Tedenske noTlce. Sv. binna v ljutomerskl dekanljl. Prevzvišeni Nadplastir se odpeljejo v soboto, dne 8. junija, v ijutomersko dekanijo, kjer ttodo delili zakirainent svete birme v nedel^o, dne 9. t» m. v Ljutomeru, dne 10. t. m. pri Sv. Križu na Murskem polju, dne 11. pn Sv. Juriju na Sčavnici, dne 12,, pri Kapell, dne 13. pri Sv. Petru pri Rad^oni! dne 15. v Veržeju. Dne 16. t. m. bodo v Veržeju posvetili stransld altar Žalostne Matere božje v oerkvi Dobrega sveta v zavodu oo. salezijancev. Iraenovanje. Cesar je imenoval preč. g. Alo'zija Arzenšek, naflžup. in de%na v Vuzenici, za kanonika mariborskega stolnega kapitelja. Novi cerkveni dostojans^venik je rojen dne 15. maja 1864 v Stranicah pri Konjicah. V mašnika je bil posvečen dne 18. julija 1887, v dušno pastirstvo je stopil prihodnje leto 1888. Po vecletnem kaplanovanju je bil župnik v Trbonjah, nato v Vilanju, in nazadnje nadžupnik in dekan v Vuzenici. Sedaj zatsede kanoniSko mesto, katero je imel rajni mil. g. kanonik Jer. Voh, ki je tudi prišel v kapitelj iz tdušnega pastirstva. Novi gospod kanonik je bil vedno vnet prijatelj našega katoliškega slovenskega casopisja in v ,,Slovenskem Gospodarju" so bili njegovi življenjepisi in opisi znamenitih cerkvenih slovesnosti vedno dotfro došlo berilo. Blagoslov božji za novo pot! DuhovniSke spremerabe. Za kornega vikarja v Mariboni je imenovan 6, g. Bvgen Lorger, kaplan v' Ormožu. — Prestavljen je 5. g. kaplan Franc Slana iz Slov. Bistrice v Ormož. — Namešcen je bogoblovniški duhovnik 6. g. Martin Gorograne kot II. kapla-n v Slov. Bistrici. Prvi misijonar lzmed ogrsklh Slovencev. Dne 2. julija je bil v Gradcu posvečen v mažnika Ivan Sobo6an iz Gumilic v Prekmurju. Dr>e 3. julija je služil prvo sveto mašo v Gradcu. Sobočan je prvi ogrski Slovenec, ki je postal misijonar-lazarist. Vpoklic črnovojnlkov. Z Dunaja porofiajo: Pri nedavnib prebiranjih potrjeni črnovtojniki Uodo, kakor že znano, vpoklicani pod orožje, cim bodo glavna žetvena dela končana. Po dosedanjih določbiah se bodo vpoklici izvrSili v dveh oddelkik. Okoli dne 15, avgusta bodo najbrž vpoklicani Crnovojniki do 38. leta, ^Slovenski Gospodar" olaJSa našim voiakom domotožje. Pešec Al. Gaube od Sv. Jurija ob Pesnici piše domačemu dušnemu pastirju iz južnega bojišča meid drugim: ^Sedaj mi je vsaj nekaj lažje po domu, ker lahko čitam poročila iz naše ljube slovenske domovine, ko dotfivam ,,Slovenskega Gospodarja." Ker nas je blizu 20 vojakov odi Sv. Jurija na Pesnici v tem kraju in pqd to številko vojne pošle (238), nas zelo veseii, če imamo čas, pa gremo skupaj in čitamo ta ljubi domači slovenski list ..." — Drugi islovenski fantje in možje nam zopet pišejo: ,,Domoljubne pozdrave pošiljamo iz bojišča vsem c. bralcem in narofinikom ,,Slovenskega Gospodarja." V veliko zabavo nam prihaja Vaš cenjeni lisf sem v tujino in težko ga pričakujemo. Kadar pride. pa roma iz roke v roko slovenskih fantov in mož. Ivan Brus, narednik; J. Vihar, racunski podčastnik; V. Salajnon iz Poljčan; Franc Bračic od Sv. Vida pri Ptuju; Ferdinand Bukovnik iz Selnice; Anton Majhen iz Jarenine; vsi