo imenovati. Nedoločni zaimki so: a) samostalni: (kdo) nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsi¬ kdo, vsakdo, — (kaj) nekaj, nič; b) pridevni: (kateri, a, o), nekateri, malokateri, marsi¬ kateri, kak, a, o, marsikak, vsak, a, o, ves, vsa, vse. Nedoločni zaimki se sklanjajo po zgledu kdo, ali pa po pridevnikovej sklanji. Ves se pregiblje kakor ta, ta, to; nič se sklanja takd: 1. nič, 2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. pri ničem (ničemer), 6. z ničim (ničemer). 70 O pom n j a. Nikalni zaimki (nikdo, nihče) in nikalne besede sploh (nikdar, nikoli itd.) niso nikoli brez nikalnice ne, ki stoji vselej pred povedkom ali vezilom. 64. naloga. Nekdo je šel mimo hiše. Nikdo se ni oglasil. Nikoga ni bilo dom&. Malokdo zna zgodovino starih Slovanov. Vsakdo se veseli pomladi. Slepec ne vidi ničesa. Malokateri doživi 90 let. Marsikateremu je sreča nemila. Vsak pometaj pred svojim pragom. Nekaj je bolje od ničesa. Vsi smo ob¬ žalovali njegovo smrt. Od besed(i) se nihče ne zredi. Poiščite nedoločne zaimke ter povejte, za katere stavkove člene se rabijo. 65. naloga. Napišite stavke z zaimki raznih vrst! Pravilo: Za prilastke nam služijo posestni, kazalni in vprašalni (v pridevnikovej obliki) zaimki. Stevilniki. § 47. a) Roka ima pet prstov. Peti prst je mazinec. Mavrica je sedmer trak. Dvojna vrata so pozimi koristna. Orlica izvali po dvoje mladih. Samodrug sem hodil. Petkrat dvaj set j e sto. b) Ves svet je hiša božja. Z6b dosti — kruha malo. Pravilo: Številnik naznanja število oseb ali reči. Stevilniki so: a) določni, kinatanko kažejo število oseb ali reči, — bj nedoločni, ki le površno značijo število. Določni Stevilniki so: glavni, vrstilni, ločilni, množilni, delilni, družilni, ponavljalni. Glavni stevilniki. § 48. Štejte do dvajset! Štirje vojaki so prišli. Pet vojakov je prišlo. Eden pride. En krivičen krajcar sne deset pravičnih. - 71 Pravilo: Glavni številniki kažejo, koliko je oseb ali reči. Številnik eden, ena, o, ali en, ena, o se sklanja kakor pridevnik, dva, e, oba, e, pa kakor zaimek ta v dvojini. Sklanjajte: dva pastirja, obe gospe, dve peresi! Številnike trije — tri, štirje — štiri, pet pregib- ijemo tako: Za moški spol. 1. trije, štirje 2. treh, štirih 3. trem, štirim 4. tri, štiri 5. pri treh, štirih 6. s tremi, štirimi Za ženski in srednji spol. tri, štiri treh, štirih trem, štirim tri, štiri pri treh, štirih s tremi, štirimi. Za vse tri spole. 1. pet 2. petih 3. petim (em) 4. pet 5. pri petih 6. s petimi (emi). Pravilo: Po sklanjaju „pet“ se ravnajo vsi višji glavni številniki od „pet“ dalje. „Sto“ in „tisoč“ se navadno ne sklanjata. Od „pet“ dalje so vsi glavni številniki v imenovalniku in tožilniku pravi samostalniki ter imajo pri sebi samostalnik v rodilniku. 66. naloga, a) Odgovarjajte pismeno tem vprašanjem: Koliko dni šteje teden? Koliko mesecev ima leto? Na koliko ur se razdeljuje dan? Koliko minut šteje vsaka ura? Koliko metrov je kilometer? Koliko litrov je hektoliter? Koliko gramov stori kilogram ? h) Dva sina sta smrt storila v vojni; štirje še žive. Naš stric je oče petih sinov. Zapustil bode svoj imetek petim sinovom. Govorimo o petih sinih našega strica. Stric je zadovoljen sč svo¬ jimi petimi sini. Liter vina je veljal 15 krajcarjev. Gosenica — 72 - ima navadno 16 nog. Trije hlapci ženejo 12 vol. To drevo je osem metrov visoko. Podčrtajte številnike, ki so prilastki! Izpišite vse prilastke in vsa dopolnila! c) Napišite stavke, v katerih zahtevajo dopolnila sledeči pridevniki: star, visok, širok, dolg, globok, težek, vreden. Vrstilni številniki. § 49. Januar je prvi mesec. Cesar Leopold II. je umrl leta tisoč sedem sto dva in devetdesetega. Učenci berejo tretje berilo v četrtej čitanki. Peto nalogo smo prepisali. Pravilo: Vrstilni številniki kažejo vrsto, v katerej so stvari druga za drugo, ter odgovarjajo vprašanju: koliki, a, o? Po sklanji so pravi pridevniki; pri letnej številki je pri izgovoru samo zadnja številka vrstilni številnik. Pazite. Za številkami, ki značijo vrstilnike, postavlja se pika. 67. naloga. Cesarica Marija Terezija je umrla dne 29. novembra 1. 1780. Cesar Franc Jožef I. je nastopil vlado dne 2. decembra 1. 1848. Dne 24. aprila 1. 1854. se je poročil z bavarsko princesinjo Elizabeto. Pokojni cesarjevič Rudolf se je poročil dne 10. maja 1. 1881. z belgijsko princesinjo Štefanijo. Prepišite te stavke ter zapišite števila s črkami! Ločilni in množilni številniki. § 50. Številniki: edin, a, o, dvoj, a, e (oboj), troj, a, e, četver, a, o, peter i. t. d. značijo na vprašanje kolikčr, a, o? razpole ali plemena oseb ali reči. Pravimo jim ločilniki. Številniki: edin, a, o, enojen, na, o, dvojen, na, o, dvoj- nat, a, o, trojen, na, o, četveren, rna, o, četvernat-a, o itd. kažejo na vprašanje kolikeren? pomnožbo kake reči, zato se imenujejo množilni. 73 Množilni številniki se izobražujejo iz ločilnih, ako se tem pritika en ali nat. Ločilni in množilni številniki so po sklanji pridevniki. 68. naloga. Na našem vrtu imamo dvoje lilije. Na marsi¬ katerem drevesu raste četvero pleme sadja. Dobro obdelana njiva rodi deseternat sad. Glavni vetrovi so četveri. Mavrica ima sedmero barvo. Redimo dvajsetero ovac. Petero ptičev sem ustrelil (dva goloba in tri jerebice). Šestero konj ima v konjaku. Trojne grablje je kupil. V hlevu so četverne vile. Poiščite ločilne in množilne številnike! Opomnja: Glavne številnike včasih nadomestujejo ločilni v srednjem spolu, včasih pa množilni. Ločilne rabimo namesto glavnih pri osebah in živalih, če hočemo naznaniti, da so po spolu ali starosti različne; pri samostalnikih, ki se rabijo samo v množini, pa stoje namesto glavnih ločilni, ali včasih tudi množilni številniki. Delilni in družilni številniki. § 51. Ako postavimo pred glavne ali pred ločilne številnike predlog po, dobimo delilne, ki kažejo, po koliko je oseb ali reči. Družilni številniki pa so z besedo „samo“ sestavljeni vrstilniki. N. pr. Samopeti (sam s štirimi drugovi, tako da je sam peti) je prišel. Ponavljalni številniki. § 52. Nekatero berilo beremo trikrat. Šimen je bil danes prvič pri sv. izpovedi. Pravilo: Ponavljalni številniki odgovarjajo vprašanju: kolikokrat? kolikrat? (kolikoč?) ali katerikrat? ter so nepregibni. Povejte več ponavljalnih številnikov ter recite, kako se izobražujejo. 69. naloga. Odgovarjajte sledečim vprašanjem v polnih stavkih: 74 Koliki del enega leta je en mesec? S koliko zvonovi je zvonilo delopust? S koliko prsti držiš pero? S kolikerimi peresi pišemo? Po koliko učencev sedi v enej klopi? Po koliko drevesec je v drevesnici vsajenih v enej vrsti? Po koliko piščet izvali kokoš? Kolikokrat molimo na dan? Kolikrat imamo v letu ena¬ konočje? Katerikrat si se danes kopal? Nedoločni številniki. § 53. Mnogo je poklicanih. Pridelali smo precej žita. Nekaj hrušek (nekatere hruške) že cvete (cveto). Nekateri ljudje so žolte polti. Marsikateri ptiči zapuste jeseni naše krajine. Ves svet je hiša božja. Vsaka dežela ima svoje šege. Katere številnike imenujemo nedoločne? Pravilo: Nedoločni številniki so ali nepregibni ali pregibni. Nepregibni so: mnogo, veliko, malo, dosti, več, manj (menj), preveč, premalo, precej, obilo, sila, nekoliko, nekaj, nič; pregibni so: noben (nobeden), mnog, a, o, ves, vsak, nekateri, malokateri, marsikateri, mnogokateri itd. Nepregibni nedoločni številniki imajo samostalnik namesto v imenovalniku in tožilniku v rodilniku pri sebi; pregibni ne¬ določni številniki brez samostalnika so nedoločni zaimki. (Pri¬ meri § 46.) 70- naloga. Mnogo hiš je pogorelo. Malo je izvoljenih. Letos ni bilo nič češpelj. Danes imamo dosti dela. Vrtnar je izkopal nekoliko dreves. To opravilo mi daje obilo dobička. Veliko ljudi je bilo na semnju. Na kapusu je sila gosenic. Med dosti kmeti je malo kmetovavcev. Slab groš pozna več ljudi. Lani je bilo manj jabolk nego letos. Nobena riba ne diha s pljuči. Svet je vseh ljudi dom. Vsak človek je umrljiv. Vsako četrto leto je prestopno. Nekatere rastline so strupene. Malo¬ kateri Špartanec je uhajal iz vojne. Trda glogovina je za marsi¬ katero rabo. Marsikateri rabi trdo glogovino. Nekaterim je čuk mrtvaški ptič. Bogu ni nič skritega. 75 a) Poiščite najprej nepregibne, potem pregibne nedoločne šrevilnike! b) Poiščite stavke z nedoločnimi zaimki! Pravilo: Vsi številniki razen delilnih in ponavljalnih nam utegnejo služiti za prilastke. Rodilnikov prilastek. § 54. a) Začetek modrosti je strah božji. Lepota narave mika človeka. b) Blagoslov očeta (očetov blagoslov) zida otrokom hiše. letev matere (materina kletev) otrokom hiše podira. Hiša našega očeta je dvostropna. Sestra vaše matere je yaša teta. c) Pravičnost je temelj držav (državam). Jožel H. je bil dobrotnik svojih podložnih (podložnim, podložnikom). Pravilo: Za prilastke rabimo tudi rodilnike in sicer: a) pri rečnih in pojmovnih imenih, b) pri imenih živečih stvari, kadar ima rodilnik pri sebi še katero drugo pojasnilno besedo. Brez tega pojasnila se izpreminja prilastnikov rodilnik v pridevnik. (Primeri skladje § 23.) c) Včasih se rabi dajalnik namesto rodilnika za prilastek. 71. naloga. Dolgost življenja je kratka. Krasoto stvar¬ jenja moramo občudovati. Pismo je namestnik govora. Morje je zakladnica soli. Varčnost se imenuje hči modrosti. Krčmar je potočil vedro vina. Mesar je kupil jarem vol. Bog je stvarnik sveta. Delavnost je dika življenja. Cesar Jožef II. je bil mož dobrega srca. Poiščite rodilnikove prilastke! 72. naloga. Postavite namesto črtic primerne prilastke v rodilniku: Naša zemlja ima podobo —. Na ob6h straneh — stoji Ljubljana. Dobri otroci so veselje —. Imam kup —. Prinesi hleb —! Prodaj mi koš —! Letošnje leto je prineslo obilico —. Zbrala se je truma —. Krdelo — se bliža. Jata — se pripodi. 76 73. naloga. Srečal sem hlapce soseda. Berem pesmi Prešerna. Slišim glas sestre. Sinovi učitelja so služabniki kralja. Oko gospodarja pase konje. Kri raka je brez barve. Starši učiteljice so premožni. Marsikateri Slovenec razume jezik Nemcev, Luč očes je lep dar nebes. Mleko koz je zdravo. Hrvatov dežela je bogata. Njih gozdi hrastov rede črede svinj. Naletel sem na zalego gadov. a) Postavljajte pred rodilnikove prilastke pojasnilne besede! N. pr. Srečal sem hlapce našega soseda. b) Izpreminjajte rodilnikove prilastke v pridevnikove! 74. naloga. Porabite v oklepajih stoječe besede za pri¬ lastke v dajalniku: Nezmernost je sovražnica (zdravje). Mnogovrsten je vzrok (bolezen). Naš cesar je pravi oče (siromaki). Babenbergovci so bili vladarji (Avstrijsko). Bodi varuh (vdove)! Madjari so mejaši (Poljaki). Ulrik Kapeler je bil poveljnik (poslednja vojska). Grof Herman je bil poglavar (Slavonija). Jurčič je bil urednik (»Slovenski Narod“). Starček je bil priča (čudni dogodki). Otroci naj bodo podpora (starši). Zvezda je soseda (zvezda). Prilastek s predlogom. § 55. Ponavljajte § 34! Bogastvo iz odrtij e se razbije. Plavanje proti vodi je težavno. Pot skozi življenje je kratka. Veselje v nebesih je večno. Gnojišče pod kapom je prava potrata. Kako se vpraša po prilastku? Pravilo: V prilastek služijo tudi samostalniki s pred¬ logom. Tudi ti prilastki stoje tik samostalnika, ki ga po¬ jasnjujejo. 