ŠT. 3
MAREC 1968
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA ►►BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
FRANC MEŠKO — predsednik; FILIP DOLINAR, STOJAN KERBLER, dipl. ing., ANTON KOKOL, CIRIL MURKO, IVAN MA-ZERA, VOJTEH RAJHER, dipl. ing., FRANC VRLIC, VOJO VELICKOVIC, ANTON ZADRAVEC in odgovorni urednik STANE TONE JC, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
LETNIK VI.
Vptiv instrumentov gospodarske reforme na ekonomski
poBožaj podjetja
Šele poslovni rezultati leta 1967 dajejo jasno sliko, kako vplivajo instrumenti gospodarske reforme na naše podjetje. Rezultati iz leta 1965, ko je bila uzakonjena večina reformskih ukrepov, izvirajo v prvih sedmih mesecev, namreč še iz poslovanja pred reformo, in le v zadnjih petih mesecih je poslovanje že pod vplivom uvedenih reformskih ukrepov — tako da nam letni rezultati tega leta ne povedo, kakšen vpliv je imela reforma na ekonomski položaj podjetja. Podoben položaj je tudi v letu 1966, ko je pričelo podjetje poslovati delno še s cenejšimi zalogami, izvirajočimi iz časa pred uvedbo reformskih ukrepov, delno pa so rezultati izkrivljeni zaradi zakasnele revalorizacije osnovnih, sredstev, ki je bila izvedena šele 31. decembra 1966. Šele poslovni rezultati iz leta 1967 dajejo jasnejši prikaz položaja našega podjetja v času po uvedbi reformskih ukrepov.
Pri tem pridemo do ugotovitve, da se je -ekonomski položaj podjetja po reformi precej poslabšal v primerjavi s položajem pred reformo.
če hočemo ugotoviti vzroke tega poslabšanja, moramo podrobneje analizirati spremembe v pogojih, ki so jih ustvarili reformski ukrepi na eni strani pri nabavi surovin in energije za našo proizvodnjo, na drugi strani pa pri prodaji naših proizvodov, to je glinice in aluminija.
Z uredbo o načinu oblikovanja in obračunavanja razlik v cenah in odločbo o oblikovanju prodajnih cen posameznih proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 33/65) je bilo dovoljeno povišanje cen boksitu do 30 %, kalcinirani so-
di do 19 %, premogu do 13 % in mazutu do 20 %. Z drugimi zakonskimi predpisi v času uvajanja reformskih ukrepov se je cena električne energije povišala za 195 °/p. V reformskih materialih je bilo ocenjeno zvišanje cen prevoznih storitev železnice za 60 %, dejansko pa se je prevoz surovin podražil za 80 %; na intervencijo kontrolnih organov so železniško-transportna podjetja kasneje sicer svoje prevozne tarife revidirala in v celoti nekoliko znižala tarife za svoje storitve, vendar so ostale prevozne postavke za prevoz surovin, potrebnih v proizvodnji glinice, nespremenjene.
Z istimi zakonskimi predpisi (Uradni list SFRJ, št. 33/65) pa je določeno znižanje cene glinice za najmanj 18 %. Vse osnovne surovine brez izjeme so v cenah občutno porasle, za njihov proizvod pa je določeno znižanje cene.
Vse surovine za proizvodnjo glinice, energija in transport so bile pred reformo pod režimom določenih oziroma kontroliranih cen, medtem ko je bilo oblikovanje cene glinice svobodno, z reformskim aktom pa je bila limitirana in močno znižana — na 820 novih dinarjev, kar je bilo že takrat precej izpod cen, ki smo jih dosegali in jih še dosegamo pri izvozu na konvertibilno področje. Tudi cena glinice iz uvoza je znatno višja od domače, z reformo določene cene.
V nasprotju s stalno poudar-janim principom izravnave domačih cen z zunanjimi je torej z reformo določena cena glinice občutno izpod zunanje paritete.
Popolnoma drugačen odnos je bil pri določanju cene za osnov-
no surovino za proizvodnjo glinice, to je boksita. Vsem rudnikom boksita je bilo dovoljeno zvišanje cene do 30 % na osnovi takratne izvozne cene rudnika Rovinj, in to cene na pariteti FOB, spremenjene na pariteto franko naloženo na vagon. Tako ugotovljena razlika 30 % Pri rudniku Rovinj je bila posplošena na vse rudnike boksita, čeprav imajo vsi drugi rudniki pri izvozu mnogo višje transportne stroške. Vsi drugi rudniki so tako dobili možnost dosegati na domačem trgu precej višje cehe kot pa pri izvozu na konvertibilno področje.
Očitno je, da je s takim načinom določanja cen glinice in boksitu prišlo do primarne razporeditve v breme proizvodnje glinice. Toda s tem deformiranje cene glinice pod vplivom cene boksita še ni bilo končano. Zvezni zavod za cene je s svojo odločbo 08 št. 74/1 dne 26, oktobra 1966 dal soglasje rudniku Jajce za nadaljnje povišanje cene za 15,73 %. •
Za proizvodnjo kalcinirane sode obstajajo pri nas brez dvoma ugodni naravni pogoji, ki bi vsekakor mogli pozitivno vplivati na njeno ceno, vendar je dejansko bila že pred reformo cena domače kalcinirane sode višja, kot pa so bile zunanje. Tako visoka domača cena je bila posledica zvišanja domače cene soli, ki je bila zaščitena z uvedbo 60% carine. Z reformskimi ukrepi je ostala cena soli na isti višini, čeprav se je carina znižala na 10 %, istočasno pa je bila cena kalcinirane sode zvišana za 19 % in zanjo predpisana 10% carina; vse to se je dogajalo na osnovi umetno ustvarjene viso-
ke cene domače soli. Proizvodnji sode je 29. marca 1967 ponovno uspelo v soglasju z zveznim uradom za cene zvišati ceno kalcinirane sode na 500 novih dinarjev za tono. Tako je sedaj veljavna cena za 21 % nad zunanjimi cenami.
Premog je v prejšnji tehnologiji proizvodnje glinice predstavljal eno od najpomembnejših surovin, saj se je za proizvodnjo ene tone glinice porabila približno enaka količina premoga in boksita. Z uporabo kvalitetnejših virov kalorične energije (zemeljski plin, mazut) premog povsod v svetu vedno bolj izgublja svojo tržno vrednost. Pri nas je bila že pred reformo cena premoga v stalnem porastu, z reformskimi ukrepi pa je bilo dovoljeno nadaljnje zvišanje za 13 % in konec leta 1967 nekaterim rudnikom ponovno za 6 %. Dovoljena cena za kilokalorije v premogu ni v nobenem sorazmerju s cenami ostalih kvalitetnejših virov kalorične energije.
Zvezni urad za cene je 3. decembra 1965 s svojo odločbo št. 878/1 na osnovi predloga kemične industrije med drugim sprostil tudi ceno aluminijevega hidrata. Aluminijski hidrat je polproizvod, ki nastaja v določeni fazi proizvodnje glinice. Na ta način je ustvarjena nelogična situacija, da ima medfazna proizvodnja glinice prosto določeno cenò, medtem ko je glinica kot nadaljnja proizvodna faza ostala pod togim režimom limitiranih cen, in to na taki ravni, ki je daleč pod lastno ceno proizvodnje glinice, s katero prehaja v nadaljnjo fazo predelave, to je v aluminij.
Podjetje s svojimi predlogi za sprostitev cene glinice pri pristojnih organih nikdar ni imelo uspeha. Zvezni urad za cene je naš predlog, s katerim so bili soglasni domači potencialni kupci, zavrnil, ko pa smo na to odločbo vložili pritožbo na zvezni sekretariat za industrijo in trgovino, ki je kontrolni organ zveznega urada za cene, se je sekretariat v odgovoru proglasil za nepristojnega za reševanje pritožb proti odločbam zveznega urada za cene. 15. oktobra 1966 smo pri vrhovnem sodišču Jugoslavije, pri senatu za upravne spore, vložili tožbo zoper zvezni sekretariat za industrijo in 12. februarja 1968, to je po 16 mesecih, prejeli razsodbo, ki ugotavlja pristojnost sekretariata za pritožbe zoper odločbe zveznega urada za cene.
Od leta 1956, ko je bila prvič limitirana cena aluminija na
390.000	starih dinarjev za tono, pa do leta 1965 limit te cene ni bil spremenjen. V tem obdobju pa so večkratno porasle cene vseh osnovnih surovin in energije, ki jih uporabljamo direktno ali indirektno (prek glinice) v proizvodnem procesu aluminija. Z reformskimi ukrepi so se vse surovine — posebno pa električna energija in prevoz — ponovno
(Nadaljevanje na 8. strani)
BRALCEM IN SODELAVCEM „ALUMINIJA“
V PREMISLEK
Uredniški odbor je v prejšnjih letih že večkrat vabil bralce k sodelovanju. Od bralcev je tudi želel zvedeti, kaj menijo o časopisu in kakšnih člankov si želijo. Žal pa na vsa ta prizadevanja ni bilo odziva. V zadnjem času je prispevkov res nekoliko več, a niso vsi vedno najbolj primerni za tovarniško glasilo, ker pa uredništvo nima na voljo drugih člankov, objavi pač, kar ima.
Republiški odbor sindikata je pred osmimi leti sklical posvet o vlogi in pomenu tovarniškega tiska in celo izvolil posebno sekcijo, ki naj bi dedovala v okviru novinarske zveze. Vseh osem let se sindikat ni ukvarjal kaj več s tem vprašanjem. V ponedeljek, 11. marca t. L, pa je iniciativni odbor urednikov tovarniških glasil mariborskega področja sklical urednike le-teh na posvetovanje »za okroglo mizo«. Na posvetovanju je imel uvodni referat Mitja Švab, predstavnik republiškega sveta sindikatov. Tema referata in razprave po njem je bila posvečena le-tem vprašanjem:
—	položaj tovarniškega tiska,
—	pomen tovarniškega tiska,
—	organizacija in učinkovitost tovarniškega tiska,
—	konferenca urednikov tovarniškega tiska v Sloveniji.
Položaj tovarniškega glasila naj bo urejen že s statutom podjetja. V statutu naj bo točno določeno, kaj je naloga glasila, kam sodi po organizacijski plati in komu je odgovoren urednik. Urednik je lahko odgovoren za svoje delo uredniškemu odboru in prek njega delavskemu svetu. Ne more biti odgovoren nobeni službi.