pri oddelku strojnih pušk na italijanskem bojišču. — Srcne pozdrave pošiljamo slovenski lantje iz južnega bojišča: Jaikob Zavralnik, poddesetriik, Lu6e; Henrik Zakšek, Libna; J. Žlalrti6 in Aloizij Voglar, Sv. Urban pri Ptuju; Jož, Leber Dramlje; Franc Kozolc, Anton Vodopivc, Franc Vošnjak, Ivan Mrak, Mihael Pilko^ vsi od peSpolka štev. 87. Glas koroških ledenikov. Piše se nam: Na goro, na fforo. na strme vrhe . . . Da, stari ftrnovojniki smo in osiveli v vojni službi, a gledamo pa še fivrsto. Sedaj že 13 mescev imamo soseda izdajalca na skrbi, da ne vpade na našo zemljo polente kuhat in to nas podžiga, da se šp bolj postavimo in srčno zremo, ce freba tndi smrti v oči. Tskrene pozdrave čitateljem ,,Slovenskega Gospodarja" in vsem našim rojakom v domovini in na bojjšcu pošiljajo: Stef. Vesenjaik, Zavrč pri Ptuju; Anton Kapel, Kalobje, in Franc ^SoviC, Sv. Mihael pri Soštanju. Mrtvl se oglaSaJo. Iz ruskega vjetini&tva se je oglasil in pisal svoji ženi Vincenc Brumen od Male N-cdelj^e dnp 19. maja 1916, Od 12. oktobra 1915 ni bi- lo nobenega poročila od njega. — Oglasil se je poddiesetnik I\ran Meškot doma iz Ormoža, Domači so že mislili, da ni več med živimi, ker že devet mescev ni bilo glasu od njega. Te dni so domači dobili nepricakovano dopisnico iz Sibirske Rusije. Piše, da je še živ in zdrav ter si želi še enkrat videti svojo domovino. — Alojz Kegl iz Kraljevec v župniji Sv. Juri' ob Ščavnici je pisal svoji ženi in otrokom iz ruskega vjetništva, da je še živ, Od 21. junija 1915 ni bilo veo nobenega pisma od njega. Dne 2. junija 1916 je prišla dopisnicaj dne 13. junija pa že druga. Kegl piše, da je še, hvala Bogu in Mariji, zdrav, samo dolg čas mu je v Rusiji, ker nima ,,Slovienskega Gospodarja." Najbolj ga žalosti, ko nič ne dobi od doma glasH, ali so domači živi ali mrtvi. Nekateri tovariši so že dobili dopisnice od svojih. Oh, kako so jih veseli. Izrejdno veselje je, če vjetniik le eno kartico dobi od domai. Piše, da je žr pisal 20krat iz Rusije, a doma^i niso nič dobili. Stajerski Slovencl v ltaliianskem v|etništvu. Dobili smo sledečo dopisnico: V Italiji, dne 12. maja 1916. Slavno uredništvo! Podpisani pošiljamo cenj. ,,iSlovenskemu Gospodarju" in njegovim bralcem iz italijajnskeiga vj&tništva najjnr^srčnejše pos^driave: J. Trejfelj iz Noveštifte, Franc Buser iz Sladkeeore in Anton Sket iz Rogaške Slatine. Naislov: Ivan Trepelj, Prigioniero a Venosa, Potenza, Italia. Uradni seznam vojnlh vietnlkov. Vojno, ministrstvo je izdalo drugl seznaim onih vjetnikov, katerilj čete ali doma ni bilo mogoče dognati, ker so društva Rdečega križa v sovražnili državah poslala neto6ne in pomanjkljive podatUe1 o njih, Seznam obsega 143 strani in na njih po abecedi 10.000 imen. Seznam stane 36 vinarjev in se dobi v državni tiskarni, Dunaj, I., Seilerstatte 24. Sicer pa oskrbuje sezname vsaka knjigarna. V seznamu najde marsikdo koga, o komur je že obupal. Kdo kaj ve? Matija Fozole^ Kališovec, obCina Brezje, 87. pešpolk, 11, stotnija, vojna pošta štev. 73, se pogreSa od 26. avgusta 1914, Njegova žena Mar. Kozole. Selce št. 8, pošta Rajhenburg, prosi njogove tovariSe, fie kateri kaj ve, da ji naznani, — Moj sin Miliael 7\tiklayžina se že od dne 29. septembra 1914 pogreša. Služil je pri domobranskem pešpolku gt. 4. 