75. naloga. Ljubezen do očetnjave je Avstrijancu dika. Pare iz mlak so zdravju škodljive. Cesta skozi gozd je senčna. Anton Janežič je spisal slovnico za Slovence. Pokorščina do staršev bodi radovoljna! človeku brez vere ni verjeti. Izgubil sem ključ od vrat. Ali si videl most nad potokom? Šege o božiču so različne. Pota na vse strani so ti odprta. 77 a) Poiščite prilastke s predlogi! b) Razložite stavke po stavkovih členih! N. pr. Ljubezen—je osebek; do očetnjave—je prilastek s predlogom; je dika—je povedek; Avstrijancu—je prilastek v dajalniku. c) Razložite stavke po govornih razpolih! Ponavljanje. § 56. Pravilo: Za prilastke nam rabijo: 1. pridevniki, 2. deležniki, 3. zaimki (kateri?), 4. številniki (kateri?), 5. samostalniki v rodilniku ali s kakim predlogom. Samostalnikovi prilastki imajo pogostoma še kak drug pridevek pri sebi. e) Prislovno določilo. § 57. Tam stoji stol. Jutri bomo obhajali tvoj god. Dež lije curkoma. Slavec lepo poje. Konjska griva je lahko kodrasta. Žrebe je jako živa žival. Glas raste grede. Na pragu se repenči petelin. Ranjenec je stokal od bolečin. Pravilo: Razen dopolnila in prilastka je tudi prislovno določilo nebistven stavkov člen. Prislovno določilo določuje gla¬ golov in pridevnikov povedek in pridevnikov prilastek ter naznanja, kje, kdaj, kako ali zakaj se kaj dela ali godi. Včasih se snide po več določil. Za določilo se rabijo: a) prislovi, b) prvi (prišlovni) deležnik sedanjega časa; c) samostalniki s predlogi, pa tudi brez predlogov. Prislov. § 58. Pravilo: Prislovi so nepregibne besede, ki naznanjajo, kje, kdaj ali kako se kaj dela ali godi. Znanijo torej kraj, čas ali način. Krajevni prislovi odgovarjajo vprašanju: kje? kam? kod? Sem spadajo: Tu, tukaj, tam, tja, tod, drugje, drugam, drugod, nekje, nekam, nekod, kjer koli, kamor koli, koder koli, nikjer, nikamor, 78 nikoder (nikod), povsod, vun, semkaj, zunaj (od zunaj), znotra noter, notri, gori, doli, zgoraj, spodaj, zdolaj, spredi, zadi, spredaj, zadaj, naprej, nazaj, zraven, blizu, poleg, proč, kvišku, strani Časovni prislovi odgovarjajo vprašanju: kdaj? koli¬ kokrat? koliko časa? Sem gredo: Včeraj, sinoči, davi, danes zgodaj, zjutraj, zvečer, drevi, nocoj, jutri, letos, lani, k letu, davno (zdavnaj), zdaj, nekdaj, takoj, precej, skoraj, skoro, že, še, šele, vselej, vsekdar, zmerom, vedno, prej, tedaj, tačas, potem, potlej, nikdar, nikoli, zopet, večjidel, kmalu, včasih, naposled, doslej, odšle, večkrat, dostikrat, velikokrat, drugič, iznova, ne¬ prenehoma, neprestano, zdržema, vekomaj, marsikdaj, malokdaj. Pravilo: Prislovi načina kažejo, kak6 se kaj dela ali godi. Taki so: Brž, celo, da, dosti, dovolj, drugače, inače, jako, komaj (jedva), le, m&nj, mahoma, menda, morda, nalašč, napak, narav¬ nost, narazen, narobe, nekako, nekoliko, nenadoma, nikakor, pač, počasi, pogostoma, polagoma, ponevedoma, popolnoma, posebe, prav, res, samotež, šiloma, skoraj, skratka, skrivaj, sploh, tikoma, vedoma, vidoma, vkup (skupaj), vobče, vsaj, vsekako, vznak, zaporedoma, zaman, zastonj, zeld, zlasti. Za načinovne prislove rabimo tudi pridevnike s končajem srednjega spola. Opomnja. Nekateri pridevniki na -ski se rabijo tudi s končajem moškega spola za prislove; n. pr. moj brat govori nemški. Pravilo: Razen krajevnih, časovnih in načinovnih prislovov razločujemo še: a) Tprašalne: kje? kam? kod? (od kod — do kod); kdaj? obkorej? dokorej? doklej? odklej? kako? koliko? koli¬ kokrat? zakaj? b) Kazalne: tak6, toliko, tolikokrat, zato, zatorej, zategadelj. Stopnjevanje prislovov. § 59 . Sestra govori glasno. Brat govori glasneje. Stopi blizu! Pridi bliže! 79 Pravilo: Iz pridevnikov izpeljani načinovni prislovi se stopnjujejo kakor pridevniki. Nepravilno se stopnjujejo: dobro dolgo, daleč mnogo (veliko) malo brž blizu — bolje — dalje, delj — več manje, manj, menj prej bliže najbolje najdalje največ najmanje, najmanj, najmenj najprej najbliže. Predlog. § 60. Katere besede imenujemo predloge? Kateri predlogi se spregajo z rodilnikom? Pravilo: Rodilnik zahtevajo tudi: a) sestavljeni predlogi: izmed, iznad, izpod, izpred, izza; b) prislovi, ki stoje pred sklanjalnimi besednimi plemeni, opravljajo službo predlogov; taki so: blizu, gledč, mimo, okoli, okrog (krog), poleg, pi’ek, razen (razven, razim), tik, vštric (vštrit), znotraj, zraven, zunaj; c) samostalniki, sami ob sebi ali sestavljeni, namreč: dnu, konci (konec), kraj, takraj, onkraj, mesto, namesto, sredi (stran), tostran, onostran, vpričo, vrhu, vsled, zaradi, zbog, zastran. Prislovno določilo kraja. § 61. 76. naloga. Sopara vstaja kvišku. Solnce zahaja za gore. Ozka cesta pelje v nebesa. Krava molze pri gobcu. Svetilnica visi nad mizo. Drava se izliva pod Osekom v Ddnavo. Premičnice se sučejo okoli stalnic. Izpod gor izvirajo potoki. Ob potokih rastejo vrbe. Bogu se nikamor ne moremo skriti. Tukaj gori se sučejo neznani svetovi. Kukavica, je zgoraj pepe- 80 lasta. Nje zunanji prst se da naprej, nazaj obračati. Pometaj smeti izpred hiše! Cesta drži skozi gozd. Ptica skače z veje na vejo. Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Tik sreče preži nesreča. Konec vasi stoji za potom stara jablana. Tabor je stal sredi goščave. a) Poiščite iz teh stavkov krajevna določila (najprej pri- slovna, potem po samostalnikih s predlogi izražena)! b) Razložite stavke po stavkovih členih! c ) Razložite stavke po govornih razpolih! d) Napišite stavke s krajevnimi določili! Prislovno določilo časa. § 62. 77. naloga. Nesreča nikoli ne praznuje. Po storjenem delu počivaj! Slavec poje včasih vso noč. Ob solnčem vzhodu se vzbuja vse stvarjenje. Pozimi zamrznejo nekatere reke. Vse žive dni bodem pomnel ono nesrečo. Da bi ti solnce svetilo od zore do mraka! Vsako leto ima dvakrat enakonočje. Dne 21. marcija vzhaja solnce zjutraj ob šestih. Zima se začne 21. decembra. Takrat sije solnce osem ur. Kmalu pa se dnevi zopet nategnejo. Pridna gospodinja je pred dnem pokonci. Onomnja. Za prislovno določilo časa rabimo: a) časovne prislove, b) samostalnike s predlogi, c) samostalnike s prilastki ali v rodilniku ali v tožilniku. Prislovno določilo načina. § 63. 78. naloga. Ta njiva je globoko prerahljana. Orel leta visoko. Majhen lonček nenadoma skipi. Predice naj tanko predejo. Gladko berite! Govorite na glas! Zastonj sem se trudil. Zrele jagode prijetno diše. Škrjanec poje lete. Laž hodi ob enej nogi. Tvojih besed nikakor ne morem odobravati. Vestno upo¬ rabite zlati čas svoje mladosti! Mačka se glasi mijavkaje. Gos se ziblje grede. Delajmo z veselim srcem! Izvršba kakor pod 76. 81 Hiter konj dirja. Konj dirja hitro. Vesel pastir prepeva. Prepevajoč pastir je vesel. Pastir prepeva veselo. Naši vojaki so pogumni. Pogumni vojaki se ne boje vojske. Naši vojaki se vojskujejo pogumno. Zvonik se vzdiguje visoko. Visoko streho je burja poškodovala. Nekatero gorovje ja nad 200 m visoko. Hudo dejanje se kaznjuje. Ogenj hudo gospodari. Laški jezik govori marsikateri Slovenec. Ta rokopis je laški. Marsi¬ kateri Slovenec zna laški. Srečno smo prišli domov. Srečno pot sem voščil popotniku. Srečno je bilo detetce. Prepišite te stavke ter podčrtajte povedke enkrat, prilastke dvakrat, določila trikrat. 1. Opomnja. Za prislovno določilo načina rabimo včasih prvi deležnik sedanjega časa; zato mu pravimo prislovni deležnik. 2. Opomnja. Mati gre z otrokom na polje. Sveti Ciril je prišel sč svojim bratom Metodijem med zahodne Slovane. Načinovnim določilom prištevamo tudi določilo društva ali vkupnosti. Prislovno določilo vzroka. § 64. aj Ves se tresem od strahu. Sodnika hvalijo zaradi njegove pravičnosti. O draginji umirajo ljudje za lakoto. Po sadu se spozni drevo. Ta mož je po obleki (sodeč) dimnikar. h) človek je ustvarjen za delo. Vojska se vojskuje za domovino. c) Konj se brani s kopitom. Z boleznijo se telo slabi. d) Iz lesa se dela različno orodje. Prstani se delajo večinoma iz čistega zlata. Pravilo: Prislovno določilo vzroka naznanja: a) vzrok, b) namero, c) sredstvo (orodje) ali d) snov. 79. naloga. 1. Od šale ne boli glava. 2. Žolna je po svojej nogi plezavka. 3. Zidamo si hiše za stanovališča, 4. Kopač koplje z motiko. 5. Maslo se pripravlja iz smetane. 6. Trese se od veselja vsaka žila. 7. Savel je preganjal Davida iz zavisti. Slovenska slovnica. XX. 1697 . 6 82 8. Ogibljimo se prepira zaradi malih stvari. 9. Mlinsko kol se goni z vodo. 10. Ženjica žanje sč srpom. 11. Marsikatera bolezen pride po prehlajenju. 12. Tega ptiča poznamo po perju, 13. Vsled nove postave mora vsak sposobni državljan med vojake. 14. Obutev se dela iz usnja. 15. Hlapec se je ureza' s koso. 16. Bik se brani z rogovoma. 17. Kljubu vsem svarilom se neporednež drži stare navade. Poiščite določila vzroka namere, sredstva in snovi! 80. naloga. Tu se nad teboj razpenja staro sinje nebo Le doma med svojimi ljudmi najdeš pravo srečo. Slavec najraj- biva kraj gozdov. Gnezdo si napravlja iz bilk blizu tal. Spodaj ima sivo perje. Med naukom sedite tiho! Brez zraka nikjer ne moremo živeti. Prvi starši so bili za svojo nepo¬ korščino iz raja pregnani. Med dobrimi ljudmi je dobro živeti. Ali more kdo ob kruhu živeti? Iz ukaželjnosti smo to poučno berilo že štirikrat natanko prebrali. Skopost raste s kupom. Gospodar sedi ob nedeljah sč svojo družino pod lipo. Iz tega meha nikdar ne dobiš moke. Slovenci so tujce vselej radi pod streho jemali. Izpod neba padajo sem ter tja izpodnebniki. Pridna gospodinja mora za pero skočiti črez plot. a) Prepišite te stavke ter podčrtajte krajevna določila enkrat, časovna dvakrat, . načinovna trikrat, vzročna štirikrat! bj Razložite stavke po stavkovib členih! c) Razložite stavke po govornih razpolih! 81. naloga. Človek se mora ravnati po ljudeh. Bolezen med ljudmi naj župan naznani okrajnemu oblastvu. Po naših ljudeh sem zvedel nesrečo. Gospod je potrdil Davida za kralja. Za kralja Štefana so se pokristjanili Madjari. V Pragi je grad za kralja. Za kralja so postavili nov grad. Zvon opominja k mo¬ litvi. Zvonjenje je nam opomin k molitvi. Na vse strani so ti pota odprta. Pota na vse strani so tebi odprta. Sopare iz mlak so škodljive. Iz mlak se vzdigujejo sopare. Izprva se mi je težko godilo. Ljubite Boga iz vseh svojih moči. Dajajte miloščino iz ljubezni do Boga! Iz morske pene delamo tudi lepotije. Določite stavke po stavkovih členih, posebno pazeč na samostalnike s predlogi. 83 Veznik in medmet. § 65. Katere govorne razpole že poznate? a) Mera in vaga v nebesa pomaga. Steblo se posuši, in zrno dozori. Med se liže, ker je sladek. Med je sladek; zato se liže. Ako ne teče, kaplja. Koder solnce teče, povsod se kruh peče. b) Deček je zavpil: „0 joj !“ Mlatiči mlatijo: pik! pok! pika ! pok! a) Vezniki so besede, ki vežejo stavkove člene in stavke. Vezniki so ali p r i r e d n i: in, ter, tudi, ne le, ampak tudi, potem, naposled, a, ali, pa, toda, vendar, — zakaj, kajti; sicer, zato, torej itd. ali podredni: kjer, koder, kamor, kadar (kedar), ko, kakor, nego, če, ako, ker, da, dasl itd. b) Medmeti so besede, ki naznanjajo dušne občutke ali pa posnemajo kake glasove; n. pr. ha ha! juhe! hopsasa! joj! o joj! gorje! as! asa! ovbe! st! pst! hald! primaruha! put put! muc muc! — klip! klap! pif! paf! puf! plesk! resk! tresk! trlesk! Pravilo: Besede našega govora ločimo v: imena, glagole in členke (partikule). Med imena vrstimo: samostalnike, pri¬ devnike, zaimke in številnike; členki (partikule) pa se ločijo v: prislove, predloge, veznike in medmete. Slovenščini služi torej devetero govornih razpolov ali besednih plemen, namreč: Imena in glagoli se mnogoterno pregibljejo, členki pa ne; zato pravimo imenom in glagolom pregibni, členkom pa nepre- gibni govorni razpoli. 