Mesto glasilu kolektiva bo morala s svojo dejavnostjo utrjevati tudi sindikalna organizacija v podjetju, kakor tudi organizacija ZK. Prav te organizacije lahko skupaj s samoupravnimi organi (DS in UO) določijo in utrdijo polo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Iz elektrolize
BRALCEM IN SODELAVCEM „ALUMINIJA“ V PREMISLEK
(Nadaljevanje s 1. strani) žaj časopisa. Tudi uredniški odbor bo mnogo pripomogel k urejenemu položaju. Na posvetovanju je prevladalo mnenje, da naj bodo člani uredniškega odbora strokovno in družbeno razgledani, ki bodo kos nalogi. Samoupravni organi naj bodo pri izbiri članov dovolj kritični in naj se ne zadovoljijo samo s tem, da je ustreženo predpisanemu številu. Nekatera glasila imajo uredniške odbore celo za 4 leta — predvsem tam, kjer so le-ti res primerno sestavljeni.
Se eno važno določilo o časopisu sodi v statut: kdo, kaj in kdaj mora dati službene
—	dovolj jasne — prispevke v tovarniško glasilo, da bodo člani kolektiva primerno obveščeni o važnih problemih podjetja. Npr.: računovodje
—	zaključni račun, vodja razvoja — o predvideni obnovi ali razširitvi podjetja, vodje DE o delu enote, komercialna služba o prodaji, itd.
Položaj tovarniškega tiska danes v Sloveniji, nam jasno kaže podatek, da je predlanskim propadel v Kranju seminar za urednike . tovarniških časopisov, ker je iz vse Slovenije hil le en sam prijav-ljenec. Vsa podjetja nimajo in tudi ni potrebno, da imajo poklicne urednike, bilo bi pa nujno, da dajo tistim, ki na tem delajo, vsaj nekaj možnosti za izpopolnjevanje.
Z vsakim letom si tudi ta vrsta publikacije vedno bolj utrjuje svoj položaj, kar je razvidno iz podatka, kako je raslo število tovarniških listov. 1958. leta je imelo v naši republiki 30, leta 1960 — 50, letos pa že prek 200 kolektivov svoje glasilo.
Približen pregled je pokazal, da izide mesečno okrog
225.000	izvodov in če računamo povprečno na 4 bralce en izvod, je to prek polovice vseh prebivalcev naše republike. To pa je podatek, ki ne dovoljuje nobenega dvoma v učinkovitost tovarniškega tiska in seveda tudi nujnost svojega obstoja. Ti podatki pa nam že tudi jasno kažejo pomen, ki ga imajo glasila za kolektive in družbeno življenje sploh. Anketa, ki jo je izvedel inštitut za javno mnenje, je ugotovila, da bere tovarniški časopis več kot 90 °/o zaposlenih, medtem ko se sestankov udeležuje povprečno le 18 °/o, to je petkrat manj. To razmerje ho sčasoma še slahše za sestanke tam, kjer bo uveden deljen delovni čas. Ni rečeno, da članov kolektiva ne zanimajo problemi, ki zadevajo njihovo delovno organizacijo, vendar jim je ljubši časopis, kot pa sestanek.
Pri tem se zastavlja vprašanje, kaj ljudje najbolj bero — kaj naj prinašajo tovarniška glasila? Po navedbi tovariša Mitje Švaba, je anketa zgoraj navedenega inštituta pokazala tole: Največ in najbolj teme-
ljito preberejo bralci probleme, ki zadevajo njihov kolektiv. Vsaka polemika in kritika, ki je realna in teži k izboljšanju razmer, bo pri bralcih zelo dobro sprejeta. To bi tudi naj bil glavni namen časopisa, ne samo suho obveščanje. Tudi v »težjih časih«, ki jih nekatera podjetja sedaj preživljajo, lahko pravilno seznanjanje kolektiva privede do ureditve problemov in pritegne vsakega posameznika, da ho z zaupanjem gledal v bodočnost in po svojih močeh tudi sam prispeval k ureditvi trenutnih težav.
Malo so brani strokovni članki in le ti štejejo predvsem za javno afirmacijo avtorja.
Navadno so ti članki premalo jasni za široki krog bralcev in premalo strokovni za pravi strokovni list. Po mnenju referenta bi avtor takih člankov naredil mnogo več usluge bralcem, če bi jih obvestil o dobrih prispevkih v strokovnih časopisih in revijah posameznih strok.
Nič dosti bolje ni mnenje o raznih reportažah naših strokovnjakov, ki so bili določen čas na praksi v inozemstvu. Prehitro se opredelijo za oceno, da je zunaj ali vse dobro ali pa vse zanič. Gledamo predvsem in, edino na standard. Le redki pa bodo napisali tudi kaj o organizaciji dela, o ekonomskih enotah, o posameznih napravah, kar bi tudi pri nas Vplivalo na produktivnost in kvaliteto dela.
Zanimiva ugotovitev iste ankete je tudi glede križank in ostalega zabavnega branja. Izkazalo se je, da zelo malo bralcev rešuje križanke ter bere humor in še ti so predvsem iz pisarn. Mnogo preveč podcenjujemo bralca, češ da ga pritegne le zabavno branje, resnica je prav nasprotna. Vsakogar zanima, kako podjetje gospodari, kakšni so izgledi za zmanjšanje zalog izdelkov, kar je marsikje pereč problem in še druga problematika.
Da bi zvedel, kaj najbolj bero naši bralci, bo uredniški odbor organiziral anketo, ugotovitve objavil in se tudi po njih v bodoče ravnal.
Na posvetovanju je bilo sklenjeno tudi, da naj se organizira konferenca vseh urednikov tovarniških glasil v Sloveniji, ki naj ho v Mariboru, od koder je prišla pobuda za posvetovanje, in želja po izboljšanju kvalitete dela, vsebine ter tudi odnosa do glasil, urednikov in uredniških odborov. Družbi kot celoti ne more biti vseeno, kako so porabljena finančna sredstva vložena v ta namen, ki so kar precejšnja. Za Slovenijo bo ta vsota okrog 2,5 milijona dinarjev (250 milijonov starih dinarjev). Za ta denar pa morajo naši delavci dohiti primerno in koristno branje.
-čk-
Franc Novak, strugar
Volitve v samoupravne organe
v letu 1968
Pravaca voliti in biti voljen v delavski svet ali v kakršen drug organ upravljanja delovne orgai-nizacije je sestavni del pravice do samoupravljanja in spada med značilnosti socialističnih demokratičnih odnosov. Pri tem velja posebej poudariti, da gre za pravico-, ki opredeljuje druž-beno-politični položaj delovnega človeka in občana in ki mu omogoča, da ta svoj položaj tudi uveljavi.
Razumljivo je zatorej, da ima zvezna ustava vrsto določb o uveljavljanju te pravice. Drugače rečeno: temeljna načela za volitve delavskih dn drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ima že -ustava, so torej .predmet ustavne ureditve ta ustavnega varstva.
Z zakonom je določeno, da morajo biti volitve v organe upravljanja v delovnih organizacijah izvedene v obdobju po sprejemu zaključnega računa pa do konca aprila.
Po določbah našega statuta razpiše volitve delavski svet za člane delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot. Ob razpisu mora delavski svet določiti dan volitev, imenovati volilno komisijo ta komisijo za sestavo vodilnih imenikov.
V naši današnji ekonomsko precej zaostreni situaciji, ko moramo vedno odločneje izbirati čim pravilnejše ukrepe v zvezi s splošno -poslovno politiko, .je nujno posvetiti posebno pozornost izbiri kandidatov, ki jih bomo sedaj volili; to pa lahko dosežemo z enotnim hotenjem in akcijo samoupravljavcev in vodstva podjetja. Po -drugi strani pa moramo nadalje krepiti vlogo in organizacijsko strukturo upravljanja. Samoupravljanje ne sme biti zavora za razvoj podjetja, temveč mora pospeševati razvo j podjetja, hkrati pa mora biti samoupravljanje odločno pri reševanju svojih dolžnosti; odstranjevati mora vse -tisto, kar v podjetju ni dobrega in potrebnega.
To je bilo potrebno povedati zato, da se izberejo res kandidati, ki -bodo v prihodnji mandatni dobi kos nalogam, ki stojijo pred njimi in pred celotnim podjetjem. Vsi jim moramo pred njihovo zahtevno nalogo stati ob strani.
Ugotavljamo tudi, da smo imeli težave s sklepčnostjo1, predvsem pri sejah svetov proizvajalcev delovnih enot. Zaradi tega je potrebno soglasje vsakega kandi-data k sprejemu kandidature. Pri tem se mora vsak kandidat zavedati svoje obveze, ki jo je sprejel s 'tem ko- sprejme kandidaturo in š tem ko je izvoljen; njegova dolžnost je prihajati na seje dn aktivno sodelovati na njih.
Po uveljavljenem rotacijskem načelu volimo vsako leto polovico članov delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot. V upravni od-bor izvolimo na novo vse člane, ravno tako izvolimo na novo vse člane stalnih komisij delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot.
Organizacija organov delavskega samoupravljanja našega podjetja je določena s statutom, ki se -ni letos nič spremenila;
Razvoj JE
V času I. ženevske konference za mirnodobsko izkoriščanje jedrske energije (leta 1955) je celotna moč jedrskih elektrarn v svetu znašala le 5 MW, v času II. ženevske konference (leta 1958) 185 MW, v času III. ženevske konference (leta 1964) pa okrog 5000 MW. V letu 1965 je
tako imamo še v naprej delavski svet kot najvišji organ upravljanja celotnega podjetja, — upravni odbor, ki daje neposredno navodila, smernice ih sprejema sklepe za -gospodarjenje z -družbenimi sredstvi, ki jih je družbena skupnost zaupala delovni skupnosti in je izvršilni Organ delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot, — ter svete proizvajalcev -delovnih enot: glinice, aluminija, energetike, vzdrževanja, prometa in osrednjih služb. To so delovne enote, ki so tehnološko in ekonomsko zaokrožene proizvodne oziroma storitvene organizacijske enote, v katerih imajo samoupravne pristojnosti materialno osnovo-.
V veliki meri bo odvisen nadaljnji razvoj samoupravljanja od tega, kakšni delavci bodo izvoljeni v samoupravne organe.
K.-n.
instalirana moč JE v svetu znašala, 5500 MW, medtem ko je že 15. februarja 1967. leta dosegla vrednost 10.000 MW. Zadnje prognoze kažejo, da bo skupna instalirana moč JE v svetu leta 1970 znašala 26.600 MW, leta 1975	92.200 MW, medtem ko
predvidevajo za leto 1980 246.000 megavatov.