1. batalion. Vsa tozadevna vprašanja so zaman. Ce kdo ve, kam j,e izginil, naj piše o6etu Jerneju Miklavžina, Skale pri Velenju. — Pogreša se od dne 17. novembrai 1915 Anton Sorn, posestnik, Irje štev. 9, Rogaška Slatina. Služil je pri irnovojniškem bataijonu štev. 154, 3. statnija, 1. vo., vojna pošta št. 614. Vojali-tovariši, ki ste ga poznali, blagovolite naznaniti, k'aj je ž njim: Mihaelu Želinšček, Irje števt 7, Roiia.5ka Slatina, Sp. Stajer. Gospodarske novioe. Klanje telet zopet omejeno. Kakor izvemo, je vJada izdala odredbo, po kateri se klanje telet zopet omeji. Teleta se smejo prodati mesarjem ali zaklati le tedaj, ako politična oblast (okrajni živinozdravnik) da tozadevno dovoljenje. To dovoljenje se dobi, ako tele ni zdravo in ako primanjkuje prostora ali krnie. Pri občinskih uradih se idobijo potrebne tiskovine, ki se morajo izpolniti in vposlati na okrajno glavarstvo, nakar šele pride odgovor. Oddaja zabele. Mariborsko okrajno glavarstvo ie pozvalo občine, naj zberejo brez pritiska, čisto prostovoljno, pri občanih odvišno zabelo in mast ln naj jo pošljejo okrajnemu glavarstvu za preskrbo prebivalstva in sicer po dnevnih cenah. Nekateri pa smatrajo to za nekako rekviriranje^ kfW pa seveda ni res. Oddaja zubele je popolnoma prostovoljna in se sedaj nikogar ne more k temu siliti. Laneno seme zaseženo. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da so zasežene vse zaloge lanu starega pridelka in ki ne pridejo v poštev kot lan za seme. 500 r žita za osebo. ,,Wiener Zeitung" priobčuje odredbo notranjega ministrstva z dne 25, junija 1916, zadevajočo ureditev vjioratfe žita- in mllnskih izdelkb\\ Po tej odredbi smejo pri žetvenih detih neposredno zaposlene osetfe do dne 1. oktobra 1916 na dan porabiti 500 g žita ali iz istega napravljene mlinske izdelke. Poučnl tečai na mariborski deželni vinorojski šoli Na mariborski deželni vinorejski šoli se bo vršil dne 24. in 25. julija t. 1. brezplacni poučni tečaj o vporabi sočivja, zelenjave in sadja/ Ve6 o tem o inseratu. Osrščica, repica in prga zasežena. Izšla je nova eesarska naredba, ki določa, da je tudi letos zasežen. slifno kiakor v lanskem letu, v prid države, ves letošnji pridelek ogršcice in repice ter da se bo moral izročiti banki za industrijo in trgovino na Dunaju. Izvzeta je samo tista množina ogrščice in repice. katera se bo rabila za seme. Nadaj)e so tjudi dolofene cene za ogrščico in replico in sicer bo placevala omenjena banka ogršfiieo po 63 K za meterski stof in repico po 60 K za raeterski stot. Cfna za prgo, katera se bo morala izročiti osrednjici za krmila, bo določena pozneje. Ogršfiica in repioa mora biti zmla5ena najpozneje do dne 30. novembra in do dne 15. decembra jnorajo biti naznanjene imenovani banld vse zaloge ogrščice in repice. Hmelji. Na hmeljsVem trgu v Zatfii je bilo v pretefenem tednu prav živaJmo po|iraS©van,je po tu- jem hmelju, za katerega so špekulanti