6 * Ponavljanje in dostavki. a) Osebek (subjekt). § 66 . a) Sosed je trgovec, h) Mokri se ne boji dežja. c) Vidva sta brata. Osem je število, d) Boga ljubiti je največja modrost, e) Skoraj še nikdar ni zajca ujel. A je črka. f) Pišem. Grmi. V cerkvi se moli. Pri sosedu mlatijo (ljudje). Pravilo: Za osebek nam rabijo: aj samostalniki, b) pridevniki, c) zaimki in številniki, d) nedoločniki, e) vsaka druga beseda, pa tudi vsak zlog itd., če se o njem kaj dopoveduje, f) Osebek je skrit v povedku pri osebnih zaimkih, kadar se nanje ne deva naglas, pri brezo¬ sebnih, včasih tudi pri povratnih glagolih in takrat, kadar je osebek že iz zveze besed dosti znan. a) Ženskih je skrb snage. (Ženske skrbe za snago.) Kamena ne bode ostalo na kamenu. b) Bolniku je treba zdravila. (Bolnik potrebuje zdravila.) Zdi se mi. (Jaz menim.) Laži je plitvo dno. (Laž ima plitvo dno.) Večno nam ni živeti. (Večno ne moremo živeti.) Pravilo: a) Osebek stopi navadno v tožilnik pri samostal¬ nikih skrb, sram, groza i. dr., kadar jih v rabo vzamemo s po- možnikom „biti“; v nikalnih stavkih stoji osebek v rodilniku. b) Osebek stopi v dajalnik: 1. pri samostalnikih treba, mar, žal, skrb, mraz, ime; 2. pri brezosebnih glagolih, kjer je oseba v dajalniku predmet dejanja, n. pr. zdi, gnusi, studi, gabi, sanja, mudi, pravi se; 3. kadar pomožnik „biti“ zastopa glagola: imeti in moči. 82. naloga. Pomaknite osebek v tožilnik ali v dajalnik: Lovec se ne boji (ni groza) strmečih skal. Vsak človek potre¬ buje (je treba) pouka. Učitelji skrbe (je skrb) za pouk. Kaz- njevan učenec se sramuje (je sram). Kaj maram (je mari) za lanski sneg. Denar ima polžek rep. Tega ne moremo prestati. 85 b) Povedek (predikat). § 67. a) Raca je plavarica. b) Župan je star. Ključ je iz železa (železen). Nobena ptica nibrezperoti (brezperotna). Marsikateri človek je kratkih misli (kratkomiseln). Vrt je ter in. Gozd je moj. c ) Bog je. Cesar c ar uje. Drevo cvete. Žito se žanje. Mnogo ljudi je razgrinjalo svoja obla- i la po poti. Veliko ljudi je poklicanih. Kaj vemo povedati o osebku? Pravilo: Za povedek nam služijo: a) samostalniki, h) pridevniki ali posestni zaimki, c) glagoli. Namesto povednega pridevnika stoji včasih samostalnik s pred¬ logom, ali pa samostalnik s pridevnikom v rodilniku. Samo¬ stalnikov in pridevnikov povedek se veže z osebkom po vezilu. Kateri glagoli nam služijo za vezilo ? (Primeri § 3. oblikosl.) Pravilo: Kadarpomenjapomožnik „biti“, dabistvuje ose¬ bek, t ak rat je „biti“ samostalen glagol ter se ne rabi za vezilo. Kadar kak določen ali nedoločen številnik pravi osebek pomakne v rodilnik ter prevzame sam njegovo službo, takrat se jemlje glagolni povedek v srednjem spolu v rabo, pridevnik pa sploh s pravim osebkom prestopi v rodilnik. 83. naloga. (Primeri besedoslovje § 29.) Ta deček je rdečeličen. Nekateri človek je bistroumen. Ona-le deklica je črnooka. Ti si kratkoviden. Ta obleka je novomodna. Zajec je brzonog. Stari ljudje so pogostoma brezzobi. Žival je neumna. Stric je že prileten. Kotel je bakren. Senene grablje so lesene. Prstan je zlat. Verižica je srebrna. Srajca je platnena. Miš ima vitko truplo. Noj ima hitre noge. Vrabec ima sivo-rjavkasto barvo. Krt ima gosto dlako. Postrv ima bliščeče luske. Stari Slovani so imeli pogansko vero. a) Prenaredite pridevnikove povedke v samostalnike v rodilniku ali v samostalnike s predlogom! b) Pri zadnjih 6 stavkih postavite namesto povedka in dopolnila samostalnik v rodilnik s pomožnim glagolom biti. 86 Glagol. § 68 . Koliko naklonov je pomneti? (§§ 12, 14.) Kako se izobra¬ žuje velelnik? (§ 13.) Kako razni deležniki? (§§ 14., 25.) Kako se razdeljujejo glagoli po pomenu? Kako z ozirom na trpež dejanja? (§ 24.) Katere oblike se izobražujejo iz seda- jinkovega debla, katere iz nedoločnikovega ? (§ 25.) Vrste glagolov. aj lies-e-m — nes-ti, pec-e-m — peč-i (pek-ti), bi-j-em — bi-ti. b) dvig-nem — dvig-ni-ti (dvig-no-ti); c) gori-m — gor-e-ti, molči-m — molč-a-ti, sliši-m — sliš-a-ti, beži-m — bež-a-ti; d) hvali-m hval-i-ti; e) dela-m — del-a-ti, or-je-m — or-a-ti, ber-e-m — br-a-ti, se-je-m — se-ja-ti; f) kup-u-je-m — kup-ova-ti, kralj-u-je-m — kralj-eva-ti. Pravilo: Podtem, kako se glagoli glasijo v nedoločniku, delimo jih na šest vrst. Samoglasnik ali zlog, ki veže koren z nedoločnikovo priponko ti, imenuje se vrstna spona. Glagolov koren z vrstno spono daje nedoločnikovo deblo. a) Glagoli prve vrste pripenjajo priponko ti naravnost h korenu ter se končujejo v sedanjem času na eni. Glagoli tč vrste torej nimajo vrstne spone. b) Glagoli druge vrste imajo vrstno spono ni (no), v sedanjiku nem. c) Glagoli tretje vrste imajo vrstno spono e, za šumniki a, v sedanjiku pa-im. dj Glagoli četrte vrste dobivajo vrstno spono i, v seda¬ njiku im. e) Glagoli pete vrste dobivajo vrstno spono a, v seda¬ njiku am' ali em. f) Glagoli šeste vrste dobivajo vrstno spono ova (za meh¬ kimi soglasniki eva), v sedanjiku ujem. 87 Povejte glagolom pod a—f nedoločnikovo in sedanjikovo deblo! 84. naloga. Boleti, častiti, čutiti, darovati, govoriti, greti, gristi, igrati, imenovati, jezditi, kazati, kopati, kora¬ čiti, kreniti, kriti, kričati, ležati, liti, loviti, meriti, migniti, misliti, nagniti, orati, pasti, prati, pihniti, piti, plavati, premišljevati, pričevati, reči, rediti, robiti, sedeti, streči, striči, svariti, točiti, tresti, trgati, trpeti, viseti, vladati, vprašati, riniti, želeti. aj Postavite te glagole v sedanjik! Povejte, katere vrste je vsak glagol! b) Postavite zaznamenovane glagole v vse naklone! c) Spregajte glagola: orjem, svarim! d) Poiščite osebkove glagole! e) Določite glagole v . . berilu po vrstnih sponah! 85. naloga. Snujte razširjene stavke z zaznamenovanimi glagoli 84. naloge! Pravilo: Nesestavljeni glagoli druge vrste so navadno dovršniki, nesestavljeni glagoli ostalih vrst pa nedovršniki. Opomnja. 1. Sledeči glagoli II. vrste so po izimku nedovršniki: cikniti, drgniti, gasniti, giniti, riniti, tekniti, toniti, utegniti, veniti. 2. Dovršniki so naslednji glagoli I., IV. in V. vrste: dam, dčm, (denem), ležem, padem, rečem, sedem, sežem, vržem; — kupim, pičim, počim, pustim, ranim, rešim, skočim, stopim, storim, strelim, trčim; — končam, neham, jenjam, plačam, prodam, srečam. 86. naloga. Poiščite izmed glagolov 84. naloge dovršnike! 1. Pred-e-m — pres-ti (pred-ti), plet-e-m — ples-ti (nam. plet-ti); 2. nes-e-m — nes-ti, griz-e-m — gris-ti (za griz-ti); 3. greb-e-m — greb-s-ti; sop-e-m — sop-s-ti, plev-e-m — I. vrsta. § 69. ple-ti; — 88 — 4. peč-e-m (nam. pek-e-m) — peč-i, sež-e-m — seč-i (nam. seg-ti); 5. (o)-žm-e-m—ože-ti, pn-e-m—pe-ti (nam. pn-ti—napeti); 6. ml-m(e)lQ)-e-m, zr-e-m—zreti (nam. zr-ti); 7. zna-m — zna-ti, ve-je-m — ve-ti, kri-je-m — kri-ti. ču-je-m — čuti. Pravilo: Glagoli I. vrste pritikajo nedoločnikovo pri¬ ponko ti neposrednje enozložnim na soglasnik ali samoglasnik se končujočim korenom; zato se ta vrsta imenuje korenska. Po korenskem končnem glasuje ta vrsta razdeljena na 7 raz¬ redov; koren se jim namreč končava na: 1. d ali t, 2. s ali z, 3. b, p, v, 4. g ali k, 5. m ali n, 6. 1 ali r, 7. kak samo¬ glasnik. Opomnja. Glagolom, katerim se deblo končava na g ali k, stapljata se ta glasnika s t v nedoločniku v č; v sedanjem času se pred e izpreminja k v c, g v ž. D, t in z v deblu pre¬ hajajo pred naklonilom ti v s; za b in p v deblu se pred ti vstavlja s. Glagoli prvih treh razredov se spregajo po tem zgledu: Koren: pred. Sedanji čas. 1. oseba ednine: pred-e-m; 3. oseba množine; pred-6 (predejo). Velelnik. 2. oseba ednine: pred-i; 1. oseba množine pred-imo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. pred-e, II. pred-6-č, a, e; b) tvorno preteklega časa: I. pred-ši, II. pred-e-1, dla, o; c) trpno preteklega časa: pred-e-n, ena, o. Glagolnik. pred-en-je; nedoločnik: pres-ti; name¬ nilnik: pres-t. Glagoli 4. in 5. razreda se spregajo po zgledu korenov pek in pn tako i Sedanj: čas. 1. os. edn.: peč-e-m, pn-e-m; 3. os. mn.: pek-d (peč-e-jo): pn-6; (pn-e-jo). 89 Velelnik. 2. os. edn.: pec-i, pn-i; 1. os. mn.: pec-i-mo, pn-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. —, II. pek-6-č, a, e, pn-č, pn-o-č, a, e; b) tvorno pret. časa: I. (s)pek-ši, (raz)pen-ši, II. pek-e-1, kla, o, pe-1, a, o; c) trpno pret. časa peč-e-n, ena, o, (raz) pč-t, a, o. ilagolnik. peč-e-n-je, (raz)pe-t-je; nedoločnik: peč-i, pe-ti; namenilnik: peč, pe-t. Opomnja. Glagol m6g ima v sedanjiku r namesto ž; morem — mogč (morejo). Glagoli 6. in 7. razreda se spregajo po zgledu korenov: zr in kri takč: Sedanji čas. 1. os. edn.: zr-e-m, kri-je-m; 3. os. mn.: zr-6 (zr-e-jo), kri-j6 (kri-je-jo). Velelnik. 2. os. edn.: zr-i, kri-j; 1. os. mn.: zr-i-mo, kri-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. zr-e, kri-j-e, H. zr-o-č, a, e, kri-j-o-č, a, e; b) tvorno pret. časa: I. (o)zr-ši, (s)kri-vši, II. zr-1, a, o, kri-1, a, o; c) trpno pret. časa: zr-t ali zr-e-n, a, o, kri-t a, o. Glagolnik. (zr-t-je) zr-e-n-je, kri-t-je; nedoločnik: zre-ti, kri-ti, namenilnik: zre-t, kri-t. 87. naloga. Spregajte glagole: padem, pletem, grizem, dolbem, sopem, vržem, začnem, vzamem (velelnik: vzemi), žanjem, zaprem, zrem, pojem, vijem, čujem. . II. vrsta. § 70. Glagoli II. vrste se spregajo po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: dvign. Nedoločnikovo deblo: dvigni (dvigno). Koren? 90 Sedanji čas. 1. os. edn.: dvign-e-m; 3. os. mn.: dvign-o (dvign-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: dvign-i; 1. os. mn.: dvign-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. (ven-e), II. (ven-o-č); b) tvorno pret. časa: I. dvigni-vši, II. dvigni-1, a, o; c) trpno pret. časa: dvignj-e-n, ena, o. Glagolnik. dvignj-en-je; nedoločnik: dvigni-ti (dvigno-ti); namenilnik: dvigni-t (dvigno-t). Opomnja. 1. Glagolom te vrste, ki pomenjajo kako stanje, ni navaden deležnik trpno pret. časa; zato ne pišite: zmrznen, usehnen, ampak: zmrzel (človek), useliel (grm). 2. Pazite! Trpno pretekli deležnik se ne glasi: dvigno-n, ampak: dvignj-e-n. 88. naloga. Spregajte glagole: pahnem, piknem, poknem! III. vrsta. § 71. Glagoli III. vrste razpadajo na dva razreda. V prvi razred spadajo glagoli: štejem, smem, grejem, spejem, urnem (imam). Ti se spregajo kakor glagoli I. vrste sedmega razreda; glagol imam se sprega tako: .Sedanji čas. Im-a-m — im-a-jo: velelnik: im-e-j — im-e-j-mo; deležnika sedanjega časa: imaje, imajoč: deležnika tvorno pret. časa: I. —,11. imel, a, o; delež¬ nik trpno pret. časa: imet (ali imen), a, o; glagolnik: imetje (ali imenje); nedoločnik: imeti; namenilnik: imet. Drugi razred obsega glagole, kateri imajo vrstno spono e (za šumniki a), v sedanjiku pa im. Ti se spregajo tako: Sedanjikovo deblo: želi. Nedoločnikovo deblo: žele. Koren ? Sedanji čas. h os. edn.: želi-m; 3. os. mn.: žele (želijo). Velelnik. 2. os. edn.: želi; 1. os. mn.: želimo. 91 eležniki. a) sedanjega časa: I. žele, II. žele-č; b) tvorno pret. časa: I. (za)-žele-vši, II. želel; c) trpno pret. časa: žele-n. lagolnik. žele-n-je; nedoločnik: žele-ti; namenilnik: žele-t. Opomnje. 