Iz oddelka za vzdrževanje ventilov
Finančno poslovanje sindikata v letu 1967
po proračunu
9. Razni izdatki	500.000
10.	Občni zbori, seje, posvetovanja	600.000
11.	Službena potovanja .	250.000
.12. Kulturno-prosvetno delo	1,500.000
13.	Nabava knjig, in .brošur	200.000
14.	Telesnovzgojno delo	1,000.000
15.. Pomoč članstvu, darila upokojencem 1,400.000
16.	Delavski klub	500.000
17.	Stroški delegacij -	400.000
18.	Proslave in politične manifestacije	1,000.000
19.	Rekreacija .,	"	2,000.000
20.	Zdravstvena rekreacija
21.	Godbena sekcija
Skupaj izdatki
Dohodki I z, d a t ki Saldo 31. decembra 1967
Naloga tovarniškega odbora sindikata je, da ob koncu koledarskega leta naredi poročilo o porabi in stanju finančnih sredstev, ki so mu še na razpolago za prihodnje leto, in istočasno ugotovi upravičenost porabe sredstev med letom. O zaključnem računu za 1967. .leto je dne
8.	februarja 1968 razpravljal tovarniški odbor sindikata na predlog sekretariata tovarniškega odbora in potrdil zaključni račun in predračun za 1968. leto.. O tem bo' še; razpravljal plenum . na „prvi seji,’ ki bo- sklicana v kratkem. Pripomnimo, naj, da je nadzorni odbor med letom večkrat kontroliral finančno, poslovanje, ob koncu leta pa dal soglasje k zaključnemu računu* in predračunu za 1968. leto.
Glede na to1, da se velikokrat postavlja vprašanje o porabi sredstev v določene - namene,, je prav, da se .finančno poročilo objavi v našem glasilu, po katerem naj bi se Vsi člani kolektiva seznanili z dohodki in izdatki v preteklem letu in s predračunom za 1968. lieto.
Oglejmo si torej, kako' so bili planiram dohodki in izdatki in ■kako so doseženi v preteklem letu.
Iz finančnega poročila je razvidno., da so se sredstva trošila
po predvidenem proračunu in da ni bistvenih prekoračitev. Dohodki so sicer precej višji (približno 17,000.000 starih dinarjev), vendar je treba upoštevati, da v času sprejemanja proračuna ni bite govora o 'zdravstveni rekreaciji in so bila ta sredstva.nakazana sindikatu šele meseca julija. Glede na čas nakazila in sprejetja pravilnika o porabi teh sredstev smo doslej porabili le 1.080.210 starih dinarjev, pri čemer, je treba nujno upoštevati, da do 31. decembra 1967 niso' bili poslani vsi računi za storitve v Zdraviliščih. Tako lahko r.aču-
doseženo 1,290.349 555.047 60.720 409.910
92.000 912.265 1,281.571 619.612 170.946 668.164 1,977.180 1,080.210
9,000.000	6,952.647
22,660.000	19,119.150
39,761.270 19,119.150 20,642.120
name, da je teh sredstev ostalo za 1968. leto še približno 13 milijonov 500 tisoč starih dinarjev.
Članarina je dosegla 116,23 % ih je dohodek večji od predvidenega za 649.265 starih dinarjev.
Eri izdatkih je edina postavka »razni izdatki«, ki je precej presegla proračun. Do tega je prišlo, 'ker si je tovarniški, odbor sindikata sposodil iz sklada tovariške pomoči 1,000.000 starih dinarjev in jih po nakazilu dota-
tisoč starih dinarjev ostala neizrabljena.
Naj višjo postavko porabe sredstev zasledimo pri godbeni sekciji, in sicer v višini 6,952.647 starih: dinarjev. Približno polovico tega zneska smo porabili za nabavo1 novih in za popravilo obstoječih glasbil ter za 'nabavo oblek, drugo pa za osebne dohodke kapelnika, za plačilo' vaj godbenikom, za nastope in za prispevke iz osebnih dohodkov.
Stanje sredstev na dan 31. decembra 1967 je 20,642.120 starih dinarjev. Pii tem je treba pripomniti, 'da tovarniški odbor razpolaga le s 6,722.330 starih dinarjev, ker je preostali znesek (13,919.790 dinarjev) namensko dodeljen od delavskega sveta za zdravstveno1 rekreacij o in ga bomo v . 1968. letu uporabili izključno v te namene.
Sredstva sklada tovariške samopomoči smo izplačevali le v primeru, ko' je član kolektiva predložil osmrtnico in po potrebi vso drugo dokumentacijo, ki je opravičevala zahtevo.
Zgornji prikaz .gospodarjenja s sredstvi nam dokazuje, da je
3,297.370 . 135.378 4,831.595
8,264.343
DOHODKI
DOHODKI
1.	Saldo 1. januarja 1967
2.	Obresti od vloženih sredstev
3.	Vplačila članstva med letom
Skupaj doh odk i
n	Saldo 1. januarja 1967	po proračunu 2,888.326	doseženo 2,888.326
2.	Članarina	4,000.000	4,649.265
3.	Dotacija tovarne	15,571.674' I	30,000.000
4.	Razni dohodki -	2,000.000	2,223.679
Skupaj d o. h o. d ki		22,660.000	39,761.270
1;	IZDATKI Osebni dohodki	1,500.000	1,588.261
2.	Prispevki iz osebnih dohodkov	: 1,050.000	665.031
3.	Pisarniške potrebščine	30Ó.000	130.04Ö
4.	PTT stroški:.;'.	30.000	19.570
jggj	Naročnina časopisov in revij,;:	.. 700.000,	i 625.400
6.	Stroški denarnega prometa	30.000	20.227
7.	Nabava inventarja	500.000	—
8.	Vzdrževanje; inventarja	■ 200,000	— I
IZDATKI
1. Izplačila članstvu	5,220.000
Dohodki	8,264.343
Izdatki	5,220.000
Saldo' 1. januarja	1968	3,044.344
cije /tudi vrnil. Upoštevajoč to, gre pri tej postavki le za zvišanje .prometa za omenjeni znesek in ne za .dejanske dohodke oziroma izdatke.
•sindikat v preteklem letu upošteval načelo skrbnega gospodarjenja in da so sredstva trošena le tam, kjer je to bilo nujno. Predračun za leto 1968 je se-
DOHODKI
1.. Saldo 1. januarja 1968
2.	Članarina
3.	Dotacija podjetja
4.	Izredni dohodki
20,642.120 4,276.870
12,000.000 . 200.000
Energetika
37,'118.990
Skupaj d o. h o.d ki
IZDATKI
1.	Osebni .dohodki
2.	Prispevki iz osebnih dohodkov
3.	Pisarniške potrebščine
4.	PTT stroški
5.	' Naročnina časopisov in revij
6.	Stroški 'denarnega prometa
7.	Nabava inventarja 8., Vzdrževanje inventarja 9. Razni — izredni izdatki
10.	Občni zbori, seje, posvetovanja
11.	Službena potovanja
12.	Kuliturno-prosvetno dete'
13.	Nabava knjig in brošur
14.	Telesnovzgojno' delo
15.	Pomoč članstvu, darila upokojenim članom kolektiva ipd.
16.	Delavski klub
17.	Stroški delegacij »m reprezentančni stroški
18.	Politične manifestacije in proslave
19.	Rekreacija
20.	Zdravstvena rekreacija
21.	Godbena sekcija
S k up aj izdatki
Edine postavke, pri katerih niso. bila porabljena sredstva, so »nabava in vzdrževanje inventarja«. Ni bilo potrebe za nakup novega oziroma za popravilo že obstoječega inventarja in so sredstva v skupnem znesku 700
1.550.000
1.180.000
300.000
30.000
700.000
100.000
600.000
100.000
200.000
650.000
250.000
1,000.000
100.000
1,000.000
2,000.000
600.000
400.000
■ 1,000.000
3,000.000 13,919.790 8,439.200
37,118.990
stavljen na osnovi realnih potreb. Vsaka sprememba pri dohodkih lahko pozitivno ali negativno vpliva na obširen program dela naše sindikalne organizacije v letošnjem letu.
mi
Varujte se starih konzerv
Skoraj v vsakem gospodinjstvu najdemo dandanes manjšo ali večjo zalogo konserv. Mogoče so nekatere stare že nekaj let. »Solidnosti« naših proizvajalcev konserv se lahko zahvalimo, da imajo le redki tovrstni proizvodi zares na vidnem mestu oznako, kdaj so bili narejeni in kako dolgo jih smemo uporabljati. Prav posebno pa je pri konservah lahko nevarno prepričanje, da se izdelki te vrste nikoli ne morejo pokvariti.
Konserve, ne smejo' biti nikoli stare več kot dve leti! Konserve, ki vsebujejo -sadje ali sočivje, pa se pokvarijo še prej. Podobno je tudi z vsebino- ribjih konserv (razen sardin v olju). Na
ribjih in še nekaterih drugih konlservah bi moralo pisati »Uporabiti takoj!« Dve leti so lahko stare mesne konserve (razen golaža in klobas). Vendar se .tudi na to ni povsem varno zanašati.
Najbolje je imeti vedno svežo zalogo konserv. Prav zato je tembolj pomembno, 'da je na konservah označena doba uporabnosti;
Se eno napačno mnenje je zelo razširjeno med ljudmi, namreč, da je mogoče pokvarjene 'konserve spoznati na prvi pogled, ker imajo izbočen pokrov. Dokazano pa je, da je lahko pokrov povsem normalen, pà je konser-va kljub temu pokvarjena, ali pa nasprotno. Zgodi se tudi, da izgleda vsebina pokvarjene konserve povsem normalno-. Navadno pa imajo pokvarjene konserve kiselkast vonj, spoznamo pa jih tudi po vrhnji plasti, ki ji je videti, da je pokvarjena. "Menda ni treba posebej .poudarjati, da smrdljivih konserv ne smemo jesti. Vsebine .pokvarjenih konserv ne smemo niti poskusiti, ■ker je že to lahko zelo nevarno. Nevama je tudi navada nekaterih, kd postrgajo in odvržejo vrhnjo plast konserve, ostalo količino pa kuhajo. Tàko »varčevanje« je napačno in je povzročilo že mnogo zastrupitev.
V	starih 'konservah, mesu, ribah in sočivju se razvijajo teko imenovane footulinus bakterije. To je, najnevarnejši strup! Ta strup napada živčevje, zastrup-ljenec dobi vrtoglavico, otrpne mu mišičje, prizadeti pa so tudi govorni organi. Ljudje, ki srečno preživijo zastrupitev s hrano, še dolgo čutijo'posledice.
V	starih konservah pa tudi v doma vloženem sadju-in sočivju se skriva huda nevarnost!
Sumljivih konserv ne poskušajte »rešiti«, temveč jih takoj zavrzite! Le tako boste ohranili zdravje in življenje svoji družini!	D.
Naši radioamaterji
Na pobudo radiokluba Ptuj je bila letos ustanovljena sprejem-no-0'ddajna sekcija Kidričevo. Njeni prostori so trenutno v izobraževalnem centru, soba št. 15.
