K PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAJO:
a
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ
LETO V.	LJUBLJANA, NOVEMBRA 1964	ŠTEVILKA 11
4
4
4
4
4
♦
4
4
4
:
4
4
4
4
4
4
★	DELAVSKI SVET
★	UPRAVNI ODBOR
★	UPRAVA PODJETJA
★	TOVARNIŠKI KOMITE ZKS
★	SINDIKALNA PODRUŽNICA
★	IN UREDNIŠTVO ČASOPISA
444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444444
Sodelovanje Litostroja pri Djerdapu Premalo preštudiran
predlog statuta ZKJ
Po najnovejših informacijah je bil pri nedavnih razgovorih med jugoslovanskimi in sovjetskimi pristojnimi zastopniki in strokovnjaki dosežen načelni sporazum, po katerem bo sovjetska industrija dobavila za Djerdap tri kompletne agregate, Litostroj pa tri. Najpomembnejše pri tem sporazumu je, da bodo pri izdelavi sovjetske dokumentacije sodelovali od vsegapočetka trije jugoslovanski strokovnjaki (1 projektant, 1 konstrukter in 1 tehnolog), pri izdelavi dokumentacije za jugoslovanski del dobave pa trije sovjetski strokovnjaki (prav tako po en projektant, en konstrukter in en tehnolog), kar pomeni priznanje enakopravnosti jugoslovanskega partnerja že pri samem projektiranju objekta. Sovjetska industrija bo odstopila jugoslovanski industriji tehnično dokumentacijo in rezultate laboratorijskih preizkusov dovoda v spiralo, spirale, tekača in sifona za turbine v Djerdapu. To bo dokumentacija z vsemi popravki, ki bodo vnešeni med izdelavo prvih treh turbin. Dogovorjena je tudi sovjetska dobava nekaterih glavnih delov za turbine, ki jih bo dobavil Litostroj. Predstavniki sovjetske in jugoslovanske industrije bodo nadalje skupaj določili roke za izdelavo tehnične dokumentacije za turbine v okviru rokov za spustitev hidroelektrarne v pogon, prav tako tudi gantogram za izdelavo projekta turbin in dobave sovjetskih delov za turbine, ki jih bo izdelal Litostroj. Vsi nadaljnji razgovori se bodo po podpisu ustreznega sporazuma med obema državama nadaljevali v leningrajski turbinski tovarni »Leningradski metaličeskij zavod«.
Tafe bo bodoči gigant HE Djerdap
Naši zunanji monterji poročajo
V drugi polovici oktobra sta se vrnila iz Indije dva naša monterja, Franc Selan in Peter Volk, ki sta prebila skoraj pet mesecev kot nadzorna organa tovarne Litostroj pri montaži naših žerjavov v Matatili (Madia Pradsh) in Nelloreju (pri Madrasu, Andra-pradsh), kakor tudi v hidroelektrarnah Yamuna I in Yamuna II. Razen tega sta opravila nekaj pregledov na že prej dobavljenih žerjavih (Hirakud —- Ckiplima in Bhopal), ki so že dlje časa v pogonu. Pomagala sta tudi pri nadzoru dveh naših loput v hidroelektrarni Umiam (v pokrajini Assam), postavljenih za pogon cementarne v Cherapundiju. Ko sta končala montažo žerjavov, so prispeli na gradbišče hidroelektrarne v Yamuni tudi naši monterji za nadzor montaže turbin. V hidroelektrarni Yamuna II so se začela montažna dela 15. julija 1964. To montažno skupino vodi Anton Valant, pomagajo pa mu Silvo Belcijan, Stane Grund-
ner, Matjašič in Marinčič. Tudi
ta dela potekajo zelo zadovoljivo.
Iz razgovora z obema našima tovarišema smo med drugim izvedeli, da so vsa montažna dela v njuni skupini potekala zadovoljivo, le domača delovna sila je nekoliko pešala zaradi nezadostne kvalificiranosti. To pomanjkanje pa sta oba nadomestila s svojim fizičnim delom, kar je na domačine napravilo najboljši vtis. Z njuno pomočjo pri montaži naše lopute je bil posebno zadovoljen investitor hidroelektrarne Umiam, ker sta s svojo intervencijo znatno prispevala, da je bila loputa montirana pred rokom. Nadzorstvo pri tej montaži je imel Stefan Rauš, ki sta mu Selan in Volk priskočila na pomoč prav zaradi pospešitve montažnih del. Rauš je ostal še na gradbišču zaradi primopredaje.