1. Glagol vidim, -eti se v velelniku nado- aestuje z glagolom: gledam, -ati. 2. Glagol hočem-hoteti se sprega takd: Sedanji čas. hočem, hočejo (hote) ali čem, čejo (hte). Velelnik. hoti, hotimo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. hote (hte), II. hoteč, a, e, (hteč); b) tvorno pret. časa: I. — II. hotel, ela, o, (htel, a, o); c) trpno pret, časa: hoten, ena, o. Glagolnik. hotenje; nedoločnik: hoteti; namenilnik: hotet. Z nikalnico ne zrašča v nočem (nečem). 3. Bogateti, zeleneti, črneti, zardeti, rumeneti, otemneti, drveneti, ostekleti itd. so začenjalni glagoli, ter jim ne rabi trpno pret. deležnik; zato: ozelenel travnik, ogorelo lice. 89. naloga. Spregajte glagole: živim, trpim, vidim, ječim, tičim. IV. vrsta. § 72. Glagoli IV. vrste imajo vrstno spono i, v seda¬ njiku im. Spregajo se po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: hvali. Nedoločnikovo deblo: hvali. Sedanji čas. 1. os. edn.: hvali-m; 2. os. mn.: hvali-jo (hvale). Velelnik. 2. os. edn.: hvali; 1. os. mn.: hvali-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. hvale, II. hvalč-č; b) tvorno pr. časa: I.(po)hvali-vši,II.hvali-1, a, o; c) trpno pret. časa: hvalj-e-n, ena, o. 92 Glagolnik. hvalj-e-n-je; n e d o 1 o č nik: hvali-ti; name¬ nilnik: hvali-t. Opomnje. 1. Glagoli IV. vrste privzemajo za trpno pret, deležnik po odbitej nedoločnikovej končnici pritiklino en, ena, o; pri tem se jim izpreminja zadnji soglasnik sč sponinim i, in sicer; di v j, ti v c, sti v šč, si v š, zi v ž, li in ni v lj in nj, ri, če nima še druzega soglasnika pred seboj, v rj; za ustniki b, p, m, v se vtika lj namesto sponinega i. Z goltnikom j in s šum- (Prim. glasoslovje § 5.) 2. Nekateri glagoli se upirajo tem pravilom; trpno pretekli deležnik glagolov: zapečatiti, izpriditi, zmotiti se glasi: zape¬ čaten, izpriden, zmčten. Kako se razločujejo glagoli II. in IV. vrste v trpno pre¬ teklem deležniku? 90. naloga. Spregajte glagole: raniti, učiti, stisniti. 93 Y. vrsta. § 73. Glagoli V. vrste imajo vrstno spono a, v sedanjiku am ali eni; dele se na štiri razrede. Prvi razred obsega glagole, ki ohranjajo a po vseh izpre- membah; spregajo se po tem zgledu: Sedanjikovo deblo: plava. Nedoločnikovo deblo: plava. Sedanji čas. 1. os. edn.: plava-m; 3. os. mn.: plava-jo. Velelnik. 2, os. edn.: plava-j; 1. os. mn.: plava-j-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: plavaje, II. plava-jo-č; h) tvorno pret. časa: (pre)plava-vši, II. plava-1; c) trpno pret. časa: plava-n, ana, o. Glagolnik. plava-n-je; nedoločnik: plava-ti; namenil¬ nik: plava-t. Drugi razred obsega glagole, ki se v sedanjiku končavajo na em; spregajo se tako: Sedanjikovo deblo: klici. Nedoločnikovo deblo: klica. Sedanji čas. 1. os. edn.: klič-e-m; 3. os.mn.: klič-6 (klič-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: klič-i; 1. os. mn.: klič-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. klič-6, klič-6-č; bj tvorno pret. časa: I. (po)klica-vši, II. klica-1; cj trpno pret. časa: klica-n, ana, o. Glagolnik. klica-n-je; nedoločnik: klica-ti; namenil¬ nik: klica-t. Opomnja. Pred sedanjikovim em se deblo mnogovrstno izpreminja: 1. goltniki k, g, h in sikavci c, z, s prehajajo z i v sorodne šumnike c, ž, š, sk pa v šc; n. pr. Jok-a-ti — joki-e-m — joč-em, klic-a-ti, klici-em — kličem, dih-a-ti — diš-em, pis-a-ti — piš-em, isk-a-ti — iščem. 2. Pred em prehaja di v j, ti pa v č; n. pr. glod-a-ti — glodi-em — gloj-em, met-a-ti — meti-em — meč-em. 94 3. Za ustniki b, p, m, v se pred em vtika lj namesto i n. pr. zib-a-ti — zibi-em — ziblj-em, kop-a-ti — kop-lj-em drem-a-ti — drem-lj-em, dev-a-ti— dev-lj-em (navadno: devam) 4. V ta razred spadajo tudi glagoli: kl-a-ti — koli-em — koljem, or-a-ti—ori-em—orjem, (po)sl-a-ti—(po)šljem, stl-a-ti— steljem. Opomnja. Glagoli tega razreda se pregibljejo tudi po zgledu prvega razreda; vedno po zgledu „klicati“ se spregajo zgoraj pod 4 imenovani glagoli, dalje glagoli, katerim se nedo- ločnikovo deblo končava na ca, za, sa in glagoli: iskati, legati, metati; n. pr. dih-am ali diš-em, jok-am ali joč-em, zib-am ali ziblj-em. Pravilo. Tretji razred obsega glagole: Ber-e-m — bra-ti, per-e-m — pra-ti, žen-e-m — gna-ti, zov-e-m — zva-ti, žg-e-m — žga-ti, tk-e-m (tka-m) — tka-ti. Sedanjikovo deblo: per. Nedoločnikovo deblo: pra. Sedanji čas. 1. os. edn.: per-e-m, 3. os. mn.: per-6 (per-e-jo). Velelnik. 2. os. edn.: per-i; 1. os. mn.: per-i-mo. Deležniki, a) sedanjega časa: I. per-e, II. per-oč; b) tvorno pret. časa: I. (o)pra-vši, II. pra-1; c) trpno pret. časa: pra-n, ana, o. Glagolnik. pra-n-je; nedoločnik: pra-ti; namenilnik: pra-t. Pravilo. Četrti razred obsega glagole, katerim se nedo¬ ločnikovo deblo končava na a, sedanjikovo pa na samoglasnik: n. pr. bljuva-ti—blju-je-m, kljuva-ti—klju-je-m, kova-ti— ku-je-m, pljuva-ti-plju-je-m, rva-ti—ru-je-m, seja-ti—se-je-m, sija-ti—si-je-m, smeja-ti se—sme-je-m se, trova-ti—tru-je-m, ščuva-ti—šču-je-m. Sedanjikovo deblo: ku. Nedoločnikovo deblo: kova. Sedanji čas. 1. os. edn.: ku-je-m, 2. os. mu.: ku-jo (ku-je-jo), 95 elelnik. 2. os. edn.: ku-j, 1. os. mn.: ku-j-mo. el e ž ni ki. a) sedanjega časa: I. ku-j-e, II. ku-j-o-č; b) tvorno pret. „ I. (s-)kova-vši, II. kova-1; c) trpno „ „ kova-n, ana, o. Glagolnik. kovan-je; nedoločnik: kovati; namenilnik: kova-t. Opomnja. 1. Glagol dajati se sprega v sedanjiku ali po 1. ali po 4. razredu te vrste; zato daja-m, bolje da-je-m. 2. Poleg oblik: blju-je-m, klju-je-m itd. so navadne tudi: blju-va-m, klju-va-m itd. 91. naloga. Spregajte glagole: pitam, zibljem, žgem, sejem! TI. vrsta. § 74. Pravilo: Glagoli tč vrste dobivajo vrstno spono ova (za mehkimi soglasniki eva), v sedanjiku -ujem. Sedanjikovo deblo: daru. Nedoločnikovo deblo: darova. Sedanji čas. 1. os. edn.: daru-je-m, 3. os. mn.: daru-jo (dar-u-je-jo). Velelnik. 2. os. edn.: daru-j, 4. os. mn.: daru-j-mo. Deležniki. a) sedanjega časa: I. daru-je, II. daru-jo-č; b) tvorno pret. „ I. (po)darova-vši, II. darova-1; c) trpno „ „ darova-n, ana, o. Glagolnik. darova-n-je; nedoločnik: darova-ti; name¬ nilnik: darova-t. 92. naloga. Spregajte glagole: prepisujem, plačujem, varujem, verujem! 96 >■ 4-S P~ <£ > +* © O ©h® > > > © ® > > i -o I GO ^ © © © > > > 'S © > o &c © M Ph c3 tiD © P< w c3 P ,P © W O to o p rO © m o Pw 9 >cc I I CD © m® (7Ž ni *o i 'd I «2 I © ® ® -© d cž d -o I d i Og i cž P P r® d d O 'CUD CŽ O Velelnik. — 97 — £ a> > -M O o I • ?? © © I I c3 rt . . • ;r-< .rp rp Z* rt rt O r^J Tj > rd Ti • p-l *r-l rt • pH >N O rt rt rt Ti Ti I I rd rd rt bC © *r—s rt rt Ti © m rt rt •rH rt >N O © p rt bC C? rrt O (D rt rtt rt >tsa © H© rd • rH >o -© o I I Ti Ti 0) (D rt ?h bfl b£> rt rt Ti Ti >V CD ? P rt Ti rt rt © r a 1 © rt rt rt (D rt rt © > © 4J L T Ti rd O O rti .o Ti Ti S ° rti pO m O K © TJ -r-t CO tH ■ cš O i ift j Ui cS C a o ■p-i a H ce 44 c3 (3 a O N p« d! o 5 « $ ^3 o 6 o P« 13 o3 Jz; s o r-Si <*> jg 'l e s i M W S J ... « a s 73 •ajgod auuiofaad fiadaiaj^ 00 >g s I 03 4 0 i m A 5 s *m S >» o ra o p. .SP s •S* ~ M a, t> 03 * Ž ra gg O p? 43 q 3 »GO .Jj 0 d Ph a 9 S — «8 'O bC c$ D u a s -E »GG •s a 1 v 5? Ji ti -J Pp O „>ž .g « g s g SS..S .2 5 e 5> l«l s a s 5 <- a -s »gg e« e s- •e ._ O ** Ph 0) a. co ‘S 8 8* 8 •© Jfi \\ Slovenska slovuica. XI. 16^7. Podpis poštnih poBtavljencev: — 162 - (Zadaj.) Nadpisančeva (adresatova) pobotnica. Da je znesek, na sprednjej strani nakazan, pravično prejel, potrjuje: (Kraj) Velikovec (Ime) dne 3. aprila 19 12. Franc Pustotnik. 8 . O pom n j a. 1. Prejemnikov priimek se deva ali v 3. sklon, ali pa ostane v 1. sklonu, kar je v slovenščini primerneje in razločneje. 2. Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih se priporoča, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, zlasti če je različno od slovenskega in če pismo izročaš katerej nemškej pošti, n. pr. Postojna (Adelsberg), Beljak (Villach), Ormož (Friedau), Gorica (Gorz) itd. 3. Ako hočemo hiti bolj gotovi, da pride pismo na svoje mesto, lahko ga priporočimo (rekomandiramo), t. j. plačamo razen marke še 25 h priporočnine ter dobimo od poštnega uradnika primko (recepis). Tudi priporočena pisma imajo na pečatnej strani zapisano pošiljavčevo ime. 4. Denarje pošiljamo ali v pismih ali pa po poštnih na¬ kaznicah. Če prinesemo denar v nezapečatenem pismu, prešteje denar poštni uradnik, zapečati pismo enkrat (na sredi) s poštnim in štirikrat s pošiljavčevim pečatnikom, odmeri poštnino po teži in po vrednosti, izda primko, in tako je pošta odgovorna za 163 prevzeto vsoto. Ge se pa denar prinese v pismu tako zapeča¬ tenem, kakor se vidi tu spredaj na drugem mestu, določi uradnik poštnino ter izda primko za povedani znesek. V tem primeru pošta ni odgovorna za to, da je v pismu res toliko denarjev, kolikor kaže nadpis, temveč samo za to, da se pismo z nepo¬ kvarjenimi pečati izroči adresatu. Zato je treba najprej na pečate pogledati in tudi pismo razpečatiti tako, da se noben pečat ne pokvari. Najlaglje pa se pošilja denar po poštnih nakaznicah. c) Vaje. 1. France, ki ne more v šolo, prosi prijatelja Matevža, naj mu izposodi iz šolske knjižnice prvi zvezek „Dragoljubcev“. 2. Sin piše staršem, da je srečno prišel v mesto, ter da ga je mojster prijazno sprejel. On prosi, naj bi ga starši skoraj obiskali. 3. Sin prosi starše, naj mu pošljejo denarja za obleko. 4. Alojzij prosi trgovca, naj vzame njegovega mlajšega brata v uk. (Starši so jima umrli: nikdo ne skrbi zanj. Brat je 14 let star, z dobrim uspehom je dovršil domačo šolo, ima veselje do trgovskega stanu.) 5. Jerica poroča prijateljici o nesreči, ki se je prigodila v vasi. (Sosedov mali otrok se je igral pri potoku. Kamenčke pobirajoč pade v vodo. Ker ni bilo hitro pomoči, utone. Žalost staršev. Pogreb.) 6. Jurče poroča staršem, da ga je mojster eno leto pred dogovorjenim rokom oprostil uka ter ga postavil za pomočnika. 7. Sestra piše sestri, daje mati obolela. (Kdaj? Kaj pravi zdravnik? Sestra naj hitro pride domov.) 8. Kmet prosi prijatelja, naj mu posodi nekaj žita za seme. (Bila je slaba letina. Nima žita za seme. Prijatelj naj mu posodi ... hi rži. Vrnil mu jo bode drugo leto. Ko bi prijatelj kdaj česa potreboval, rad mu bode kmet pomagal.) 9. Nekdo poroča tovarišu pripovest, ki jo je bral v nekej izposojenej knjigi. (Kmet pošlje hlapca v mlin. Ta gre zvečer ob mesečini domov. Za seboj zagleda črnega moža. Misleč, da je strah, vrže vrečo z moko raz ramo ter zbeži. Drugi dan prinese dimnikar moko. Vsi se hlapcu posmehujejo. Le neumni ljudje se boje strahov.) il* 164 10. Tvoj prijatelj gre v mesto na semenj; prosi ga, da ti nakupi reči, katere mu našteješ. 11. Gospodinja prosi prijateljico v Trstu, naj ji pošlje 5 kg kave in ravno toliko cukra. (Ta roba je v Trstu cenejša; tudi se ne plača mitnina (carina), če se ne naročuje nad 5 kg) 12. Napišite prijateljičin odgovor! 13. Gospodinja se zahvaljuje prijateljici za poslani cuker in kavo. 14. Sin se zahvaljuje staršem za poslane denarje. (On je denarje prejel. Čemu jih je rabil? Zahvaljuje se prisrčno za to in mnogo drugih dobrot, katere so mu starši že izkazali. S prid¬ nostjo hoče povračevati, kar mu starši dobrega store.) 15. Zahvaljuj se materi za vezilo! 