V tej sekciji, ki šteje šele tri člane, imajo na razpolago kratkovalovni oddajnik in sprejemnik. Namen te sprejemno-oddaj-ne sekcije je, da popularizira radioamaterstvo v naši tovarni.
Ker je sekcija komaj ustanovljena, še ne razpolaga z nobenim inventarjem. 'Aparature so last radiokluba Ptuj. Na radijskem dovoljenju je tudi znak radijske postaje YU 3 DEU.
Vzpostavili so že prve zveze z našimi radioamaterji v Jugoslaviji, Radioamaterji sveta bodo prav gotovo1 radii vzpostavili radijsko zvezo z našo postajo, saj je zanje nekaj novega, če slišijo po etru, da je kraj postaje Kidričevo. To je novi QTH, ki do sedaj ni 'bil emitiran po brezžični zvezi. Prva zveza je bila.vzpostavljena z radioamaterji iz Šida v Srbiji, obojestranski RPRT pa je bil 599, kar je ocenjeno za odlično. Prvo zvezo je vzpostavil Franc Ceti, dolgoletni član radiokluba P-tuj. Ceti je tudi odgovoren za zakonitost dela na tej postaji. Oddajnik ima moč 50 vatov in je amaterske izdelave. Dela na treh področjih — 3,5, 7 ■ in 14 Mc/s. Ima tudi modulator, tako da je možno delo* tudi v foni ji.
Sprejemnik je tovarniški, in sicer ameriške proizvodnje BC 348-R. Ima .poleg amaterskih frekvenc tudi koncertna srednje-valovna področja. Antena je 41 metrov dolga vildonka, postavljena v smeri vzhod—zahod. To so glavni podatki o postaji sprejemno-,predajne sekcije.
Kot je bilo že v uvodu omenjeno1, je namen popularizirati to dejavnost v naši tovarni, zato obveščamo vse, fci jih ta panoga zanima, naj se prijavijo k sodelovanju. Kolikor bo dovolj interesentov in finančnih sredstev, bomo organizirali tečaj iz osnov radiotehnike, prav tako pa tudi tečaj iz telegrafije.
V SAMOUPRAVNE ORGANE IE DELAVOLJNE LJUDI
Popravilo svetilke
Popoldanski
počitek
Ritem je eden glavnih zakonov, ki vladajo našemu življenju. Ritmu so podložne zvezde v kozmosu, plima in oseka morja, letni časi in vse, kar cvete in vene v naravi; ritmu je podložno tudi bitje našega srca.
Ritmu ne more ničesar pobegniti. Ogniti se mu ne morejo niti naše telesne in duševne sposobnosti. Zakon ritma lahko opazujemo vse življenje, leto dni, nekoliko tednov ali pa samo en dan. Krivulja naših sposobnosti, samo z majhnimi nasprotji, kaže stalno, značilno sliko. Ta slika je podobna obrisu dvogrbe kamele: najvišje je označeno tretje in peto desetletje našega življenja; v letu — poletje in jesen; v tednu — torek in četrtek; v dnevu — pozno dopoldne in zgodaj popoldne. .Vmes so doline razmišljanja, dozorevanja in oddiha: četrto desetletje življenja, leto in — popoldanski počitek.
Prevelika odgovornost, akordno delo, nadure, premalo gibanja, nepravilna prehrana in preveč dražljivih snovi (alkohol, nikotin, kofein itn.) — to so povzročitelji tako imenovane bolezni civilizacije.
če se hočemo vrniti v normalni ritem življenja, je popoldanski počitek najustreznejši počitek. To pa seveda ne pomeni, da moramo čas med kosilom in večerjo prespati, četrt ali pol ure je povsem dovolj. Ni potrebno niti spati, dovolj je, če počivamo in mislimo na kaj drugega kot na delo. Srbi bi temu duhovito rekli: »Pustimo mozak na pašu.«
Žrtvovati popoldanski počitek na ljubo daljšemu vikendu je prav tako nesmiselno kot traj-
no prenaprezanje. Znanstvena preučevanja so dokazala, da se produktivnost dela s stalnim naprezanjem le neznatno poveča, se pa zato gotovo poveča število napak pri delu. Kdor je kdaj obiskal Francijo, je lahko ugotovil, da je Francozom popoldanski počitek prava svetinja!
D.
Statistiki so izračunali, da se na milijon prebivalcev usposobi v Avstriji 175 inženirjev tehnike, v Franciji 280, v ZDA 400, v Sovjetski zvezi pa celo 600. Koliko pri nas, ni znano.
Na 8. redni seji delavskega sveta, ki je bila 19. marca 1968, je bil na dnevnem redu tudi razpis volitev v organe delavskega samoupravljanja, za katere je bil določen četrtek, 18. aprila, to je dan, ko bodo lahko volili vsi zaposleni v naši tovarni.
Vsem je namreč znano, da je potekel v (teh dneh mandat polovici članov delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot, in da je potrebno na njihovo mesto izvoliti enako število članov. Mnenje nekaterih bo prav gotovo takole: volitve, to pa res ni nič posebnega niti novega, saj volimo vsako leto in smo vsemu temu že vsi privajeni!
Da, res je tako! Vendar pa kljub temu rtudi ni to 'kar tako vsakdanje, da bi lahko povsem mimo šli preko teh volitev. Za vse nas je namreč še zelo važno in pomembno, kdo nas bo v naslednji mandatni dobi, poleg preostale polovice, še.zastopal v najvišjih samoupravnih organih, ki bi morali v kolektivu odigrati mnogo pomembnejšo vlogo kot so jo do sedaj, čeprav ne smemo trditi, da niso bili doseženi tudi določeni uspehi na tem področju.
Že v lanskem letu smo poudarjali, 'da je zelo pomembno to, da se v naš družbeno politični sistem uvaja dosledno načelo rotacije kadrov na voljenih položajih, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da smo s tem načinom komu dali. nezaupnico za njegovo dosedanje dosledno, delo v organih samoupravljanja.
Mislim, da mi ni treba ponovno poudarjati, da je namen rotacije v glavnem v tem, da bi šlo skozi naš sistem samoupravljanja čimveč naših proizvajalcev, zato pa tudi upravičeno.pričakujemo od vseh tistih, ki so bili do sedaj zelo aktivni v samoupravnih organih, njihovo moralno pomoč .vsem tistim, ki jih bodo zamenjali na njihovih dosedanjih mestih v organih samoupravljanja.
Zato tudi ne mislim govoriti o tistih,, ki so dali vise od sebe, da bi čimbolj prišlo do veljave pravo delavsko samoupravljanje, ampak mnogo več o tistih, ki so bili v teh organih le zgolj formalne številke. Čeprav se seveda držim konkretnih primerov v delovni enoti glinice, pa s tem nifi najmanj ne mislim trditi, da je v drugih delovnih enotah kaj bolje, morda je — morda pa je celo slabše.
V lanskem letu smo na sindikalnih sestankih izbirali take tovariše, za katere smo sodili, da
bodo z voljo sodelovali na sejah delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot.in tako s svojim delom pripomogli k boljšemu uspehu delovne enote, v njenem prizadevanju za čim-boljše uspehe v proizvodnji, vendar žal temu ni bilo tako. Ponovilo se je tisto, o čemer že vsa leta razpravljamo in iščemo vzroke zaradi nezainteresiranosti posameznikov. Do sedaj smo se vedno nekako bali, da bi povedali napake tega ali onega tovariša, če ga, je kdo že predlagal, ker smo se pač kaj radi izogibali zamere, po 'drugi strani pa tudi sam tovariš, ki je bil predlagan, ni bil toliko hraber in odkrit, da bi sam .povedal, da iz tega ali onega vzroka ne želi biti izvoljen v organ samoupravljanja in da ne bo sodeloval na sejah teh organov, če bo izvoljen, saj bi s tem prav gotovo mnogo olajšal delo bodočim organom samoupravljanja, katerih številka je postal le na papirju.
Povsem zanimivo je tudi to, 'da j e na primer v DE glinice kjer volimo v svet proizvajalcev polovico novih- članov, (v celoti jih je 36) na sejah sveta prisotna vedno le polovica, pa naj pride v svet kdorkoli. Stalno iskanje tovarišev po telefonu, obveščanje s podpisom in podobno ni prav nič prispevalo k temu, da bi se razmere na tem področju bistveno spremenile. Prepričan sem, dia prav tako kot v glinici tudi v drugih delovnih enotah iščejo člane po delovnih mestih, da imajo lahko seje svetov, kar seveda dovolj jasno dokazuje, s ■kakšno zavestjo so prišli v organe samoupravljanja nekateri člani delovnega kolektiva.
Zanimivo je seveda to, da so to skoraj vedno eni in isti tovariši, ki jim niti malo ni mar, kaj se bo razpravljalo na svetu in kaj bi lahko oni, kot člani tega sveta, prispevali k reševanju raznih aktualnih' " proizvodnih problemov. To, da je na sejah sveta bilo vedno, prisotnih največ 18 do 19 članov, pa mora dati vsakemu misliti, kje so vzroki temu stanju, in dia morajo v bodoče priti v svete proizvajalcev in v delavski svet le delavoljni tovariši in tovarišice, saj si drugače ni moč zamišljati uspešnega dela samoupravnih organov v naši delovni skupnosti. Vprašanje za sebe je bilo tudi to, da so mnogi člani samoupravnih organov, ki so prihajali na seje, ostali vse preveč izolirani od svojih volilcev — delovnih tovarišev, saj so mnogi premalo bili'v stiku z njimi.
To pomeni, da so svoje voJilce vse premalo obveščali o tem, kaj so razpravljali in sklepali na sejah teh organov, še slabše pa je bilo to, da se pred sejanji niso nikoli v zadostni meri posvetovali s svojimi volilcd, da bi tako lahko zastopali na sejah njihovo ■mnenje in ne samo svoje osebno, ki je prav mnogokrat prihajalo do izraza. Seveda marajo bralci razumeti to, da s tem ne mislim, da so bili vsi taki, vendar želim tukaj prikazati le tisto, kar ni veljalo in kar bi bilo treba spremeniti. Prav zato pa tudi trdim, 'da ni vseeno, kdo pride v samoupravne organe, kajti ta forum ne .potrebuje le nemih prisotnih številk, ampak razgledane člane, ki bodo vsekakor kos svojim zahtevnim nalogam.
Tu torej ne gre za vprašanje, ali je član oziroma kandidat mlad ali. star, dali je to moški ali ženska, ampak predvsem zato, kako se bomo z njim pogovorili; kaj bo storil, da bi lahko skupno rešili mnoge pereče in aktualne vsakodnevne probleme v proizvodnji in samoupravljanju.