ponujali 60 K za 50 kg. Na Geškiem so letos hmeljski nasadi v rasti zelo zaostali, kar je zakrivilo deloma neugodno vreme, deloma pa hmeljska bolba^ V najboljšem siučaju ne pričakujejo letos na Ceškem niti srednjedobre hmeljske letine. Nic boljše ni v Nemčiji. Iz Savinjske doline se nam pa poroča, da, je tamkaj sla/ije hmeljskil? nasadov zelo neenakomerno. Ponekod izvanredno lepi nasadi, podrugod pa v rasti fako zaostali nasadi, da ni pričakovati dobrega hmeljskega pridelka. Ce vse ne vara, bodo cene za letošnji sstajerski hmelj ranogo višje, kakor so bile v lanskem ietu, kajti tudi ogrski, galiSki in moravski hmelj je letos v razvoju vsled neugoiinega vremena zelo močno zaosfal. TndJ očala se podražijo. Zveza avstrijskih tovarnarjev za izdielovanje očal in daijnogledov je zopet sklenila, da vnovic zviša cene za razna optična orodja, kot očala, daljnogleide itd. in sicer za 30 odstotkov. Razne novice. Ne streljaj nepreinišljeno. Iz Ribnioe se nam piše: Dne 2. julija je veleposestnik Lipej Strajhar v naglici vstrelil na črešnjo! misleč, da je vrana, a ie obstrelil nevarno svojega pastirja, šolarja Jož. Grubelnik, katerega o6e je v Rusiji vjef. Fatnta so takoj spravili v bolnišnico. Ne devai smetlj(ivega klasa ali zrna v usta. Na Dunaju je nedavno umrl mestni tržni komisar A. Martz. Komisar se je pri preiskavanju žila zastrupil s plesnjivimi in smetljivimi ži,in*imi gliv.icami. Trpel je grozne bolečine. Pazite torej! Z ranienimi prsti ne prijemajte smetljivih klasov ali zrnja. Se slabše pa je, iste jemati v nsta. Mehko postelje se je odvadll. Prišel je pred kratkim mož na Jdopust, ki je bil v vojni že od vsega začetka in ni nikdar ležal na kafcšni postelji, amisak vedno le v jarkih, v hlevih 'in drugih slučajnih nopriličnih prostorih, v obleki, v dežju in mrazu. A pred vojno je bil pa zelo obcutljiv v -rtsakiem, oziru, Gorie ženi, 6e ni bila postelja zrahljana in mehka! Todja sedaj na dopustu? Nikakor se ni hotel vleči v -svojo mehko posteljo, katero mir je ženka .še posebno ngodno napravila. Vse njeno prizadevanje je bilo brez vspeha; ni ga mogla pregovoriti, da bi se vlegel v lepo posteljo. Kon6no .]ej iz!polni prošnjo. Toda zaspati mu ni dalo. Naenkrat skoči pokonci in na tla. 2ena se silno prestraši, prižge svetilko in vpraša; .,Za božjo voljo, kaj ti pa je, možiček!" — ,,,Veš, Ijuba ženka! Postelja se mi zdi, kajkor pravai mučilnicai; ne morem spaiti v njej." — Zena ga tolaži, češ, sai je vendar pred vojno tako rad v njej ležal in tar ko sladko spal. — ,,Da, da, pred vojno! Ampak sedaj ne gre vec!" — ,iNato se zavije v svoj vojaški ;>lašč, se stegne po tleb, kakor je dolg in širok, in trdno zaspi SPanje pravičnega vojaka! Se letos bo konec vojjne? Pariški dopisnik danskega ,,Berlingske Tidende" je imel pogovor s pariško vedeževalko Thebes 0 tem, kako dolgo bo še trajala; vojna. Vedeževalka je v decembru 1913 prerokov-ala za leto 1914: ,,Leto 1914 bo leto velik-ega junarštva. Teklo bo mnogo krvi iln solza^ leto bo za Francijo častno," Glede leta. 1916 je reTda: Vojna bo vedno na svetu. Sicer je lepo, sanjati 0 miru, želefi mir ni pridigovati 0 miru in razoroženju, aj to so saine sanjarije. Dokler bodo na svefti le dva moška, ena ženska iii le košfiek zemlje, bo vedno boj. ]To velja tudi za narode. Boj med narodi ne bo nikoli nehal, ker spada k svetovnemu redu. Za obrambo mora biti vedno vsak pripravljen, zakaj volk požre ve^dno ovco, 6e le more do nje. Prerokovala sem, da bo vpjne .