16. Zahvaljuj se prijatelju za blago pomoč v sili! 17. Zahvaljuj se zdravniku, ki ti je srečno ozdravil očeta. 18. Učenec se konci šolskega leta svojemu učitelju za¬ hvaljuje za lepe nauke. 19. Vošči materi srečo za god (k novemu letu)! 20. Vošči srečo prijatelju, ki je z daljne poti (z vojne) srečno prišel domdv. 21. Vošči stricu srečo, da je ozdravel! 22. Vošči dobrotniku (župniku) srečo k 70. rojstvenemu dnevi! 23. Vabi prijatelja na šolsko veselico! 24. Vabi starše na šolsko preizkušnjo! 25. Vabi prijatelja v trgatev! 26. Tolaži prijatelja, ki mu je umrla sestra. 27. Tolaži prijatelja, kateremu je toča polje pobila. 28. Spiši sožalnico obolelemu prijatelju! (Vedno si se veselil lista iz prijateljevega kraja, a takrat te je pismo prijateljevega brata zel6 prestrašilo. Prijatelj se ti smili, da je obolel in da mora biti v postelji. Kako rad bi mu ti pomagal, ko bi mogel! Upaš, da se bode prijatelj natančno držal zdravnikovih pred¬ pisov ter kmalu ozdravel.) 29. Poslovi se od prijatelja, ker moraš nagloma odpotovati v uk (v službo). 30. Opomni prijatelja, da ti pošlje obljubljeno semensko žito. 165 31. Opomni prijatelja, da ti pošlje cepičev, ki ti jih je obljubil. 32. Opomni krojača, da ti skoraj naredi obleko. 33. Nekdo opominja dolžnika, ki že dve leti ni plačal obresti. (V zadolžnici od ... za ... gl. se je dolžnik zavezal, da bode vsako leto natančno plačeval po 6% obresti. Ker so pa tč že 2 leti na dolgu, vprašaš prijatelja, zakaj ne izpolnjuje svoje obljube. Prosiš ga, naj ti še ta mesec pošlje dolžnih ... K. Ko bi prijatelj tega ne storil, moral bi ga terjati za vso glavnico. Zanašaš se pa, da tega ne bo treba.) 34. Opraviči se prijatelju, da mu nisi odgovoril na njegovo pismo. (Bil si delj časa pri stricu ter si prijateljev list šele dobil vrnivši se domov: torej naj oprosti prijatelj, da mu pišeš tako zakasnjeno. Izposojeno knjigo prilagaš pismu ter se zanjo zahvaljuješ.) 35. Izgovori se upniku, da mu nisi plačal ob dogovor¬ jenem roku. 36. Mizar se izgovarja, da ne more o pravem času zvršiti dela. 37. Očitaj bratu, da se slabo uči. 38. Odgovori listom pod 10, 21, 23 (nikalno), 25 (trdilno), 28. 39. Piši dopisnico za slovo! 40. Piši dopisnice o nalogah pod 7, 11, 21, 23, 32. F. Najnavadnejši naslovi, kakor se rabijo v listih za odgovor, govor, pri podpisu in za nadpis. Njegovemu Veličanstvu avstrijanskemu cesarju. Ogovor: Vaše Cesarsko in Kraljevo Apostolsko Veličanstvo! Premilostni Cesar in Gospod! ali Premilostni Gospod! Presvetli Cesar! Govor: Vaše Cesarsko Veličanstvo. Podpis : Vašemu Cesarskemu Veličanstvuprepokomi, preponižui, najvdanejši podložnik. 166 Nadpis: Njegovemu Cesarskemu in Kraljevemu Apostolskemu Veličanstvu Francu Jožefu I., Cesarju avstrijanskemu, kralju češkemu in ogrskemu i. t. d. Njenemu Veličanstvu cesarici. O. Vaše Cesarsko in Kraljevo Veličanstvo! Presvetla Gospa! G. Vaše Veličanstvo. P Prepokorni, preponižni. N. Njenemu Cesarskemu in Kraljevemu Veličanstvu, presvetlej Gospe., Cesarici avstrijanskej. Nadvojvodam in nadvojvodinjam avstrijanskim. O. Vaša Cesarska Visokost! Presvetli gospod nadvojvoda! (Presvetla gospa nadvojvodinja!) (Gospem iz vladarskih rodovin se daje naslov gospa, če tudi niso omožene.) G. Vaša Cesarska Visokost! P. Najponižnejši. N. Njegovej Cesarskej Visokosti, presvetlemu gospodu nad¬ vojvodi (ime), kraljevemu princu ogrskemu i. t. d. Njenej cesarskej Visokosti, presvetlej gospe nadvojvodinji (ime), kraljevej princesi ogrskej i. t. d. Knezom in kneginjam. O. Vaša Svetlost! Milostljivi gospod! (Milostljiva gospa!) G. Vaša Svetlost! P. Najponižnejši. TV. Njegovej Svetlosti, gospodu (ime) knezu i. t. d. (Njenej Svetlosti, gospe (ime) kneginji i. t. d.) Grofom in grofinjam. O. Visokorodni gospod grof! (Visokorodna gospa grofinja!) Milostljivi gospod! (Milostljiva gospa!) G. Vaše Visokorodje! 167 P. Najponižnejši (najpokomejši). N. Visokorodnemugospodugrofu(visokorodnej gospe grofinji)!.! Baronom in baroninjam. O. Preblagorodni gospod baron! (Preblagorodna gospa baroninja!) G. Vaše Preblagorodje; (Vaša Milost!) P. Najponižnejši. N. Preblagorodnemu gospodu baronu (preblagorodnej gospe baroninji). Vitezom, plemenitnikom, visokim uradnikom in častnikom. O. Preblagorodni gospod! G. Preblagorodni gospod! P. Najpokornejši (najvdanejši). N. Preblagorodnemu gospodu vitezu (plemenitniku) i. t. d. Drugim osebam. O. Blagorodni gospod! (Mnogospoštovani, velecenjeni, častiti, prečastiti i. t. d. gospod!) G. Vi blagorodni gospod! P. Vdani. N. Blagorodnemu gospodu 1.1. (dodaje se navadno urad, stan, delo, s katerim se kdo živi.) Tajnim svetovavcem in ministrom pravimo: „Pre- vzvišeni Gospod, Vaša Prevzvišenost, Vaša Ekscelencija" —, kardinalom pa: „Vaša Eminencija.“ Papežu rekamo: „Sveti Oče“ ali „Vaša Svetost." Knezi nadškofi dobivajo naslov „Kneževska Milost", knezoškofi „ Knežo škofovska Milost", škofi pa „Škofovska Milost". Drugi duhovniki dobivajo naslov: „Visokočastiti (prečastni, prečastiti) Gospod." Pri vlogah raznim oblastvom rabimo sledeče naslove: Visoko c. kr. ministrstvo! Preslavna (tudi: visoka) c. kr. namestnija (mestodrštvo), deželna vlada! Preslavni c. kr. deželni šolski svčt! Preslavni deželni odbor! Previsokočastni (škofovski) ordinarijat! Visokočastni žup¬ nijski urad! Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Slavno c. kr. 168 okrajno sodišče! Slavni okrajni šolski svčt! Slavni krajni šolski svčt! Slavno županstvo! Slavno ravnateljstvo! *) G. Prosilni listi (prošnje). l. a) Zgled. (Zunaj.) Preslavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu V Ljubljani. Matevž Kožuh, učenec I. razreda na c. kr. višjej realki v Ljubljani prosi oprostitve od učnine. (Z dvema prilogama.) (Znotraj.) Preslavni c. kr. deželni šolski svet! (Na pol strani.) Ponižno podpisani se drzne prositi oprostitve od učnine ter podpira svojo prošnjo s temi-le razlogi: A. Svedočba pod A priložena, ki jo je dobil konci prvega poluletja, kaže v napredku prvi razred z odliko, iz posameznih predmetov pa kakor tudi zastran vedenja in marljivosti ali izvrstne ali pohvalne znake. Glede imovine sme reči, da je v velikej stiski, kajti B. njegovi starši so ubogi, kakor se vidi iz izpričevala pod B priloženega, ter komaj utrpe preskrbeti ga z najpotrebnej¬ šim za življenje. Prosivec sam si pri najboljšej volji še ne more ničesa prislužiti. *) Če se pridevnik „slavni" sploh rabi za oblastva in društva, ne sme se vendar dati uradniku pri onih oblastvih služečemu; torej: Slavno ravnateljstvo 1 a: Spoštovani gospod ravnatelj! 169 Zato prepokorno ponavlja prošnjo : Preslavni c. kr. deželni šolski svet naj blagovoli podeliti mu to dobroto, katere vreden ostati si bode z zvestim izpolnjevanjem svojih dolžnosti neprenehoma prizadeval. V Ljubljani, 24. februarja 1912. Matevž Kožuh s. r., učenec I. razreda na c. kr. višjej realki. 2 . (Zunaj.) Preslavnej c. kr. deželnej vladi V Ljubljani. Peter Ocvirek, kancelist pri c. kr. okrajnem sodišču v Loki, prosi, da bi se I.va ustanovina podelila njegovemu sinu Francu, učencu prvega razreda na gim¬ naziji v Ljubljani. (S prilogami A, B in C.) (Znotraj.) Preslavna c. kr. deželna vlada! (Na pol strani.) Ponižno podpisani prosi, da bi se njegovemu sinu Francu podelila ustanovina (štipendija) I., ter opira svojo prošnjo na sledeče razloge: A. 1. Njegov sin je po prilogi A dovršil četrti razred ljudske šole z najboljim uspehom ter je zdaj, kakor kaže B. priloga B, prav priden učenec 1. razreda na c. kr. gimnaziji ljubljanskej. 170 2. Prepokorni podpisani je v resnici ubožen, ker nima svojega premoženja in mora z letno plačo 1200 K živiti in vzrejati petero nedorastlih otrok. C. Vse to naj se blagovoljno razvidi iz priloge C. 3. Prosivec služi državi že 10 let na popolno zado¬ voljnost svojih višjih. V Loki, 2. februarja 1912. Peter Ocvirek s. r., kancelist pri c. kr. okrajnem sodišču. 3. (Zunaj). Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu V Radovljici. Franc Jenko, kmet v Kamenjah, hiš. štev. 24, prosi, da bi se mu dovolilo, postaviti nov mlin pri vodi Bistrici. (Znotraj.) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! (Na pol strani.) Franc Jenko, kmet v Kamenjah, prosi ponižno, da bi se mu dovolilo, postaviti nov mlin pri vodi Bistrici v Bohinju. Svojo prošnjo opira na sledeče razloge: 1. Ni v tem kraju celo uro okoli in okoli nobenega mlina. 2. Voda Bistrica je za to dosti velika in pripravna. 3. Prosivec je mlinarskega dela dobro vajen, ker je že več let delal v mlinu, kakor kaže priloženo izpričevalo. 4. Prizadeval si bode, da bode ljudem dobro in zvesto stregel. V Kamenjah . . Franc Jenko s. r. 171 b) Pouk. 1. Prosilni listi (Gesuche) imajo v sebi z razlogi podprto prošnjo do oblastev ali posameznih oseb. 2. Razlogi ali vzroki, s katerimi se prošnja podpira, morajo biti potrjeni z izpričevali, ki se prilagajo prošnji. 3. Nekatere prošnje, n. pr. za izpraznjene službe i. t. d., se morajo kolkovati ter položiti pred dotično oblastvo v nekem določenem roku. Ta rok in pa uveti (pogoji), katere je treba izkazati v prosilnem listu, razglašajo se po navadi v službenih časnikih. c) Naloge. Spišite te-le prosilne liste: 1. Učenec prosi pri deželnem odboru za podelitev deželne ustanovine. 2. Učenec prosi, naj ga sprejmejo v kmetijsko šolo. 3. Trgovec prosi pri okrajnem glavarstvu za popotni list in priloži prošnji postavni kolek. 172 H. Opravilni sestavki. a) Zgled. L Inventarji. Inventar (popis) kmetske imovine 31. decembra 1912. A. Aktivni imetek. I. Gotovine. II. Ležečega posestva 13 ha 52 a polja 3 „ 12 „ travnikov 2 „ 30 „ gozdov i „ 80 „ pašnikov vkup 20 ha 74 a zemlje, ki je s hišo in vsem poslopjem vred cenjena na . . III. Hišno orodje. IV. Poljsko orodje. V. Živina VI. Zaloga zemljiških pridelkov VII. Terjatve. Vsota B. Pasivni imetek (dolg). Glavnica Obresti Vsota C. Pravi (čisti) imetek torej iznaša V Planini na starega leta dan 1912. Denarna vrednost 400 50 12000 420 400 2970 500 1000 16890 1200 30 1230 15660 50 50 Miha Dolinšek. 173 — b) Pouk. V inventarju naštevamo po redu predmete, ki se kje nahajajo. c) Naloge. Napravite inventar: 1. hišnega orodja, 2. poljskega orodja, 3. dreves v drevesnici, 4. namiznega in posteljnega orodja, 5. žitnega pridelka. II. Računi. a) Zgled. 1 . V Celju, dne 28. maja 1912. Račun. dnemu gospodu Martinu Debelaku, posestniku v Celju sem naredil te le mizarske reči: Kolek. Blagoro Jo&ef Kolšek, mizar. Do dobrega prejel 78 K dne 5. junija 1912. Jo&ef Kolšek. 174 2 . Iz hišnega računa. 1912 . Ostanek od prejšnjega meseca. Za novoletne darove Za pismo v Celovec . Krojaču Janezu Tomšiču na njegov račun od iO. decembra 19il Mesarju Jurju Rogaču za meso, nošeno na bukvice v mesecu de¬ cembru 1911 . . . . Od mlinarja gosp. Gla¬ vača za dva metrska centa pšenice, cent po 21 K . Od krčmarja gosp. Rup¬ nika za 3 hi vina po 32 K . Vozniku Lozarju za vožnjo v Loko . Trgovcu Negodetu za 2 kg kave po 3 K 60 b = 7 „ 20 „ 2 „ cukra po 92 „ = 1 K 84 „ 'U „ sveč = 1 „ 12 „ 2 „ mila po . 72 „ = 1 K 44 „ 'h l olja = 1 , 84 „ Mizarju Janžeku za novo mizo iz mehkega lesa po računu od dne i. t. d. ... Različni manjši troski Završetek za mesec januar 1912 Ostaje torej v zalogi . 175 — 3. Završetek kmetijskega računa za leto 1912. I. Dohodki. 