Mnogi dokazi o sodelovanju članov samoupravnih organov so tu, zato mislim, da smo se iz lanskoletne rotacije lahko marsikaj naučili in da bomo prav zaradi tega pri sedanjih volitvah izbrali resnično take 'kandidate, od katerih lahko upravičeno tudi nekaj pričakujemo.
Vsekakor smo danes v našem sistemu samoupravljanja prišli že tako daleč, da nam ne more in ne sme biti več vseeno, koga bomo izvolili .v delavski svet in v svete proizvajalcev DE, ki dobivajo vedno večje kompetence, in s tem seveda 'tudi mnogo večjo odgovornost, to pa seveda povsem razumljivo zahteva razgledane in v samoupravnih organih delavoljne ljudi. Prav posebno ■nas k temu še sili naša gospodarska reforma, ki je prinesla v naš sistem gospodarjenja marsikaj novega tudi na tem področju, saj razpolaga delovni kolektiv samostojno' z vedno večjimi finančnimi ‘sredstvi, kar pa od nas na drugi strani zahteva vedno večjo odgovornost do naše-skupnosti. Prav, zato pa je za vse-nas še 'kako važno, da volitve v-samoupravne organe vzamemo-za resne in da s torni volitvami tudi dokažemo, da smo zainteresirani za vse probleme, ki se porajajo okrog nas v kolektivu in da mora biti celoten preobrat prav v tem, kar sem .ponavljaj, skozi ves sestavek, da je treba, v organe samoupravljanja pri-, tegnitd zares delavoljne tovariše in tovarišice.
Preden hi sklenil teh nekaj vrstic, bi želel poudariti oziroma, opozoriti še na eno novost, ki je-V zadnjem času predmet širše, razprave. To je predlog konference samoupravljavcev mariborske občine, ki je predlagala, da bi naj mandatno dobo delavskih svetov podaljšali od sedanjih dveh na štiri — leta. Povod za to je foil razlog, ker je bilo največkrat slišati od vsepovsod tožbe, 'da so seje delavskih svetov slabo obiskane, kar sem že prej tudi omenjal v svojem sestavku.
Na tej konferenci so. bili mnenja, ida bi štiriletna doba sovpadala z reelekcijo direktorjev, tako, da bi vsaj polovica članov nenehno sodelovala z direktorjem, saj je znano, 'da po sedanjem sistemu izmenjamo v direktorjevi mandatni dobi kar-štiri predsednike delavskih svetov. Prav gotovo bo nekaj pri tem -držalo, kajti hitra menjava, članstva samoupravnih organov zaradi načela rotacije ni dobra, 'ker zaradi le-te vključujemo' v samoupravne organe tudi nedelavne ljudi in zato potem taka polemika vsako leto okrog aktivnosti članov delavskih svetov in svetov proizvajalcev delovnih enot.
V Mariboru so bili (tudi mnenja, da tudi. čas volitev ni najprimernejši, saj novoizvoljeni
(Nadaljevanje na 8, strani)
Stanko Bezjak, skladiščnik v elektrolizi B
Kaj je ergonomija?
Industrija je spoznala važnost vsMaj-evanja delovne zadolžitve s človekom. Tehnika tega vskla-jevamja je znana pod imenom »ergonomija« in je polagoma in skromno napredovala. Beseda »ergonomija« je grškega izvora in dobesedno pomèni — delovni običaj, navade, zakon.
Najvažnejša karakteristika študija se sestoji v spoznanju, da na vprašanje, kaj se lahko od človeka in kaj se ne more pričakovati, lahko najbolje odgovore oni, ki poznaj è osnovni mehanizem človeškega telesa in možganov, torej ljudje, ki se teoretično in praktično zanimajo za človeško’ biologijo.
Že za časa vojne se je pokazalo, da se mora delo ergonomije odvijati v treh etapah: opazovanje na terenu, laboratorijski eksperimenti in uporaba rezultatov na terenu. Po vojni so se razne znanstvene discipline posvetile temu problemu. Izvajajo obsežna anatomska proučevanja in antropometrijska merjenja in ugotavljajo maksimalno moč, ki jo lahko razvijajo človeški udi v raznih položajih.
Pridobljeno, znanje je omogočilo ugotovitev optimalne višine sedišča in delovnih miz. Nizki stoli in nizke delovne mize ne utrujajo tako delavce, kakor visoki stoli in mize. Delavci se počutijo ugodneje, čeprav se jim ■nekateri' posmehujejo:, češ da so .ponovno prišli v Otroški vrtec.
Tudi' fiziologi ja je napredovala na tem področju. Tako je npr. ž merjenjem fiziološkega delov» nega napora in posledic vročine izračunano maksimalno razdobje dela pod’ zelo težkimi pogojil Našli so' že določena zaščitna sredstva proti takim neprijetnim vplivom.
Takšna anatomska in fiziološka proučevanja bodo vedno bolj . važna.„Hiitri porast mehanizacije in avtomatizacije je povzročil take probleme, ki 'jih lahko rešuje samo eksperimentalni psiholog. Ko psiholog'proučuj e človeško kapaciteto pri izvajanju težkega fizičnega dela, pri tem' opazuje človeka kot vrsto toplotnega stroja.
Modemi stroji so v glavnem odstranili potrebo težkega dela. Psihologi so poudarili dejstvo, da človek deluje tudi kakor 'komunikacijski kanal, ki s svojimi čutili zbira razne podatke, jih nato grupira in ureja tako, da dobijo določeno važnost v procesu, 'katerega imenujemo »razumno pojmovanje« ali »fundamentalno apersepcdjo«.
Te podatke, ki jih je dobil in uredil, pretvarja ' v akcijo s pomočjo .koordiniranja gibov. Razni mehanizmi, tki pri tem sodelujejo', imajo omejeno kapaciteto, 'torej morejo sprejeti in obdelati samo določeno število podatkov v stalnem časovnem razdobju in so v tem podobni mehanizmu mišic, pri katerih se lahko izmeri trenutni maJasimal-ni učinek, kakor tudi raven stalne obtežitve.
Kapaciteta teh mehanizmov odreja hitrost človeškega dela. Če .je hitrost prevelika, bo človek delal napake, ker bo eden od teh mehanizmov preobremenjen. Razni členi verig ki povezujejo čutila z rokami in drugimi udi, postavljajo različne meje pri raznih tipih dela'. Določevanje vzajemnih faktorjev v posameznih primerih je zelo težavno, vendar je to potrebno, če želimo uvesti praktične ukrepe, ki naj .bi izboljšali učinke.
Mnogokrat nepravilno predpostavljamo, da so meje v glavnem postavljene v človeških čutilih ali v »izvršilnih udih«, torej na obeh kancih verige, ker so najvažnejše omejitve spretnosti, hitrosti in točnosti človeškega dela postavljene v. mehanizmu »velikih možganov«, ki omogočajo proces pojmovanja in
ki apersepcijo (dojemanje) spreminjajo v koordinirano akcijo.
.Ko posluževalcu nekega stroja dajemo, informacije, ni potrebno paziti samo na to,, da je informacija določna in jasno razumljiva, temveč tudi, da od njega ne zahtevamo preveč drobnega dela. Te .informacije posluževa-lec običajno dobiva od raznih pokazal instrumentov na razdelilnih ploščah. Ta pokazala je potrebno tako konstruirati, da so čim bolj jasna in vpadljiva. Takšne podatke sporočamo vedno s pomočjo vida. Jasno je, da mora delavec gledati v pravilni smeri in v času, ko se pokažejo pomembne informacije ha kazalu. Dobro je, če te vidne znake kombiniramo z zvokom, ki naj opozori posluževalca, kadar gleda y drugo' smer. Drugi faktor .pa je dejstvo, da se skozi določeno razdobje akumulirani podatki lahko izgube, t. j.’ posluže-valec jih lahko pozabi, ko izvršuje neko. drugo delo. Zaradi tega je' potrebno, da mu vse podatke ppsredujejo sočasno.
Razne probleme v zvezi s pravilno konstrukcijo vizualnih naprav moremo primerjati z reševanjem vprašanja, kako bi najbolje sporočili svoje namene pri vožnji z avtomobilom avtomo-
bilu, ki nas Sledi; Sistem, ki uporablja samo dve žarnici, to je zadnje luči rdeče barve, ima svoje slabe strani. Če luči gore medlo, pomeni, da so prižgane pozicijske luči. Če pa močno zasvetijo, pomeni, da smo pritisnili na zavoro. Če voznik, ki nas sledi, ne opazi jasne razlike, je v dvomu. To težavo prebrodimo, če oddvojimo pozicijske lugi; od zavornih. Oddajanje teh Signa» lov odklanja vsak dvom Navedli smo primer avtomobilskih indikatorjev, ki so več ali manj vsem poznani. Analogne primere lahko najdemo v vsaki .industriji.
Če takim pojavom posvetimo posebno pozornost, vpliva to zraven možnosti povečanja storilnosti tudi na povečano pogonsko varnost. Čeprav je človekova kapaciteta omejena, ljudje normalno ne delajo z vso močjo, temveč se čuvajo., predvidevajoč, da bi utegnila .nastopiti situacija, ki bi jim .postavila izredno visoke zahteve.
Uporaba načela, érgonomanije olajša delo, ga naredi varnega in mnogokrat odstrani potrebo po prekinitvi dela, tudi takrat, ko nastopijo nepredvideni dogodki. (Po ’»Personnel Management«, London.)
ALI ŠE PREVEČ ZNOJITE
Nevrotični ljudje in mlada daklpita se' pogostokrat preveč znojijo.. Najbolj se to vadi na dlaneh njihovih rok. Take osebe se pričnejo, znojiti že pri najmanjšem razburjenju, to pa je lahko včasih sila neprijetno.
V zadnji številki »Concours medical«, je eden najboljših. francoskih .dermatologov dr. J. Meyer opozoril na precej enostavno meto»; do., s katero se da preprečiti nenormalno znojenje.
Potrebno je Samo zmanjšati količino vode v organi» zrnu, pravi doktor J. Meyer. Ljudje, bi se za vsako malenkost znojijo., imajo v organizmu preveč vode.
Močno zmanjšamo količino vode v našem telesu — hkrati pa tudi 'telesno težo — z uživanjem neslanih jedi. Obstajajo seveda tudi zdravila, tako imenovani anti)di.uretiM, ki zmanjšujejo količino tekočine v organizmu.
Tako zdravljenje ni niti dolgotrajno nditd ga ni treba izvajati neprekinjeno. Dovolj je le nekaj .dni potrpljenja pa težave ponehajo..
D.
Vprašanje: kdo je v podjetju odgovoren ža izvajanje varstva pri delu?
Odgovor: obratni zdravnik!