^ letos konec. Vzlic vsem nasprotnim ranenjom fvdim, da bo vojne še pred Noivim letom konec. I- .'.oer bo takrat nehala, kadar se bo to najmanj piicakovalo in na nafiin, na kateri svet sploh ni pripravljen. Nove zimske vojne ne bo, Ma.hen, aezna,ten dogodek bo vojno Končal, iJieščeno zrno bo na- obeh črtah povzročilo, da bodo umoUcnili topovi in puške. Usoda iraa sedaj svoj prst na puškinem petelinu!" — Tako vedeževalka Thebes, ki zna na karte prerokovati prihodn]ost in zasluži veidno veliko den.arjai, dasiravno se njena prerokovanja ne izpolnijo vedno. Kinečka pravlla za luesec jullj. Je julija presuho, ostane grozdje prav drobno. VDe dež le včasih prirosi, se pa osoči, zdebeli. — Je mesec moker in' hladan, v gnilobi rad je sad kiončan. — Ce pasji nam dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vzeino, — Obilo 6e dežuje in grmi, le pi61o bo ječmena in rži. — Ce julija solnce močno pripeka, bogat se prid«lek v shrambe steka. — Samo močno julijevo solnce ii prinaSa dosti blagra in srefte. — I^eto in zima se srečata na dan Marijinega obdskovanja (2.). — Magrtalena (22.) rada joce kot otroče (fa dan rado dežuje). — Svetega Jakoba (25.) jasno če je nebo, tud' 0 Bfežiču bo krasno kot ribje oko. — Sv. Ana (26.), 6e brez viharja, bo kmet jeseni imel dost1 denarja^ — Sv. Ignacija (31.) tenma noč in oblačen dan, \-inogradnik to leto v cekine bo zakopajn. — Stoletna pratikn prerokuje letos med 10. julijem in 10. avgustom izredno vroč 6as. Dopisi. Maribor. iStariši se pritožujejo, da policijska oblasft' pri tukaišnjib ot>eh kino-gledališčib premalo gleda na to, da se šolska mladma ne udeležuje predstav, ki so samo za, odraSčene. 10- do 141etni deftki so poroešani med vojaštvo in drugo obCinstvo in vidijo in slišijo mnogokrat reui, ki niso za mladino. Ali je čucia, da se številoi niladih hudojbcev dan za dnevom vedno bolj širi? Opozarjamo nadzorovalno 0blast, da posveti tej zadevi malo več pozornosti. Sv. Križ nad Mariborom. Sledeči klicu našeaa presvitlega \iadarja, ustaiiovili smo tudi pri nas toli potrelrfno šolarsko kuhinjo. Hvala Bogu, z zadovoljstvoin se lahko oziramo ua enoinpolmesečno začetno dobo, Da pa se je ustanovitev kljub raznim težkoSam uresničila že letos, se imamo zakvajliti neutrudljivemu in požrtvjovalnejnu prizajdevrjnju našega preblagega, za napredek tako (vnetega g. župajia in šolskega načelnikia Filip.a Galunder, za kaj* mu izre' kajmo najtoplejšo zalivalo in vso priznanje. Zahvalju.jemo se tucfi najiiskreneje vsem našim blagim, vrlim dobrotnikom in dobrotnicam, ld so deloma z denarnimi prispevki, deloma s kmečkimi pridelki pripomogli, da so našim šolarčkom pri slehernem obedoi žareli obrazi veselja in zadovoljnosti. Z\ denarnimi zneskii so