1. Iz poljskih pridelkov se je dobilo . 2. iz pridelkov na travnikih. 3. „ „ v goricah. 4. „ „ v hostah. 5. „ „ v hlevih. 6. povrnjena plačila. 7. razni mali dohodki. Vsota vseh dohodkov • II. Troski. 1. Troski v izboljšanje zemljišč. 2. za nakup gospodarskega orodja • • ■ • 3. poslom in najemnikom. 4. za davke in priklade. 5. za domače potrebe. 6. za poplačanje dolgov. 7. različni mali troški. Vsota vseh troškov • Dohodki so večji od troškov za. Od tega odštejte 5°/« od prvotne inventarne glavnice 10.419 K. Ostaje čistega letnega dobička pri kmetij¬ skem gospodarstvu. Peter Kapun. b) Pouk. Račun kot opravilen sestavek je popis oddanega blaga ali storjenega dela z naznanilom cene za blago in plačila za delo. Takšen račun se pogostoma imenuje z laško besedo konto (množ. konti) ter se mora večinoma kolkovati. V računu mora biti naznanjeno: 1. storjeno delo, oddano blago s ceno vred; 2. čas (mesec in dan), kdaj je delo storjeno, blago oddano, po vrsti natanko drugo za drugim; 3. ime onega, za katerega je račun; 4. kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj je račun pisan; 5. podpis tistega, od kogar je račun. Po prejetem plačilu se iznesek pobota po navadi na računu samem. 176 Drugačen je gospodarski in hišni račun. Razen inventarja vse premičnine, nepremičnine in dolga imata priden gospodar in gospodinja tudi zapisnike, v katere zapisujeta, 1 koliko imata dohodkov in troškov. Konci leta ali tudi konci vsakega meseca se seštejejo dohodki in razhodki, da se vidi, kako se je gospodarilo, koliko ostaje ali koliko je nedostatka. Prav tako zapisuje gospodar tudi vse poljske, senožetne, gozdne in živinske pridelke in priredke. Dober gospodar mora zapisovati in — računiti. c) Naloge. Napravite: 1. črevljarski, 2. krojaški, 3. kovaški, 4. prodajal- niški, 5. dninarski, 6. knjigoveški račun. 7. Napišite gospo¬ darski račun a) za mesec september, b) za vse leto. 8. Zapiši, koliko si imel vse leto troškov za učila. III. Pobotnice. a) Zgledi. Navadne pobotnice. 1 . Pobotnica. 60 h, sto in šestnajst kron 60 vinarjev, katere sem jaz podpisani od gospoda učitelja Jakopa Strnada resnično prejel kakor najemščino (stanarino) za pol leta od sv. Jurija do sv. Mihela. V Kočevju, 14. aprila 1912. Peter Gri&ar, lastnik hiše štev . . za Kolek. 116 K 2 . Pobotnica. Potrjujem s tem listom, da mi je go spa Eli zabeta Tominka iz Ravnice štiri sto kron, katere sem ji bil julija t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestmi 5%, namreč 177 desetimi kronami, danes popolnem izplačala, ko sem ji dolžno pismo nazaj dal. V Kostanjevici, 31. decembra 1912. Luka Batič, trgovec. 3. Pobotnica. sto kron kot letno plačo od 1. januarja 1911. do 1. januarja 1912. prejela sem popolnoma današnjega dne od gospodarja Jožefa Komana, tukajšnjega gostilničarja, kar s tem zahvalno potrjujem. V Tržiču, dne 1. januarja 1912. Neža Kobe, dekla. Kolek. 100 K 4 . Pobotnica. 371 K 20 h, tri sto eno in sedemdeset kron, 20 vinarjev, za svoja mizarska dela, po pogodbi od 30. janu¬ arja 1912. storjena za mestno šolo, iz blagajnice mesta Ptuj¬ skega danes resnično prejel, potrjujem tu sč svojim podpisom. V Ptuju, 25. novembra 1912. Janez Kotnik , mizar. Kolek. Da sem Pobotnica. Andrej Zupančič, tukajšnji črevljar, plačal mi je danes od 1200 K kapitala obresti po 5dotekle od 1. mar- Slovenska slovnica. XI. 1697. 12 178 cija 1910. do 1. marcija 1912. namreč šestdeset kron, in po tem mi je vrnil še šest sto kron od kapitala samega, gori omenjenega. V Metliki, dne 1. marcija 1912. Martin Bobida, trgovec. 6 . Vzajemna pobotnica. Podpisanca sva danes svoje medsebne račune preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da do današnjega dneva nimava ničesar iskati drug od drugega. Za to sva uničila račune in vse spise o medsebnih iskovinah, kar sva jih v rokah imela, ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o tem utegnila še kje najti. Za najino večjo varnost sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, podpisala in si vzela vsak po eno. V Ribnici, 15. septembra 1912. Jurij Gnezda, trgovec. Tomaž Dolinar, trgovec. b) Pouk. Pobotnica (Quittung) je pismeno potrjenje, da je katera terjatev (iskovina) popolnoma ali deloma plačana. Pobotnice so ali navadne ali vzajemne (zgled 6). Da bo pobotnica veljavna, mora odgovarjati tem-le vpra¬ šanjem : 1. Kdo plačuje? (Včasih je dosti ime in priimek plaču- jočega, navadno pa se dodaje še stan in stanovanje, da ne bi bilo pomote zastran osebe.) 2. Koliko seplačuje?To se pove sč številkami in črkami. 3. Za kaj se plačuje? Pri odbitnih pobotnicah (zgled 5) se mora s črkami zapisati tudi ves dolg, pri pobotnicah od — 179 — obresti, najemščine, zakupščine, mezde i. t. d. pa tudi čas, za kateri se plačuje oni iznesek. 4. Komu se plačuj e? Kdor denarje prejemlje, podpiše se svojeročno ter pristavi še stan, obrt i. t. d. 5. Kje in kdaj se plačuje? Precej k zadnjej vrsti po¬ botnice se mora zapisati kraj, dan, mesec in leto, kje in kdaj se izdaje pobotnica. Navadno se izdaje tistega dne, katerega se plačuje, kar se določuje z besedami „danes“, „današnjega dne Pobotnica pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v njej zapi¬ sano, da je dotični iznesek kateri dan poprej izplačan, pobot¬ nica pa pozneje napravljena. — Pobotnice se morajo navadno kolkovati ter skrbno shranjevati. Kolek je zavisen od izneska. Pobotnica, s katero se daje pravica, da sme kdo svoj dolg za zastavljene reči izbrisati ali izknjižiti, mora imeti sodno ali notarstveno poverilo. c) Naloge. 1. Napišite pobotnico za 60 K 30 h kot četrtletno najemščino; 2. pobotnico za 69 K 60 h kot 6 % obresti; 3. za mezdo hlapcu; 4. pobotnico za plačana zidarska dela; 5. odbitno pobotnico: od 2520 K dolga se plačajo 5 % obresti in tretjina glavnice; 6. vzajemno pobotnico med kmetom in trgovcem. 7. Naredite pobotnico za enoletno zakupščino od 3 ha njiv! 8. Delavec naredi gospodarju pobotnico za 60 K, ki jih je pri njem zaslužil črez leto. IV. Vozni listi in poštne spremnice. a) Zgledi. Vozni list. Gospodu fabrikantu Andreju Vrtniku v Kamni Gorici. Na Jesenicah, 10. Kolek. aprila 1912. Po vozniku Valentinu Koritniku iz Srednje vasi pošiljam Vam spodaj zaznamenovano blago. Ako ga prejmete o pravem 12 * — 180 - času, to je od danes v treh dneh, plačajte vozniku štiri krone voznine. Ciril Javornik. Poštna sprenmica. Prednja stran: Po šiljavcevo ime in stanovališče. Viljem Janžio v Mariboru Poštna spremnica. Častivredni gospod Kolek. Jernej Cocaj, župnik v Remšniku. Zavezaj V. J. Zadnja posta, Marnberg. Dežela: Štajersko. V Čem se j pošilja in ( s kakim j znamenjem' Vsebina: Knjige. Vrednost: 20 K Prostor za poštne zapiske o poštnini in teži. Zadnja stran: 181 b) Pouk. Kadar se blago izroči v vožnjo vozniku, spiše se odprto pismo onemu, kateremu je blago namenjeno. To pismo se imenuje vozni list. A če se komu kaj pošilja po pošti, pridodati je poslatvi poštno spremnico. V navadni vozni list (Frachtbrief) se mora zapisati: a) prejemnikovo ime, stan in stanovališče; h) voznikovo ime in stanovališče; c) imenuje se poslano blago ter se natanko zapiše, koliko ga je, kako je zavito ali zabito, in kako je zazna- menovano; d) pove se, koliko je pogojene voznine; e) zapiše se, kdo je blago oddal, kdaj in kje se je oddalo ter dokle mora priti na svoje mesto. Vozni listi in poštne spremnice imajo kolek. c ) Naloge. Spišite vozen list, po tem poštno spremnico (Post-Begleit- adresse): 1. o posušenem sadju, 2. o oblačilih, 3. o perilu, 4. o različnem semenju, 5. o mizarskem orodju. V. Prejemni listi ali primke (recepisi). a) Zgleda. Prejemni list. 1 . deset kron, katere mi je Miha Volk današ¬ njega dne oddal, da jih izročim prečastnemu logaškemu župniku gosp. Antonu Smrekarju. Na Ravniku, 7. oktobra 1912. Matej Lisjak. 2 . Potrjujem s tem listom, da mi je gospod Nikolaj Peternel zlato žepno uro, zame od gosp. Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma nepoškodovano izročil. V Podragi, 1. septembra 1912. Jurij Hobat. b) Pouk. S prejemnim listom se pismeno potrjuje, da smo ali zdse ali za koga druzega resnično prejeli denarje ali kako drugo Kolek. Za osem — 182 — reč. Tak list ima sploh prav tiste člene, kakor pobotnica; naj¬ važnejše je : 1. da se natanko naznani reč, potem 2. dan, kdaj, in oseba, od katere se je kaj prejelo; 3. da se prejemnik podpiše, in 4. če prejemnik ni prejel reči zase, da se pove oseba, katerej je namenjena. c) Naloge. 1. Premenite prejemni list 1., da se bode začenjal tako: a) Miha Volk mi je i. t. d. b) Potrjujem, da sem od i. t. d. cj Da mi je Miha Volk i. t. d. 2. Z ozirom na prejemni list napišite, kako bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlatej uri, namenjenej Jurju Hobatu. 3. Spišite ta-le prejemna lista: a) Nekdo je od voznika Jakoba Hrasta iz Tržiča prejel skrinjo, zaznamenovano z A. Š. št. 9., ki ima po povedbi podob- ščine v sebi, ter obeta, da jo v treh dneh odpravi gospodu učitelju Kvasu v Kranj. b) Gospodar Boštjan Kopun iz Braslovč je prejel sod vina, zaznamenovan z. B. O. 5. in zapečaten, naj ga pošlje poštarju v Gornji grad. VI. Hranilni listi ali hrambenice (depozitke). a) Zgleda. i. ji dekan, gospod Štefan Gostiša, mi je danes dve sto petdeset c. kr. cekinov pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Potrjujoč le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na njegovo zahtevanje njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu, kadar mi izroči ta hranilni list, zopet nazaj dati. V Cerknici, 4. maja 1912. Kolek. Tukajš Jožef Ravnikar. 183 2 . Hranilni list. Potrjujem, da mi je danes gospod Pavel Dimeč, voznik v Novem mestu, izročil v hrambo zaklenjeno, 50 kg težko skrinjo, ki je lastnina gospoda Tomaža Drnjača v Kranju. V Ljubljani, 1. septembra 1912. Peter Zajec, gostilničar. b) Pouk. V hranilnem listu (Aufbewahrungsschein) je bistveno: 1. da se pove natanko, kaj seje dalo hranit, in čigavo je; 2. da se določijo uveti ali pogoji, pod katerimi se ima hranjeno nazaj dati; 3. da se zapiše ime tistega, kateri reč hranit daje, in onega, ki jo prevzema ter hranilni list izdaje, in zadnjič tudi dan, kdaj je reč prejeta. c) Naloge. Prepišite gorenji prejemni list, pa da se bode začenjal tako: Jaz podpisani potrjujem s tem listom i. t. d., ali pa: Današnjega dne mi je izročil i. t. d., ali: Da sem od gospoda i. t. d. Nekdo potrjuje: 1. da mu je dekla hranit dala skrinjo z belim perilom in obleko, ter pravi, da noče biti porok, ako bi se te reči kako poškodovale brez njegovega zadolženja; 2. da mu je gospa 1.1., zapečateno škatlico, ki ima po nje povedbi važna pisma v sebi, v hrambo dala s tem dodatkom, naj jo nazaj da temu, kdor mu zopet izroči ta list; 3. da je dobil v hrambo zlato žepno uro (brez verižice), ki je znotraj zaznamenovana s črkama P. K. in številko 9. VII. Odpovedni listi ali odpovednice (reversi). a) Zgleda. 1 . Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesa r, je bil tako dober, ter mi je naprošen dovolil, da smem za svojo potrebo jemati vode iz vodnjaka na njegovem dvorišču. 