Najtanjša jeklena pločevina
Izdeluje jo do širine 105 cm jeklarska firma US-Steel Corp., debela pa je samo 0,025 mm. Kot poročajo, se tako tanke jeklene folije zelo dobro obnesejo za zaščito raznih snovi pred glodalci, svetlobo in umazanijo ter za povečanje mehanske trdnosti najrazličnejših konstrukcij, za elektromagnetne oklope v barvni televiziji in še za marsikaj. Na najtanjšo pločevino prav lepo primejo barve in laki vseh vrst, dobro pa jo lahko tudi lepimo.
Pleskar pri delu
Varjenje vodila za verigo v elektrolizi
Ali ste alkoholik
Predstavljamo, vam psihološki test, iz katerega se .da dokaj natančno ugotoviti, če je kdo alkoholik ali ne. Poskusite iskreno odgovoriti na spodnja vprašanja z »da«1 ali »ne«.
DA ne:
1. Ali čutite zjutraj potrebo po kozarčku žgane
pijače?	,	.	................ .............
2.	Ali pijete tudi sami, brez družbe?
3.	Ali trpi zaradi pijače vaše delo?
4.	Ali pijača vpliva na vaše .družinsko življenje?
5.	Ali ste razburjeni (nemirni), kadar pijete?
6.	Ali ste razdražljivi, kadar pijete?
7.	Ali je vaša žena nesrečna, ker pijete?
8.	Ali je pijača spremenila vašo osebnost?
9.	Ali vas pijača'pomiri?
10.	Ali po. pitju slabo spite?
11.	Ali ste zaradi'pitja postali prenapeti?
12.	.Ali se teže obvladate, kadar pijete?
13.	Ali pijete, da bi se rešili občutka manjvrednosti in neprijetnosti?
14. Ali ste zašli v slabo družbo?
. Seštejte vse pritrdilne odgovore. Čim več je vprašanj, na -katera ste odgovorili pritrdilno, tem večja je verjetnost, da ste alkoholik.
Ako je test za vas negativen, ne zgubite poguma. Zavedajte se, da nikoli, ni prepozno! Jasno naj vam bo, da alkoholizem nikoli ne pride sam od sebe, ampak -je pogojen z določenimi problemi. Alkoholik je bolnik, alkoholizem pa bolezen. Toda preden pričnemo zdraviti to bolezen, moramo odpraviti vzroke. Če menite, da lahko vzroke vaše bolezni odpravite sami, storite to čimprej ! Če pa to ne gre, se ibrez predsodkov obrnite po pomoč k socialni službi ali pa neposredna k obratnemu zdravniku. Prav gotovo boste deležni pomoči!
VZGOJA
Pred dnevi sem bil v živalskem vrtu. Rad zahajam med živali, še posebej pa so mi všeč opice. Morda zato, ker so tako podobne ljudem ...
Tudi tokrat sem se najdlje pomudil pri teh zanimivih živalih. Sicer pa nisem bil sam, okrog kletke z opicami nas je bila cela gruča. Nekateri so jih samo opazovali, drugi so jih hranili z raznimi slaščicami, vsi pa smo se smejali njihovim vragolijam.
Najbolj glasna med vsemi obiskovalci je bila družinica: on, ona in ono. Takoj se je videlo, da sta on in ona človeka, ki v družbi nekaj pomenita. Tako lepo sta bila oblečena in tako samozavestno sta se obnašala, da je lahko vsak kar takoj videl, da nista »kar tako«. Sicer pa je bilo tudi ono nekaj posebnega. S svojim obnašanjem je bilo še najbolj podobno mladičem v kletki. Motalo se je med našimi nogami, metalo opicam kamenje, skratka vse je kazalo, da nam hoče rahlo žreti živce!
Gospod očka in gospa mamica sta se delala, kot da ne opazita početja svojega nadebudneža in naših srditih pogledov, ali pa sta imela morda že tako otopele živce, da ga res nista opazila.
Morda je prav ta odnos staršev spodbudil malega, da se je prenehal ukvarjati z opicami in si je pričel iskati objekt, ki bi bil vreden njegove pozornosti. Kaj kmalu ga je tudi našel. Ob kletki je namreč stal starček, ki se je po svoji ponošeni obleki nekoliko razlikoval od drugih obiskovalcev, sicer pa normalen človek na njem ne bi našel nič takega, kar bi zbujalo pozornost.
Pravzaprav ne vem, zakaj se je prav na tem nič hudega slutečem nesrečniku ustavilo oko malega huligančka, ki je opazoval žrtev, ki si jo je bil izbral, kot kača miško, preden jo požre. Že se je pripravljal za naskok na ubogega možaka, ko ga je ustavila moja roka. Nekako instinktivno sem to napravil. Nisem mogel dovoliti, da bi nebodigatreba prestrašil starčka, ki je imel. najbrž že brez tega dovolj težav na svetu.
Že sem hotel malega spustiti, kajti menil sem, da je nevarnost, ki je pretila starčku, mimo. Takrat pa je pri-bučal iz malih ust val, ne val, pravi hudournik besed: »Prekleti idiot stari! Kaj me ne boš takoj spustil!? Si videl, kaj si mi pokvaril? Kaj ne vidiš tistega starega osla, ki ima obraz kot povožen klobuk?! Jezus Marija, saj je prav tak kot ta opica v kletki!«
Kdo ve, kako dolgo bi me še zmerjal? Najbrž ne več dolgo, ker me je dlan že hudičevo srbela. Pa na žalost, nisem imel priložnosti, da bi ga klofnil. Pristopil je namreč njegov oče in mi iztrgal malega iz rok. Meni ni privoščil niti pogleda. Lahko sem le slišal kako je oštel svojega zlatega sinčka: »Prekleto, Pepček, najraje bi ti jih par pripeljal okrog ušes! Tako sramoto mi napraviš! Oba z mamo sva v partiji, ti pa na javnem prostoru rečeš Jezus Marija!«	Dof
Alojz Brumec, zidar šamoter
Merjenje globine katodnega korita
Glavobol
Med ljudmi je mnogo premalo znano, da glavobol 'kot bolezen sploh ne obstaja! Glavobol ima številne in različne vzroke, je pa prav gotovo znak, da je z našim zdravjem nekaj narobe. Vsak prehlad se prične z glavobolom in zvišano temperaturo1, enako pa se prične tudi vsaka nalezljiva bolezen.
Glava boli tako tistega, ki ima napako vida, prav tako kot živčnega bolnika. Visok krvni pritisk izziva enake težave kot huda arterioskleroza. Pogosto pa je glavobol edini boleči znak za gnojenje v čeljustnih votlinah, gnojenje zobnih korenin, srčnih napak in raznih krvnih bolezni. Povzročitelji glavobola so lahko nespečnost, vremenske spremembe, glad ali pa prenapolnjen želodec.
Zato se je treba vprašati : ali je smiselno zdraviti glavobol s tabletami tedne, mesece in leta, ne da bi enkrat samkrat poskušali raziskati, od česa nastajajo •te bolečine v glavi?
Vzrokov je mnogo in ne smemo spregledati nobenega. Večina ljudi lahko brez zdravnika, če je le količkaj iskrena sama sebi, zlahka ugotovi, zakaj jih boli glava! Kdor se utaplja v alkoholu in 'kavi ter duši v cigaretnem dimu, spreminja noč v dan, poleg tega pa le poredko zaide na sveži zrak —. prav gotovo ne bo imel težav pri ugotavljanju svojega glavobola. Vzrok' glavobola pa se da zlahka ugotoviti tudi v drugih primerih.
Seveda so nam vedno na voljo tablete za ublažitev bolečin v glavi, v prvi vrsti pa je treba storiti vse, da se glavobol sploh ne pojavi.
Najprej se vprašajmo, če je naš načjm življenja pravilen. Za organizem še daleč ni vseeno, če se nekdo zdravo hrani; ali se dovolj giblje; ali je zadovoljen s svojim delom; ali mora, kadar ga prične mučiti 'trajen glavobol, jemati najmočnejša sredstva zoper glavobol, ki počasi zasteup" Ijajo telo.
Potreben je temeljit zdravniški pregled! V številnih primerih bo glavobol kot po' čudežu izginil, ko bomo dobili dobra .očala, si pozdravili nos in zobovje ali pa se kako drugače pričeli zdraviti.
D.
»... Vzrok, da hala elektrolize C nima obratnih nezgod, je v tem, da hala C sploh ne obstaja!-«
Mamutski tanker
Tonaža tankerjev narašča. V ladjedelnici Chantiers de LiAt-tantique v St. Nazairu v Franciji gradijo za družbo ESSO dva tankerja za 190.000 ton. Njuna velikost bo za naše sedanje pojme o ladjah prav fantastična: dolžina 317 m, širina 47 m, v morje bosta segala 17 m. Hitrost ladje bo 17 vozlov. Kaj pomeni tako velik tanker, nam pove podatek, da bo z eno vožnjo prepeljal 2,5 milijona ton nafte.
NASPROTI NOVIM USPEHOM
Tečajniki pri počitku
PREHITRO JE MINILO
Vsi smo bili priče velikega neuspeha našega moštva v jesenskem delu tekmovanja II. zve-. zne lige — zahod. Dosti objektivnih, še več pa subjektivnih faktorjev je vplivalo na porazno bilanco našega moštva. Ne želim ponavljati vseh neuspehov, ki jih dobro poznamo. Rad hi nekaj povedal o položaju, ki je nastal po tolikih neuspehih.
Simpatizerji so izgubili zaupanje v moštvo in vse manj gledalcev je prihajalo na tekme. Pričakovati je ibilo, da bo letni občni zbor rešil najbolj pereča vprašanja v klubu. Žal je imel občni zbor precejšnjo noto neresnosti in je žeto malo manjkalo, 'da klub, razen športnega, doživi .tudi organizacijski polom.' Z izjemo enega samega elana, nihče iz starega UO ni hotel sprejeti kandidature za novi odbor. Po domače povedano, skoraj vsi, 'ki .so bili, predlagani (tudi med prisotnimi) so se otepali te dolžnosti.
Končno se je novo izvoljeni UO po treh sestankih konstituiral in začel delati. Prvi posegi so bili usmerjeni k urejevanju discipline v klubu in odnosom igralcev do kluba. Novi odbor si je začrtal smernice za nadaljnje delo, ker ni dovolil, da bi vsa sredstva, vložena v klub in 15-letno delo, šla po' vodi. Želja UO je,' da klub nadaljuje s svojim delom in z rezultati na športnem polju in zunaj njega popravi slabi vtis, ki ga je pustil v jesenski sezoni.