Pogoji dela so bili spričo vročine ponekod zelo težki, vse težave pa je odtehtalo popolno razumevanje domačinov, ki izka-
zujejo našim rojakom največje spoštovanje. Naša domovina je vsem znana kot »Titova domovina« in jo zelo občudujejo. Gradbišča so ponekod bolje, ponekod slabše organizirana, vendar pa si domačini povsod prizadevajo, da bi našim nadzornikom kar najbolj ustregli.
Evropska hrana je bila na razpolago samo v Yamuni, vtem ko je drugod prevladovala domača, •nekoliko bolj ostra hrana, ki ustreza tamkajšnjim klimatskim pogojem.
Tov. Selan je prinesel s seboj tudi nekaj uspelih diapozitivov z omenjenih gradbišč. Tu in tam bomo katerega njegovih posnetkov objavili tudi v našem časopisu.
DS Litostroja odobril sklepe IV. plenuma MM, SIT in TZL
Delavski svet Litostroja je dne 10. 11. 1964 med drugim sprejel naslednji sklep:
Sklepi 4. plenuma poslovno-tchničnega sodelovanja se potrdijo v celoti in postanejo samoupravni akt podjetja, katerega izvajanje je obvezno za delovno skupnost in za vse organe upravljanja podjetja in enot, za vodstvene in strokovne službe, za slehernega proizvajalca in upravljavca v tej delovni organizaciji.
Že meseca septembra, potem ko je komisija za spremembe in dopolnitve v statutu pri CK ZKJ dala v širšo razpravo pripravljen predlog sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ članom Z K, organizacijam in vodstvom Zveze, beležimo tudi komunisti naše delovne organizacije prve priprave za razpravo predloženega predloga. Na skupnem sestanku s sekretarji OO smo se odločili, naj najprej komunisti sami preberejo in dobro preštudirajo predlog sprememb in dopolnitev v statutu, ker bodo samo na ta način lahko koristno sodelovali na razpravah, ki naj bi sledile po OO. V želji, da bi bili sestanki za razpravo skrbno pripravljeni, smo se sekretarji OO dogovorili, naj tovariši, ki bodo vodili razpravo, še posebno skrbno preštudirajo predlog osnutka in še druge materiale v zvezi s predloženim osnutkom statuta (referati nekaterih vodilnih političnih delavcev naših višjih organov Zveze). Na kasnejšem sestanku z izbranimi vodji razprav v OO in pozneje na seji TK smo se dokončno dogovorili, da bo ideološka komisija pri predlogih za spremembo in dopolnitev k predloženemu osnutku statuta ZKJ pripravila ustrezno gradivo za široki politični aktiv komunistov. Ta aktiv komunistov-članov TK, sekretarjev OO in vodij razprav naj bi najprej pregledal povzetke iz celotnega ma-teriala iz OO, nato pa v nadaljevanju razprave formuliral lastne predloge k predloženemu osnutku statuta ZKJ in jih posredoval najprej občinskemu komiteju. Tako smo se komunisti Litostroja lotili razprav.
Prvo fazo razprav smo zaključili in na občinski komite posredovali naše predloge in mnenja, vendar pa nam celotni material iz OO, pa tudi razprave na političnem aktivu povedo, da z dosedanjim potekom razprav ne mct-remo biti zadovoljni. Najprej moramo kritično ugotoviti, da določen del komunistov predloga sploh ni prebral, kaj šele preštudiral, oziroma da ga je večji del komunistov površno predelal. Te misli nam potrjujejo dejstvo, da tudi če so bile razprave dobro pripravljene (takih razprav beležimo manjše število), niso pritegnile k razpravi širšega kroga prisotnih komunistov. Tudi večjo odsotnost komunistov s sestankov (nekatere OO so morale ponoviti razprave zaradi premajhne ude-
ležbe komunistov) lahko največkrat ocenjujemo kot nepoznavanje gradiva in zato seveda nepripravljenost za razprave. Vsebinsko potek razprav ni potekal vedno v zaželeni smeri. Čeprav je že v samem predlogu sprememb v statutu poudarjeno, da so največje spremembe in dopolnitve usrrierjene h krepitvi družbene vloge in odgovornosti komunistov v sedanjih razmerah, enako tudi k razvijanju demokratičnosti v delu organizacij, vodstev in Zveze v celoti (t-emu smo dali določen poudarek tudi na naših sestankih v predpripravah), smo o tem na razpravah zelo malo ali nič govorili, veliko več časa pa smo posvetili organizacijskemu in prav-no-formalističnemu < nekaterih določil v	jzer.