184 Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temveč da jo hočem kakor dobroto, meni dodeljeno, uživati dotle, dokler bode gosp. Ambroža Lesarja volja, meni dopustiti to uživanje. V Ipavi, 3. mareija 1912. Jožef Oparnik. Gospod 1.1., zemljiški postestnik v I., prep ustil mi je iz dobrote kos svojega hišnega vrta, sedem in pol metra dolg in šest metrov 6 dm širok, da na njem postavim uljnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zemljišča, ako bi on ali njegovi dedni nasledniki zahtevali, brez ugovora zopet odstopim v tistem stanu, v katerem sem ga prejel. Za potrdilo vsega tega je tu podpis moj in dveh naprošenih prič. V .dne 14. aprila 1912. I. I., učitelj. I. I., kot naprošena priča. /. kot naprošena priča. b) Pouk. Z odpovednim listom ali odpovednico (Verziehtschein, -Revers) izrekujemo, da dovoljenja, katero nam je kdo dal, ne bodemo nikdar šteli in imeli za kako pravico. V takem listu se mora povedati: 1. kdo dovoljuje, 2. komu se dovoljuje, 3. kaj se dovoljuje, in pa povedati, 4. da se dovolitev ne bode nikdar imela in trdila za pravico; 5. povedati je, kje in kdaj se list izdaje; 6. Izdateljevemu podpisu se prideneta še podpisa dveh prič. Pri spisovanju odpovednic je ravnati previdno in natančno, da ne bode prepira. c) Naloge. 1. Kmetovavec 1.1. je dopustil nekomu, da si prek njegove 185 njive, katero je treba tanje zaznamenovati, sme narediti kolovoz določene širokosti. Le-ta mu da odpovedni list na to. 2. Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas ponoči in podnevi hoditi skozi njegov vrt, in da ima zaradi tega tudi ključ tako od prednjih kakor od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpovednico. 3. Nekdo dovoli sosedu, da sme ovce pasti po nekem delu njegovega pašnika; sosed mu spiše odpovednico. VIII. Nakaznice. a) Zgled. Nakaznica. Gospodu logarju Poženelu v Rogatcu. Blagovolite mojemu hlapcu Andreju Petelinu proti tej nakaz¬ nici izročiti tri m 3 po en m dolgih bukovih drv, ceno pa zapisati na moj račun. Na Slatini, 1. avgusta 1912. Martin Dobnik, pekar. b) Pouk. Z nakaznico (asignacijo, Anweisung) prosi nekdo nekoga, s katerim ima opravila in račun, naj drugemu komu izroči neko vsoto denarjev ali neko blago. V nakaznici se mora povedati: 1. ime in stanovališče onega, ki naj kaj izroči; 2. ime in stanovališče onega, ki naj denarje ali blago prevzame; 3. koliko denarjev (s črkami pisano) ali katero blago naj dobi; 4. na čigav račun naj se zapiše iznesek; 5. dodati je datum in podpis. c) Naloge. Spišite nakaznico, vsled katere naj izroči 1. trgovec vozniku Aliču 1 hi pšenice, 2. kmet mesarskemu hlapcu pitanega prašiča, 3. fabrikant krčmarju 50 K. 186 IX. Zadolžnice. a) Zgleda. 1 . isani priznavam s tem listom, da mi je gospod Martin Sodar, posestnik v Tinjah, posodil pet sto kron (500 K) av. veljave ter mi ta iznesek danes odštel v bankovcih. Zavezujem se, da bodem ta kapital z obrestmi po šest od sto pol leta po tem, ko se mi odpovd, vrnil gospodu upniku ali njegovim dednim naslednikom v enakej veljavi. V Borovljah, 25. januarja 1912. Anton Vračič. Jaz n 2 . Jaz niže podpisani potrjujem, da mi je G regor Pia skan, trgovec v Mariboru, posodil osem sto (800) kronskih Srebr¬ njakov ter mi jih danes naštel. Zavezujem se, da bodem letne obresti po pet od sto gosp. upniku plačeval pol leta naprej, glavnico pa vrnil njemu ali njegovim pravnim naslednikom v sre- brnej veljavi in sicer po prejšnej poluletnej, vsakemu pogodniku enako na voljo danej odpovedi. V zavarovanje tega zajma in obresti zastavljam svoje po¬ sestvo pod št. 25. v Jarenini ter dovoljujem, da se ta dolg z obrestmi in vsemi drugimi pravicami, ki se strinjajo s tem dolžnim pismom, vknjiži na omenjeno moje posestvo. V dokaz tega svojeročni podpis moj in naprošenih prič. V Jarenini, 1. julija 1912. Janez Simonič s. r., dolžnik. Peter Slekovec s. r., priča. Jakob Magdič §. r., priča. Dodatek sodnega ali notarskega poverila. 187 b) P o u k. Zadolžnica (dolžno pismo, obligacija, Schuldschein) je pismo, s katerim potrjujemo, da smo od nekoga neki iznesek denarjev na posodo (v zajem) vzeli. V njem se mora: 1. razločno povedati upnikovo (verovnikovo) ime in stano- vališče; 2. pripoznati, da smo prejeli iznesek, ki se zapiše z bese¬ dami in številkami; 3. razločno povedati, v katerih denarjih ali v katerej veljavi se je izplačal ta iznesek; mora se 4. povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali, ako so obresti obljubljene —; 5. obljubiti, da se posojilo vrne, in kdaj; mora se pri¬ pisati 6. kraj, dan in leto (s postavnim kolkom), in 7. podpis dolžnikov, in če dolžnik ni sč svojo roko napisal dolžnega pisma, še podpis dveh prič. Ako se na podlogi zadolžnice dolg vpisuje v zemljiško knjigo, imeti mora zadolžnica še sodno ali pa notarsko poverilo. c) Naloge. Napišite zadolžnice o: 1) 120 K; ta glavnica, dajoč obresti po 572 %, mora se vrniti po poluletnej odpovedi; 2) 350 K, ki jih je nekdo za kupljeno blago po štirih mesecih plačati dolžan, do tja pa obeta s 5% obrestovati; 3) 650 K, katere kdo vzame v zajem z obrestmi po 6%, hi za katere zastavlja svoje posestvo. a) Zgled. kater X. Pogodbe. 1 . Zakupna pogodba, anes sklenila Janez Sajavec kot zakupodavec in Marko Zorič kot zakupnik tako le: 1. Janez Sajavec daje Marku Zoriču svojo petdeset arov prostrano njivo „za gradom" od danes naprej na štiri zaporedna — 188 — leta v z&kup za to, da mn plača na leto dve sto kron za- kupščine. 2. Marko Zorič obeta Janezu Sajavcu, da bo zakupščino plačeval vsako leto dne 1. maja, sicer pa tudi, da bode skrbel, da bo njiva v dobrem stanu. 3. Davke za to njivo bode plačeval posestnik sam. 4. Ce zakupniku pridelke vzame toča, slana, povodenj ali kaka drugačna ujima, on zaradi tega ne bode mogel nič za- kupščine utrgavati. Ker se je to pismo spisalo v dveh primerkih, dobi vsaka stranka po en prepis. V Ratečah, 1. marcija 1912. Janez Sajavec s. r., zakupodavec. Marko Zorič s. r., zakupnik. France Oblak s. r., priča. Vid Kušar s. r., priča. 2 . Kupna pogodba, anes dogovorila in sklenila gospod Anton Žepič, hišni posestnik v Gorici, v tržaških ulicah štev. 15, kot prodajavec in gospod Valentin Bratina, trgovec v gosposkih ulicah pod hiš. št. 10 kot kupec tako le: 1. Gospod Anton Žepič prodaje gosp. Valentinu Bratini svoj sadovnjak „za potokom" v nezagotovljenej izmeri dvanajst arov za štiri tisoč kron av. veljave v popolno last z dovo¬ ljenjem, da se sme kupec nanj kot lastnik takoj zapisat dati. 2. Gospod Valentin Bratina kupuje dni sadovnjak in od¬ šteje po podpisu te pogodbe polovico dogovorjene kupnine, to je dva tisoč kron av. velj., ter se zavezuje, da ostanek brezobrestno odplača v štirih enakih letninah po 500 K. kater 189 3. Prodajavec potrjuje, da je prejel polovico kupnine: dva tisoč kron a. v., njega tudi zadenejo vsi davki, kar bi jih bilo še zaostalo do današnjega dne. 4. Kupec jemlje nase troške za prepis, pristojbine in vse davke od danes naprej. To pogodbo, ki se je spisala v dveh enakoglasnih primerkih, so podpisale stranke in naprošeni 2 priči. V Gorici, 1. februarja 1912. Anton Žepič s. r., prodajavec. Valentin Bratina s. r., kupec. Karel Jordan s. r., priča. Franjo Furlani s. r., priča. b) Pouk. Pogodba je vsako pismo, s katerim se določajo vzajemne pravice in dolžnosti dveh ali več oseb. V vsakej pogodbi je povedati: 1. kdo se dogovarja ali pogaja; 2. predmet, o katerem se sklepa pogodba; 3. pogoje (uvete), pod katerimi se stranke pogajajo, ter pravice in dolžnosti, ki gredd posameznim pogodnikom; 4. kraj in čas, ob katerem se sklepa pogodba; 5. treba je tudi pritisniti kolek ter pridejati podpis po- godnikov in prič. Pogodbi je potreba toliko primerkov, kolikor je pogodnikov. Pogodbe, katerih se je trdno držati, so ali zakupne, kupne, menjalne, službene (mezdne), učne i. t. d. Važne pogodbe se spisujejo pri c. k. notarju. Opomnja. Kadar se napravlja pismena pogodba, pazi naj se z največjo skrbnostjo, da se v njo postavi vse, kar je bilo ustno domenjeno. 190 c) Naloga. Napravite pogodbe: 1. o zakupu kakega zemljišča; 2. o pro¬ daji katere hiše; 3. o zameni vinograda s travnikom; 4. o vzpre- jemu rokodelskega učenca. XI. Izpričevala (svedočbe) služabnikom. a) Zgleda. 1 . Izpričevalo. Janez Kolan, domž, iz Hotedršice (pod Pl neoženjen, 30 let star, bil je pri podpisaniku od 1 Kolek. aninski o kraj), janu¬ arja 1909 do 31. decembra 1911 v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega, pridnega in poštenega posla kazal tako, da sem bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam drugo službo izvolil in si želi več poskusiti, zato ga s tem listom rad vsakemu priporočam. Temu na dokaz potrjujem ta list se svojim podpisom in pečatom. V Logatcu, 1. januarja 1912. Simon Strel s. r., posestnik. 2 . Izpričevalo. Potokarjeva iz Šent-Jurja na Dolenjskem, 24 let stara, neomožena, je pri meni pet let in štiri mesece (t. j. od 1. januarja 1912. do danes) služila za kuharico. Vsa ta leta je bila tako pridna, skrbna, poštena in zvesta, da sem bila ž njo 191 prav zadovoljna. Ker pa zdaj ne misli več služiti, dajem ji z veseljem to dobro izpričevalo. Na Vrhniki, 1. maja 1912. Mila Krašanova, posestnica. bj Pouk. Pismo v katerem se posvedočuje ali priča, kako je kdo služil in se vedel, imenuje se službeno (poselsko) izpri¬ čevalo. Treba, da je po vsem resnično in določno. V tako svedočbo se zapiše: 1. ime, stan, starost in rojstveni kraj tistega, komur se daje izpričevalo; 2. koliko časa je kdo služil ter kako je opravljal dolžnosti svoje službe; .3. kraj in dan, potem podpis (pogosto tudi pečat) tistega, ki piše izpričevalo. c) Naloge. Napravite izpričevalo: 1. hlapcu, kije zaradi bolehnosti stopil iz službe; 2. spretnemu mizarskemu pomagaču, ki hoče na svojo roko podjeti svoj obrt; 3. mlinarskemu hlapcu; 4. pastirju; 5. dekli. XH. Izpričevala o dogodkih. a) Zgled. Izpričevalo. V sredo, t. j. 25. t. m. ob dveh popoldne sva se šla z Janezom Robnikom iz naše vasi v Dravo kopat. Pri kraju Kušejevega travnika, kjer sva se kopala že večkrat, greva oba kmalu v vodo. Jaz sem ostal pri kraju, Janez pa je šel bolj na sredo, če prav sem za njim vpil, naj nikar naprej ne hodi. Ko se hoče obrniti, skrije se pod vodo — in ni ga bilo več. Klical sem na pomoč, a zastonj. Ni ga bilo blizu človeka. Ker sam plavati ne znam, nisem mogel priskočiti nesrečnemu Janezu. Utonil je. 192 Po zapovedi c. k. okrajnega oblastva sem spisal to izpriče¬ valo in sem pripravljen, ako bi bilo treba, tudi priseči, da je bilo res tako. V Črnečah, 27. junija 1912. Matej Pšeničnik posestnikov sin. b) Pouk. Izpričevala ali svedočbe o dogodkih dajo se na prošnjo tega, kdor jih potrebuje pred gosposko, ali pa na zahtev go¬ sposke same. V drugem teh slučajev se pokliče očevidec pogosto pred gosposko; tu se, kar ve povedati, zapiše, on pa zapisek potrdi sč svojim podpisom. (To se po uradnem govorjenju pravi: „s kom zapisnik vzprejeti“.) Kadar pripovedujemo prigodek, o katerem pričamo kakor očevidci, treba je, da natanko in vestno povemo vse okolnosti, ker na tem stoji večkrat sreča ali nesreča našega bližnjega. c) Naloge. Spišite izpričevala: 1. kako je kdo nekomu rešil življenje; 2. kako je kdo nekoga razžalil na časti; 3. da je kdo trpinčil žival; 4. da je kdo poškodoval drevesa v sadovnjaku. XIII. Javna ali očitna oznanila. a) Zgledi. 