Odbor je pred igralce postavil nove naloge in jih zaprosil, naj povedo svoja mnenja o načrtu bodočega dela. Razen Antona Satlerja in Ivana Krnica, so vsi igralci sprejeli nova načela o delu in obljubili vestno in pošteno delo. Anton Satler je povedal, da bi rad nadaljeval svojo športno aktivnost v 'drugem klubu in odbor mu je ustregel. Pred tem je moral Satler poravnati dolg do kluba.
Primer s Krničem pa je povsem drugačen in zaradi tega mi je UO Aluminija dal nalogo, da o vsem informiram 'našo delovno skupnost. Ivana Krniča je že stari odbor kaznoval z izključitvijo iz kluba, potem pa miu je bila kazen omiljena v zadnji opomin pred izMjučitvijo. Takrat je pred celotnim odborom svečano obljubil, da bo spremenil svoj odnos do kluba in trenerja, toda nadaljeval je po starem.
Takoj na začetku letošnjih priprav ni hotel začeti trenirati. Na sestanku igralcev je znova žalil trenerja moštva s takimi 'besedami, ki jih tudi papir ne prenese.
Upravni odbor je takoj ukrepal. Zaradi skrajnje neodgovornosti do kluba, neizpolnjevanja osnovnih določil pogodbe in negativnega vpliva na ostale igralce so Ivanu Kmiču razveljavili pogodbo v njegovo škodo, s tem, da je klubu dolžan vrniti 180.000 starih dinarjev. Razen tega mu je odbor prepovedal tudi dostop v klubske prostore.
Poseg je oster in rigorozen, toda odbor je bil enoten z obljubo, da bo veljal enak kriterij za vsakega člana NK Aluminija.
Novi odbor NK Aluminija želi predvsem razumevanje celotnega kolektiva in apelira na vsakega posameznika, da naj zavzame pravilno stališče do kluba. Ce se klubu 'ne more pomagati, ni potrebno metati polena pod noge ljudem, ki dober del svojega prostega časa posvečajo panogi, ki je ime naše tovarne iz Kidričevega ponesla po, celi Ju-
goslaviji. In še nekaj, kar verjetno, tišči mnoge med nami. Got vari se ö velikih prejemkih naših nogometašev in se omenjajo zèlo visoke vsote. Dejansko so stvari- čisto drugačne. Povprečni mesečni prejemki nogometašev so se gibali med 32.000—41.000 starih 'dinarjev na mesec. Če je hotel to zaslužiti, je moral igralec direktno iz službe na igrišče, večkrat tudi brez kosila. Treniral je 4—-5-krat tedensko in vsako drugo soboto ih nedeljo prebil zunaj -doma, brez 'družine.
Zato, še enkrat! Pomagajte klubu če ste zmožni, če pa tega ne morete, ga pustite, naj v miru dela! Vaš prispevek klubu, ki ga dajete posredno-, z dotacijoH| pa bodo igralci in odbor poskusili vrniti' z discipliniranim delom ter uspehi na zelenem polju.
V.	Veličkovič
Veselje v naše naselje prinese zima, ko prekrije zemljo s snežno odejo. Se posebej ugaja tistim, ki se že vnaprej veselijo sedaj že tradicionalnega smučarskega tečaja na Sv. Primožu pri Vuzenici. Udeleženci tečaja preživijo teden dni na smučeh. V tem času se nauče osnovno šolo smučanja, tisti, ki so tečaj že obiskovali, pa izpopolnjujejo svoje znanje z nadaljevalno šo-
lo.	V prostem času se tečajniki spoznavajo s teoretičnim znanjem smučanja, preostali čas pa uporabijo za razvedrilo.
.CENTRALNA
Desetletni ■ Borut Lejko, ki bi ga lahko imenovali za najbolj uspešnega tečajnika, je večkrat ■poskrbel pri smučanju za prijetno vzdušje, hkrati pa dajal voljo vsem, ki so.se Večkrat leno vzpenjali navkreber. Kako se mu ne bi smejali, ko pa je tako prisrčno potožil,- da ga zebe. Vztrajal je kljub številnim padcem, tako 'da so mu prišle prav tudi tovariševe rokavice. Vprašal ga je, če imajo CENTRALNO KURJAVO. Prosil ga je, naj mu jo montira tudi v njegove rokavice.
Ob kancu , tečaja je duhovito prikazal -popravilo centralne kurjave. Smešno oblečen je kot orodje prinesel: polena, smetišnico, metlo, povoje in nekaj neznanih rekvizitov. Ko je odložil orodje in se pripravil za delo,- se je spomnil, da je DOMA pozabil na WC. Tako si je priljubljeni Borut pridobil smučarsko ime CENTRALNA.
SVOJA MNENJA SO PRISPEVALI TEČAJNIKI
Vedno nasmejan, zaposlen v TGA kot strugar v strojni delav-
nici; pa kaj bi se šli skrivalnico, to je Anton Kokol s smučarskim -psevdonimom BULA BULA iz Sahare. Na zastavljena vprašanja je odgovoril:
TVOJI VTISI? '
Ni stvari, ki bi jo grajal. Težko se je izraziti, saj beseda odlično pomeni v šoli 5, zame pa pomeni, zamišljeno ' v oblakih, odlično speljano na prelepi beli površini, s pripombo, da ' ni šlo .brez padcev, ki šo se vsi srečno končali.
KAJ TI JE NAJBOLJ UGAJALO?
Vprašanje me s-pominja na odločitev, kateri tisočak si naj vzamem od milijon tisočakov. VSE, PRAV VSE!
IN KAJ NE?
Snežinke, ki so nam jemale smučarske užitke, posebno pa to-, da je vse prehitro minilo, je nasmejano končal BULA BULA iz Sahare.
Maturantka Maruša Punger! je bila že tretjič tečajnica. Ko pride čas za četrto -udeležbo, bo njena udeležba odvisna od opravljenih, izpitov na fakulteti. Potožila je, da bo storila vse, samo da si prihrani čas in se pridruži vsem, ki se ibodo udeležili tečaja prihodnjo sezono.
Na vprašanje, česa je primanjkovalo, je zamišljene dejala, da časa, ki je določen za smučanje. Res težko mi je,. ko se poslavljamo od prelepih smučišč, tolaži me le misel, da ne za vedno.
Prizadevna, vztrajna na prvem tečaju, si je -pridobila kuharske
sposobnosti, toda le za pomivanje posode. Uganili ste, kajne? To je Marija Bizovičar, učenka sedmega razreda. Na vprašanje je odgovorila:
KAJ JE MANJKALO NA TEČAJU?
Nič, prijetno je bilo. Premalo čaša za tako prijetno življenje.
KATERI TEČAJ TI JE NAJBOLJ IJGAJAL?
Tako prijetno kot letos ni bilo še nobeno leto. Smučala sem kot prerojena. Vse mi je ugajalo, tedi pomivanje, posode, je končala z nasmejanim obrazom, kot je bila njena navada na tečaju.
SE NAMERAVAŠ UDELEŽITI TEČAJA PRIHODNJE LETO?.
Prav gotovo, vprašanje je le zdravje pred odhodom..
KAKO PA Z DEŽURSTVOM?
Letos je bilo prijetneje. Dežurali smo po seznamu in ne po kazni kòt prejšnja leta. Ves čas smo bili disciplinirani.
KAKO JE BILO PREJŠNJA LETA?
Prvo leto je bilo hudo. Nisem znala pomivati posode in tudi smuči so me vadile svojo pot. Včasih mi je šlo na jok. Vsem svetujem, da je v takih primerih res najboljša dobra volja. Sedaj se ne ustrašim nobene strmine več pa tudi ne kupa umazane .posode, ki kliče pomivalca.
TEKMOVALNO VZDUŠJE
Vsi tečajniki se veselijo . trenu tka, ko preizkušajo znanje, ki
so si ga pridobili na tečaju. Zmagovalec se mora dvakrat zelo potruditi.
REZULTATI:
Pionirke
1.	EMA PUNGERL
2.	MAJDA HLASTEC
3.	VERA BABNIK
4.	MARIJA BIZOVIČAR
Pionirji
1.	BOJAN BLAŽ
2.	MITJA JABLOČNIK
3.	BORUT LEJKO
4.	MAKS JABLOČNIK
Mladinke
1.	MARUŠA PUNGERL
2.	LIDIJA KLAJNŠEK
3.	IVANKA NOVAK
4.	MIROSLAVA NOVAK
Mladinci
1.	FRANC HOJNIK
2.	JANI REPIČ
3.	DUŠAN REPIČ
4.	DANILO TOPLEK
Zadnji večer je pravcato slavje, saj pride na svoj račun tudi tisti, ki je 'Zaradi padca prepustil diplomo morda nekoliko slabšemu. Pa nič zato. Pozabi se vse, pa tudi, če je bilo še tako grenko. Za veselo razpoloženje poskrbijo prav vsi tečajniki in tako si drug drugega privoščijo na zadnjem večeru prijetne smučarske družbe.
Osvojene trofeje podelijo slavnostno in s šaljivo besedo. Mislim, da ni tečajnika, ki bi zameril slavnim možem, ki si drznejo ob podelitvi izreči šaljive, spodbudne besede. Bilo je lepo pa tudi prijetno. Pridite, udeležite se, ne pozabite, odpočili sr boste v prijetni smučarski družbi naših najmlajših pa tudi starejših.	A. G.

{PPlPl!
■n- m-iT- -	- - F•• 1 ÜÜ
Aktivni člani godbe na pihala TGA Kidričevo
Nastop otrok iz vrtca ob prazniku 8. marcu
Naši najboljši športniki v Kidričevem
14.	januarja je bila v Kidričevem v veliki dvorani restavracije izbira najboljšega športnika Slovenije. Prireditev so organizirali združenje športnih novinarjev Slovenije in radio Ptuj. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Ptuj Franja Rebernaka. Sodelovalo je tudi veliko podjetij, ki so omogočila prireditev.
Gledalcem sta se predstavila najboljša slovenska športnika, ki so ju izbrali bralci Roto-foto športa, Ivo Daneu, znani košarkar Olimpije in državni reprezentant, in atletinja Marjana Lubej, članica celjskega Kladi-varja. Zraven mnogih drugih znanih športnikov je bil tildi Miroslav Cerar, naš najuspešnejši športnik. Zaradi nekaterih mednarodnih tekem so bili odsotni nekateri naši najboljši, med njimi skakalec Peter Eržen in smučarka Majda Ankele.
Ob tej priložnosti so proglasili tudi najboljšega športnika obči-
ne Ptuj. Ta naslov si je priboril atlet Janez Meznarič.
Oddajo je vodil radijski in televizijski napovedovalec Tomaž Terček. Pogovor s športniki pa so vodili znani novinarji naših časopisov. Za gledalce najbolj zanimiv je bil prav gotovo pogovor med Ivom Daneuom in Miroslavom Cerarjem.