predlogu statuta (n. ko oprosti člana komiteja s sestanka osnovne organizacije, sprejemanje novih članov iz vrst delovnih ljudi in ne iz vrst delavcev, kmetov in inteligence, kdaj sklicevati OO itd.). Na sestankih je bila premalo poudarjena tudi potreba po kar najbolj samostojnem delovanju komunistov, njihovo ustvarjalno obravnavanje političnih vprašanj in njihova družbena odgovornost za uresničevanje stališč in politike Zveze v samoupravnih organih in drugih družbeno-političnih organizacijah. Javnost dela Z K je bila premalo določeno formulirana in je često opaziti napačno tolmačenje tega pojma z informiranjem nečlanov ZK o stališčih in zaključkih, formiranih na sestankih OO ali drugih organov ZK, kar pa predstavlja samo element delovanja javnosti dela ZK.
To je nekaj določil v statutu, katerih nismo najbolj zavzeto in prizadeto obravnavali na sestankih po osnovnih organizacijah in je zato potrebno prav zaradi njihove vsebinske važnosti, da v prihodnje o njih še razpravljamo.
F. Pentek
Gradnja HE Ožbalt II
Glede na kritični položaj v oskrbi z električno energijo so poleg projektov za hidrocentrale HE Srednja Drava I in II pripravili nov projekt za gradnjo prečrpovalne hidroelektrarne Ožbalt II.
Nova hidroelektrarna bi imela posebno nalogo v energetskem sistemu Srednje Drave, predvsem v konicah bi lahko izravnavala padce in sunke v distribuciji energije. Strokovnjaki predvsem poudarjajo nujnost gradnje takih elektrarn v energetskem sistemu, v katerem sodelujejo hidro- in termoelektrarne.
Ta hidroelektrarna naj bi obratovala kot prečrpovalna elektrarna; to pomeni, da bi v nočnih urah črpala vodo iz Drave in jo dovajala v akumulacijski bazen. Na višini 732 m bi zgradili jez, ki bi zagradil korito. Jez bi bil visok 55 m. Akumulacija naj bi bila za okrog 5 milijonov kubičnih metrov vode, vendar bi za prvo fazo obratovanja zadoščalo 4 milijone kubikov vode. Poleg sedanje hidroelektrarne bi zgradili strojnico nove elektrarne, ki bi bila povezana z akumulacijskim bazenom po dveh bazenih premera 3,5 m. V prvi fazi predvidevajo montažo dveh agregatov s skupno močjo 500 MW.
Javna tribuna predsednikov ODS
S tem končujemo objavljanje intervjujev s predsedniki obratnih delavskih svetov. Da ne bi ponavljali istih vprašanj, smo jih malce spremenili, tako da smo namesto vprašanja o doseženem polletnem planu vprašali naše sobesednike, kako je s štednjo v njihovih obratih.
Vprašanja, ki smo jih zastavili, so bila:
1.	KAKO JE S SISTEMOM NAGRAJEVANJA V VAŠI ENOTI?
2.	DO KAKŠNE STOPNJE STE PRIŠLI Z ANALITIČNO OCENO DELOVNIH MEST?
3.	KAKO JE Z ZMANJŠEVANJEM REŽIJSKIH STROŠKOV V VAŠI ENOTI?
Mirko DEBELJAK,
predsednik ODS HS,
nam je odgovoril:
1.	Nagrajevanje v naši enoti ie dokaj pereč problem. Delovna sila je vse premalo stimulirana za svoje delo. Najti bomo morali nek ključ, s katerim bomo izenačili razlike, ki se večkrat pojavljajo pri osebnih dohodkih ljudi, ki delajo na enakih delovnih mestih. V zvezi s tem vprašanjem bi pripomnil tudi to, da bi bilo pametno uvesti temeljitejšo dokumentacijo. Ob mesečnih dohodkih se seveda vsakemu vsiljuje misel, zakaj podatke o višini osebnih dohodkov razglašamo, saj bi bilo morda mnogo boljše, če bi bili tajni. Seveda, tu pa pre-ži druga nevarnost — razdeljevanje osebnih dohodkov po načelu: jaz tebi, ti meni.