1 . Izgubljeno. Dne 8. t. m. je nekdo izgubil na Gradišču rjavo usnjeno listnico, v katerej so bila različna pisma in dva bankovca po deset kron. Kdor jo je našel, prošen je, da jo odda pristojnej gosposki, kjer dobi plačilo, katero mu gre. 2 . Konji na prodaj. Štirje popolnoma enaki vprežni konji brez napake, po 5 let stari, po 15 pesti visoki, so na prodaj prav po ceni. Kupci naj se potrudijo v konjarnico gospoda I. I., kjer se jim povedč tanji pogoji. — 193 — 3. V najem se daje na 6 let kmetija v Ziljskej dolini na Koroškem. Več o tem se zve pri Fr. Kolarju v Gorjak, hiš. št. 5. 4. Vinogradnik, ki se je izučil v mariborskej šoli za sadjarstvo in vinstvo, išče službe. Ponudeb prosi pod napisom M. S. štev. 10. poste restante v Ptuju. b) Pouk. Javna naznanila v časnikih ali po očitnih krajih naj bodo kratka in razločna. Ako je treba, oznani se tudi mesto, kjer se reč lakho pozve natančneje. c) Naloge. 1. Sadjar naznanja, da ima prav lepih mladih dreves na prodaj. 2. Trgovec oznanja, da se je drugam preselil, in vabi ljudi, da bi hodili k njemu kupovat. 3. Hlapec išče službe. 4. Stanovanje se daje v najem. 5. Nekdo je našel listnico. 6. Pogorelec se zahvaljuje za poslane milodare. Napišite oznanila! XIV. Brzojavi (telegrami). Slovenska slovnica. XI. 1697. 13 194 b) Pouk. Brzojavi so pismena prijavila, ki se pošiljajo po telegrafu. Brzojavi naj bodo kratki, lahko razumljivi in razločno pisani. Zgoraj ima vsak brzojav prejemnikov nadpis, spodaj pa pošiljavčev podpis. Nadpis naj bo natančen. Če v kraju, kamor je brzojav namenjen, ni brzojavne postaje, imenuje se tudi onemu kraju najbližja poštna postaja. c) Naloge. 1. Nekdo naznanja svojej sestri materino smrt. 2. Nekdo se zahvaljuje za čestitko. 3. Nekdo naznanja svoj prihod. 4. Vojak brzojavlja staršem, da je srečno dospel v Sarajevo. Napišite telegrame! XV. Poslednje izporočilo, oporoka ali testament. a) Zgledi. 1 . Oporoka, ki jo je oporočitelj sam pisal in podpisal. Oporoka. V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. Ker nihče ne ve, kdaj bode umrl, zatd zapisujem zdaj pri popolnoma zdravej pameti svojo zadnjo voljo. 1. Svojo dušo izročam Bogu, truplo pa naj se pokoplje po šegi, kakor je navadna v našem kraju. 2. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬ moženju postavljam milega mi brata Stefana. Vse naj ima, kar ostane črez mojo potrebo in oporoko. 3. Domačej ljudskej šoli v Žabnicah ostavljam petdeset goldinarjev, ki naj se okrajn. šols. svetu izplačajo za šolske potrebe. 4. Svojemu sosedu Karlu Visočniku, ki mi je dolždn sto gl., odpuščam ves ta dolg. To je moja oporoka, katero sem sam spisal in podpisal. V Žabnicah, 1. oktobra 1912. Jakob Breznik, oporočitelj. 195 — 2 . Oporoka, katero je oporočitelj samo podkrižal. Oporoka. Ker nikomur ni znano, kdaj ga bode Bog poklical s tega sveta, hočem zdaj pri zdravej pameti razodeti svojo poslednjo voljo zastran svojega premoženja. 1. Poglavitnega dednega naslednika vsemu svojemu pre¬ moženju postavljam svojega starejšega sina Antona; vendar pa mora on: 2. Plačati pogreb in pet svetih maš, ki naj se bero za mir in pokoj moje duše. 3. Mojemu sinu Tomažu naj da sto goldinarjev in mojej hčeri Mariji sto goldinarjev dote. 4. Mojemu hlapcu Jerneju naj odšteje trideset goldinarjev. 5. Med uboge naše občine naj na dan mojega pogreba razdeli deset goldinarjev. To je moja oporoka, ki se mi je vpričo treh tu podpisanih prič prebrala, in katero vso potrjujem ter tudi svojeročno podkrižujem. V Podsredi, 14. februarja 1912. f f f to je Valentin Preskar, oporočitelj. Miha Kovačič s. r., oporočiteljevega imena podpisovavec in priča. Janez Hrovat s. r., priča. Andrej Podgoršek s. r., priča. 3. Oporoka, katero so zapisale priče. Oporoka. Podpisani Jernej Jereb, Matija Nemanič in Edvard Težak, vsi v Trnovem, pričamo, da nas je včeraj nam vsem dobro znani sosed in prijatelj Matevž Gabršek k sebi poklical, da bi bili priče njegovej oporoki. Matevž Gabršek je bil sicer po 13 * 196 telesu bolan, a na duhu popolnoma zdrav. Ko nam je povedal, zakaj nas je poklical, razodel nam je vpričo vseh treh svoje poslednje izporočilo takč le: 1. Poglavitno dedno naslednico svojej zapuščini imenuje, ker nima otrok, svojo ženo Barbo Gabršekovo. 2. Občinskej bolnici ostavlja dve sto goldinarjev. 3. Ubogim naše občine daje petdeset goldinarjev. 4. Njegova žena naj po njegovej smrti župljanskej (farnej) cerkvi izplača dvajset goldinarjev. 5. Svojemu prijatelju Antonu Simončiču v Zagorju ostavlja v spomin srebrno žepno uro. Podpisani potrjujemo, da je to popolna vsebina poslednjega izporočila, kakor nam ga je povedal oporočnik Matevž Gabršek, in da nismo ničesa o tem izpremenili, nič pristavili ali zamol¬ čali. Vselej smo pripravljeni, ako bi bilo treba, resnico tega zapisa tudi s prisego potrditi. V izpričbo tega se tu podpisujemo. V Trnovem, 18. marcija 1912. Jernej Jereb s. r. Matija Nemanič s. r. Edvard Težak s. r. Oporočni dodatek (kodicil). K svojej oporoki z dne 1. oktobra 1908 pristavljam pri popolnoma zdravej pameti še to le: 1. Vse svoje knjige in časopise ostavljam našej občinskej knjižnici. 2. Našej ljudskej šoli ostavljam namesto 50 gl., kakor je zapisano v imenovanej oporoki, sto goldinarjev. Ta kodicil sem sam spisal in podpisal. V Žabnicah, 1. decembra 1912. Jakob Breznik s. r., b) Pouk. oporočitelj. Pismo, s katerim kdo določuje, kaj naj se zgodi po nje¬ govej smrti ž njegovim premoženjem, imenuje se poslednje izporočilo, oporoka ali testament. Oporoka se začenja navadno sč svetim križem, a potem se natanko zapiše, kar hoče oporočitelj sploh oporočati. 197 Oporoka se napravlja ustno ali pismeno. Kdor oporoča ustno, mora to storiti pred tremi zmožnimi pričami. Priče morajo biti vse tri hkratu pričujoče, osebno morajo poznati oporočitelja ter potrditi, da o njegovej osebi ni kake prevare ali zmote. Da pa priče ne pozabijo, kar jim je oporočitelj povedal, je dobro, da vse tri vkup, ali tudi vsaka posebe, ali pa kdo drug zapiše, kar je oporočitelj oporočal. Ako se zahteva, morajo priče oporoko tudi s prisego potrditi. Da so priče veljavne, morajo biti moškega spola, vsaj po 18 let stare in zavedne; razumeti jim je popolnoma tudi oporočiteljev jezik. Menihi, mutci, glušci, slepci in tisti, kateri so bili kaznjevani zaradi katere krivice, ne morejo biti veljavne priče oporoki. Pričati tudi ne smejo osebe, katerim se v testa¬ mentu kaj ostavlja. To velja tudi o starših, otrocih, bratih in sestrah, svakih in o plačanej druščini tistih, katerim se kaj ostavlja. Kdor hoče oporočevati pismeno in brez prič, mora oporoko sam pisati in podpisati. Testament, ki ga je pisal kdo drug, mora oporočitelj svojeročno podpisati ter pred tremi prikladnimi pričami potrditi, da je to njegova poslednja volja. Priče se morajo na pismu samem kot priče oporoke podpisati; treba pa ni, da bi vedele kaj je zapisano v oporoki. Če oporočitelj ne zna pisati, naj vpričo treh prič svojeročno napravi znamenje, h kateremu ena teh treh prič zapiše oporo¬ čiteljevo ime. Ce niti brati ne zna, mora mu ena priča vpričo dveh drugih svedokov testament prebrati, oporočitelj pa mora potrditi, da je oporoka zapisana po njegovej volji. Oporoke, pri katerih je pogosto treba ozirati se na ženitvo- vanske in druge pogodbe, delajo se čestokrat tudi pri sodiščih ali pri notarjih. Zadnjevoljska naredba, ki ne imenuje dednega naslednika, temveč le volila (legate), zove se kodicil. Kodicil se nareja zraven oporoke pa tudi brez nje. Kar veljd o oporokah, veljd tudi o kodicilih, -|s».«h=§- 198 Kazalo. Slovnica. Glasoslovje. Samoglasniki. Soglasniki. Izpremena soglasnikov . Zlogi. Razzlogo vanje. Pravopis . Ločila ali prepone. Raba velikih začetnih črk. Najnavadnejše kratice. Skladje ali besedoslovje .. Izpeljava samostalnikov . Izpeljava pridevnikov. Sestava samostalnikov. Sestava pridevnikov. Sestava s predlogi. Besedne družine (skupine). Oblikoslovje in skladnja. A. Goli stavek. a) Osebek (podmet, subjekt). Samostalnik . . . Spol samostalnikov. Število samostalnikov. Zaimek . b) Povedek (poved, predikat) . Glagol. Oseba in število. Čas. Tvorna in trpna oblika. Nakloni. Pridevnik (prilog). Stopnjevanje pridevnikov. B. Razširjeni stavek. a) Osebek. Samostalnik. Moška sklanja. Ženska sklapja. Srednja sklanja. b) Povedek. Vezanje povedka z osebkom . . Glagol. Deležniki. c) Dopolnilo . Dopolnilo v rodilniku. Dopolnilo v dajalniku. Dopolnilo v tožilniku. Nikalni stavki. Dvojno dopolnilo. Dopolnilo s predlogi. Ponavljanje. Predlog. Stran 3 4 5 6 9 (0 11 12 13 18 21 22 23 25 26 27 28 29 30 31 32 38 40 41 44 46 48 50 51 52 53 54 55 56 199 Stran d) Prilastek. 57 Pridevnik (prilog). 58 Določni in nedoločni pridevnik. 59 Stopnjevanje pridevnikov in deležnikov. 61 Zaimek. 62 Osebni zaimki. 63 Posestni zaimki. 65 Kazalni zaimki. 66 Vprašalni zaimki. 67 Oziralni zaimki. 68 Nedoločni zaimki. 69 Številniki. 70 Glavni številniki. — Vrstilni številniki. 72 Ločilni in množilni številniki. — Delilni in družilni številniki. 73 Ponavljalni številniki. — Nedoločni številniki. 74 Rodilnikov prilastek. 75 Prilastek s predlogom. 76 Ponavljanje. 77 e) Prislovno določilo. — Prislov. — Stopnjevanje prislovov. 78 Predlog. 79 Prislovno določilo kraja. — Prislovno določilo časa. 80 Prislovno določilo načina. — Prislovno določilo vzroka. 81 Veznik in medmet. 83 Ponavljanje in dostavki, a) Osebek (subjekt). 84 b) Povedek (predikat) . 85 Glagol. 86 Vrste glagolov. — Posebna sprega . 96 Dovršni in nedovršni glagoli. 98 Raba dovršnih in nedovršnih glagolov. 99 Velelnik.100 Trpna oblika.101 c) Dopolnilo.102 d) e) Prilastki in določila . — Besedni red v golem in v razširjenem stavku.103 C. Zloženi stavki.104 I. Enovito zložen stavek, a) Priredje ... •.105 Vezalno priredje. — Protivno priredje.106 Sklepalno priredje. b) Podredje.107 Osebkovi zavisniki.109 Povedkovi stavki .110 Dopolnilovi stavki.Ul Zavisni vprašalni stavki.112 Dobesedni govor. Prilastkovi stavki .114 Prislovni stavki.-.115 200 Krajevni stavki. časovni stavki. Načinovni stavki.. . Vzročni stavki. Skrajšani stavki. Vmesni stavki (parentčze). Manjkavi (eliptični) stavki. Skrčeni stavki.. Skrčeni stavki z več osebki. Skrčeni stavki z več povedki . . . . Skrčeni stavki z več dopolnili. Skrčeni stavki z več prilastki. Skrčeni stavki z več določili. II. Mnogozloženi stavki . Raba ločil. Red ali sledba stavkov. Vaje v spisju. A. Povesti. B. Popisi. C. Primerjave. D. Razlaganje pregovorov. E. Listi. 1. Prošnja. 2. Naznanilo in prošnja. 3. Poročilo in prošnja .. 4. Naročbenica. 5. Zahvala. 6. Voščilo. 7. Vabilo. 8. Sožalnica (milovalni list). 9. Slovo. 10. Opomin. H. Izgovor. 12. Prijateljsko očitanje. 13. Dopisnica .. I. O pisavi ali zlogu v listih. II. Vnanja oblika listov. F. Najnavadnejši naslovi. G. Prosilni listi (prošnje). H. Opravilni sestavki... I. Inventaiji. 11. Računi. III. Pobotnice . .. IV. Vozni listi.. V. Prejemni listi ali primke (recepisi) . . . VI. Hranilni listi ali hrambenice (depozitke) . VII. Odpovedni listi ali odpovednice (reversi) . VIII. Nakaznice. IX. Zadolžnice .. X. Pogodbe ... XI. Izpričevala (svedočbe) služabnikom . . . XII. Izpričevala o dogodkih. XIII. Javna ali očitna oznanila. XIV. Brzojavi (telegrami).. XV. Poslednje izporočilo, oporoka ali testament Stran 115 116 117 118 120 122 123 124 125 127 128 130 131 136 137 141 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 165 168 172 173 176 179 181 182 183 185 186 187 190 191 192 193 194