Za razvedrilo so v premorih skrbeli vokalni in instrumentalni ansambli ter pevka Alenka Pinterič. Da pa prireditev ne bi bila brez smeha, je prišel v Kidričevo tudi satirik Tone For-nezzi-Tof.
Dvorana je bila nabito polna, kar priča, kolikšno zanimanje vlada za takšne prireditve pri nas in da si jih želimo čimveč. *
Ameriški institut za življenjsko zavarovanje je izračunal, da je dejanska »vrednost-« človeka, ki je končal osnovno šolo, 219.000 dolarjev ali več kot 273 milijonov starih dinarjev. S končano srednjo šolo se človekova »vrednost« dvigne na 303.000 dolarjev (378,75 milijona starih dinarjev). Najvišjo »vrednost« doseže človek s fakultetno izobrazbo, ki je po. istih podatkih »vreden« že 440 tisoč dolarjev (550 milijonov starih dinarjev).
Al hlebčki
Celo uro že počivam, pa mi šele sedaj postaja vroče...
J8fcs&
Kaj pa ti počenjaš s to marelo v obratu?
Toraviš šef, saj ste mi ukazali, da naj prinesem zaščitna sredstva.
VPLIV INSTRUMENTOV (Nadaljevanje s 1. strani) podražile in vsaka je brez izjeme daleč nad pariteto zunanjih cen.
Zaradi velikega vpliva električne energije v proizvodnih stroških aluminija kakor tudi zaradi neurejenih odnosov v oskrbi z le-to in njene pretirano visoke cene bomo probleme v zvezi z električno energijo ob-
ravnavali posebej v eni od prihodnjih številk.
Našo ugotovitev, da so cene surovin in energije ter prevoza večkrat porasle od leta 1956, ko je bila prvič limitirana cena aluminija, pa do leta 1965, ko je bil prejšnji limit s pričetkom reforme zvišan le za 44,6 %, dokazujemo s pregledom gibanja cene v obdobju pred reformo (1955— 1965) ter v obdobju pred reformo in po njej (1955—1967).
V starih dinarjih
	Cena leta 1955	Cena 24. julija 1965	Indeks
aluminij	390.000	390.000	100
boksit	3.301	5.614	170
kalcinirana soda	27.000	37.000	137
premog	2.771	5.650	204
električna energija	1,97	2,94	149
prevoz	100 (baza)	194	194
ODNOS CEN	PRED REFORMO	IN CEN V LETU	1967
	V starih dinarji		h
	Cena leta 1955	Cena leta 1967	Indeks
aluminij	390.000	564.000	144,6
boksit	3.301	7.301	221
kalcinirana soda	27.000	50.000	185
premog	2.771	6.322	228
električna energija	1,97	7,67	389
prevoz	100 (baza)	210	210
Osnova za določitev cene aluminija na 564.000 starih dinarjev za tono (to je 451,2 dolarja) sta dve predpostavki, ki jih pred-reformski materiali izrecno navajajo, in to:
—	trditev, da so svetovne cene aluminija v zadnjih letih stabilne;
—	trditev, da predstavlja aluminijska industrija v vertikalni
ciklus proizvodnje povezano grupacijo, ki zajema boksite, glinico in aluminij ter predelavo aluminija.
Da bi bile cene aluminija v svetu v zadnjih letih stabilne, ne ustreza dejanskemu stanju niti glede domicilnih niti glede izvoznih oziroma uvoznih cen.
Marjan Bizovičar
(Nadaljevanje prihodnjič)
Keramiko žgo na zračni blazini
Neka britanska firma je začela izdelovati industrijske peči za žganje fajanse in porcelana, ki so jim vzdeli ime hoverklin. V njih se keramika peče na blazini vročega zraka, kar med drugim prinaša do 50 % prihranka na gorivu in mnogo krajši čas žganja. Tako žge takšna peč 2400 keramičnih podstavkov samo eno uro, medtem ko bi jih morali v dosedanjih pečeh žgati kar dvanajst ur.
V SAMOUPRAVNE ORGANE
, (Nadaljevanje s 4. strani) svet komaj prične z delom pa se že pričnejo letni .dopusti, zato so menili, da bi -bilo morda bolje preložiti, čas volitev v jesenski čas.
Čeprav so seveda to le formalni predlogi, mislim, da so zelo zanimivi in bi kazalo o njih spregovoriti tudi pri nas, če bi le prišlo do takih predlogov z druge strani, kajti sama zamisel ni niti tako slaba.
In še to! Če bomo. nekomu odkrito povedali, da nima pogojev za delo v samoupravnih organih to še ne pomeni, da ni morda dober proizvajalec, kajti vsakdo ni zato, da bi aktivneje posegal v to zahtevno in nič kaj lahko področje dela. Vsi, ki bodo v naslednji mandatni dobi zastopali svoje volilce v samoupravnih organih pa se naj aktivno vključijo v delo in tesno sodelujejo' s svojimi volilci, kajti le s skupnimi napori in vestnim delom bomo kos vsem nalogam, ki jih pred nas postavlja naša socialistična družba, ki nam je tudi zaupala v upravljanje podjetje in gospodarjenje z ustvarjenimi sredstvi.
Franc Meško
Zahvala
Podpisani Anton Vemig iz Kidričevega št. 7, zaposlen kot strojni ključavničar v delovni enoti strojnega vzdrževanja, se želim iskreno zahvaliti članom komisije pri tovarniškem odboru sindikata, ki so mi po raznih zdravniških izvidih in predlogih Omogočili zdravljenje v zdravilišču Slatina Radenci. Enomesečno zdravljenje v tem zdravilišču na stroške podjetja mi je mnogo koristilo pri izboljšanju mojega zdravstvenega stanja, saj se po vrnitvi mnogo bolje počutim. Moja največja želja je, da bi
lahko spet prišel med svoje delovne tovariše na svoje delovno mesto' in s svojim delom spet pripomogel k še boljšim uspehom našega delovnega kolektiva, vendar ne vem, če mi bo to še mogoče. Vsekakor pa še enkrat iskrena hvala za omogočitev zdravljenja v Slatini Radencih.
Anton Vemig
Televizijski stolp visok 537 m
V	počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije bodo v Moskvi dogradili in izročili svojemu namenu televizijski stolp, visok 537 m. Spodnji del stolpa do višine 384 m je votla betonska cev, v njej je troje osebnih in tovorno dvigalo. Zgornji del stolpa je 153 m visoka antena. Dvigalo za omenjeni stolp je dobavila nemška tovarna Stahl iz Stuttgarta v sodelovanju z družbo AEG Te-lefunken. Največja hitrost dvigala bo 7 m/sek. Za premagovanje višine 350 m bo potrebovalo 58 sekund. Omenjena dvigala so najhitrejša v vsej Evropi. Vsako dvigalo so opremili z miniaturnim računalnikom, ki uravnava hitrost kabine, zagon in zaviranje. Med osnovne zahteve, ki jih mora računalnik upoštevati, sodi najkrajši možni vozni čas med dvema točkama z mirnim, nesunkovitim zagonom in zaviranjem.
&
Lansko leto je na visokih šolah v Sovjetski zvezi diplomiralo okoli pol milijona absolventov. Na 767 vseučiliščih in visokih šolah študira 4,123.000 sovjetskih državljanov. Nadaljnjih štiri milijone mladih je vpisanih v 4000 srednjih strokovnih šolah. Po teh podatkih študira v Sovjetski zvezi samo v srednjih in visokih šolah več kot osem milijonov mladih državljanov.	ZS
*
V	Sovjetski zvezi študira mnogo tujih študentov iz vseh delov sveta. V lanskem letu je diplomiralo 1600 tujcev iz 103 držav sveta. Danes je v 300 sovjetskih srednjih in visokih strokovnih šolah več kot 24.000 tujih študentov. To so mladi ljudje, predvsem iz nerazvitih dežel, ki jim Sovjetska zveza na ta način nudi pomoč. Pred leti so v Moskvi ustanovili prav v ta namen univerzo, imenovano vseučilišče Pa-trica Lumumbe, ki ima danes več kot 3000 vpisanih študentov.
*
V	času od leta 1960 do 1965 so v Poljski uredili TISOČ novih šol kot spomenik ob tisočletnici
poljske države. Za uresničitev te plemenite zamisli so zbrali denarne prispevke državljanov vse države. Obvezno šolanje je 1963. leta zajelo več kot pet milijonov poljskih otrok.
Na 74 visokih, šolah je okrog
230.000	študentov. Med temi je več kot 68.000 štipendistov. Na vseh teh zavodih je okrog 25.000 znanstvenikov. Tako je Poljska že prebrodila hudo izgubo visoko kvalificiranega kadra med zadnjo svetovno vojno.
Hidroenergetski sistem Trebišnjica
Ključni objekt celotnega hi-drosistema Trebišnjica je mo-gočna betonska zgradba Gram®1 revo, ki je bila dograjena v za» četku letošnjega leta. Pregrada zaustavlja v velikanskem umetnem jezeru skoraj enoletni pretok vode Trebišnjice oziroma 1280 milijonov kubikov vode. Energetsko vrednost akumulacijskega jezera še stopnjuje možnost izrabe močnega vodnega padca, in to v dveh stopnjah HE Trebinje 100 m in v HE Dubrovnik 270 m. V sedanji stopnji izgradnje, ko imata obe elektrarni po dva agregata, bo znašala skupna letna proizvodnja 2066 milijonov kWh električne energije (vse hidroelektrarne v Sloveniji dajejo 1800 milijonov kWh). Energetska rezerva, ki tiči v akumulirani vodi, znaša milijardo kWh, kar ustreza energetski rezervi vseh doslej zgrajenih akumulacij v Jugoslaviji. (Letošnja rezerva bo zaradi potrebne izpraznitve jezera manjša.) HE Trebinje, ki je bila dograjena v začetku letošnjega leta, ima instalirano moč 108 MW z letno proizvodnjo 500 milijonov kWh. HE Dubrovnik, ki obratuje kot pretočna elektrarna že od maja 1965. leta, ima instalirano moč 216 MW, njena proizvodnja pa bo sedaj po dograditvi umetnega jezera znašala letno 1566 milijonov kWh. Od celotne proizvodnje sistema bo poslej odpadlo nad 80 % na kritično obdobje od 15. julija do 15. oktobra in od 1. januarja do 1. mar? ca, ko nam je za kritje potrošnje potrebna rezervna energija.
Zahvaljujem se organizacijam iri 'društvom, ki so me obiskala v času bolezni v Topolšici, kjer se še sedaj zdravim.
S tem se obenem poslavljam od kolektiva kot : invalidski upokojenec in želim vsem njegovim članom obilo delovnih uspehov.
Peter Čulibrk