prlspevali: vl6. g. župnik Anton Kocbek 120 K, župan in šolski načelnik Filip Galunder 80 K, odvetnik di\ Radoslav Pipuš 50 K,, okrajni odbor mariborski 100 K, kozjaSka posojilnica Sv. Križ 100 K, nadufiitelj Avguštin Hauptman 20 K1, učiteljica Mar. Železnik-Jeraiii 50 K, preč. g. župnik G. Zrnko 10 K, prednica Marijine družbe Julka Cepe 20 K, Ana Elžnik 20 K, Franc Bicman 10 K, Frančiška Fischer 5 K, Franc Gaube 5 K, cerkveni kljuSar jak. Strnad 4 K. Jakob Gradišnik 2 K, Valentin Ceric 2 K, Neimenovan 17 K, skupaj torej 615 K. Razun teh pa imamo še mnogo večje število onih dobrotnikov, ki so darovali v blagu. Bog jim vsem povrni stotero! Bog nam ohrani dosedanje dobTotnike in nam nakloni Se novih za prihodnjo zimo! Št. Ilj v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo vabi domačine in sosede k priredihi, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., v Slovenskem Domu ob '/25. uri popoldne, v prid vojnim pohabljenceitn. Vstopnina 0bičajna, pre;il.afiila se hvaležno sprejmejo. Vspored: Gledališka igra ,,Skriven zakla^d" v treh dejaiiiih. Deklainacija ,,Po bitki." Gledaiiška igra ,,Kmet in fotograf." Deklamacija ,,Samostanski vratar." ,,V mraku", mešan zbor. Pridite v obilnem šte\ilu! Sv. Jurij ob Sčavnici, Povodom smrti svoje ljubljene žene je podairil g. A. Ceh, seda.j biva;o5 v Mariboru, za uboge učence duhovske šole 10 K.; za koji blagi dar se šolsko vodstvo Sv. Dub v Imenu revnih učeneev darovatelju prav prlsrčno zahvaljuje. Sv. Križ na Murskem polju. Dne 21. junija nam je neizprosna smrt odvzeia drago bitie Alojzija Ivanič, nsladeaiča iz Stare-Nove vasi. Veoel je natančno ?k dan svoie smrti. ksiti že pred par mesci je izjavil. da bo umrl na svoj rojstni in godovni dan. In res — ni se varal v svoji prerokbi. N. p. v m.! "V Draralie. Tukaj je umrl dne 19. junija občespoštovani posestnik Jurij Aužner v 80. letu svoje sfarosti. Blag mu spomin! Celje. Piše se nam iz celjske okolice: Ker je nam sedaj končni vspelr tedna Rdpčega križa na razpolago, 0 katerem se zaradi velikega obsega podružnice in radi vojnega časa ni moglo prej kaj objavili, se naslednje v tej zadevi poroča: Zai darila, znake, cvetlice * in od prodaj& listkov in raiznih prireditev znaša skupilo 17.330 K 76 v. Iz zapisnika udov Rdečega križa je razvidno, da vplačana udnina znaša dosedaj 4382 K, vsega skupaj torej 21.712 K 76 vin. Ta svota pac kaže \>«liko, izvanredno patriotično požrtvovalnost našega Ijudst-vai v prid naše podružnice. Na novo se je zglasilo 1361 udov, vseh skupaj pa je 2394. V našem društvu so zastopani vsi stanovi obširnega celjskega okraja, ki se bodo z veseljem in ponosom spominjali tedna Rdečega križa leta 1916, z zavestjo, da so z najboljšo voljo svoj imetek z velikim vspehom položili na oltar naše domovine, da bo končna zmaga naša. — Podrnžnica Rd«6ega križa za ktnefki okraj Celje. Skale. Dne 5. julija je irmrla v 84. letn svoje starosti spoštovana gospa Julijana Rotner, mati vlft. g dekana Ivana Rotner. Truplo pokojnice se dne 7. julija prepelje v Lembah pri Mariboru, kŁer se bo ob 1. uri popoldne vršil ppgreb. N. v m. p.!,