Zaradi nizkih osebnih prejemkov je tudi fluktuacija predvsem strokovnega kadra večja, saj je vsakomur do tega, da več zasluži.
2.	Glavna komisija glede analitske ocene še ni temeljiteje začela z delom, ker še ni popolnoma seznanjena z organizacijsko shemo podjetja, in tako seveda tudi ostale komisije po obratih ne delajo tako, kot bi morale. V podjetju bi bilo potrebno osnovati nekakšno direkcijo za serijsko in individualno proizvodnjo ter za proizvodnjo polfabrikatov, ki naj bi izdelala okvirne smernice in napotke za delo na tem področju.
3.	V našem obratu je opaziti precejšnjo brezbrižnost glede zapiranja vodovodnih pip, uporabe električne energije, varčevanja s potrošnim materialom itd. Večkrat se dogaja, da so ventili za zrak po nepotrebnem odprti in se tako troši električna ener-
gija. žal moramo ugotoviti, da smo takega stanja nekoliko krivi tudi sami, saj smo do sedaj zelo malo opozarjali ljudi na te na videz brezpomembne napake. Morda bi bilo dobro, če bi uvedli vsakih 14 dni nekakšen pomenek z delavci, kjer bi delovodje opozorili svoje ljudi na to, da gredo stroški za to škodo iz žepa članov našega kolektiva.
Boris KALČIČ pedsednik ODS MO je na naša vprašanja povedal:
1.	Videti je, da komisija za nagrajevanje skrbi samo za pritožbe, ne ukvarja pa se s problemi, ki nastopajo pri nagrajevanju. Opozoriti moramo na dejstvo, da osnova za nagrajevanje žal ni več niti kvalifikacija niti izobrazba. S takimi ukrepi vzemamo ljudem voljo do dela. Primanjkuje nam strokovnega kadra, ki zaradi prenizkih osebnih dohodkov odhaja drugam. Na izpraznjena delovna mesta je potrebno namestiti nov strokovni kader, ki pa nam ga primanjkuje. Nujno potrebno bi bilo dobiti lasten kader. Zato naj bi ponovno uvedli nekajmesečne tečaje, kjer naj bi si delavci pridobili potrebno strokovno znanje.
2.	Delo okrog analitične ocene je vse preveč kompleksno, da bi ga obravnavali v tako kratkem času. Seveda pa se pri dolgotrajnem pregledovanju analitičnih ocen pojavi drug problem: zastaranje tistih ocen, ki jih je komisija postavila že pred časom. Nujno je, da poudarim, da morajo biti enaki poklici v podjetju ocenjeni z enakimi in ne z različnimi kriteriji posameznih grup. Popolnoma jasno je, da ne smemo ocenjevati ljudi z uravnilovko, seveda pa tudi ne smemo de-
liti pravice po osebnih simpatijah. Dobro bi bilo, če bi naša komisija izkoristila izkušnje komisije iz leta 1960, ko je bilo 5 komisij in je vsaka od njih imela 5 različnih stališč pri obravnavanju istega delovnega mesta. Želim samo to, da bi sedanja komisija uspešneje opravila delo.
3.	O štednji v našem obratu smo že razpravljali. Ugotovili smo, da moramo najbolj varčevati pri materialu, ki ga največ uporabljamo, n. pr. pri vodi, nafti, pesku in podobno. Vodstvu našega obrata smo predlagali, naj posveti varčevanju posebno skrb. Vodstvo je predlog sprejelo in prvi uspehi so že vidni. Dobro bi bilo, da nam ostali obrati v tem zgledu sledijo.
Obisk jordanskega ministra za gospodarstvo
Ogrevanje Litostroja
Ko zdrkne živosrebrni stolpec proti ničli, se začnejo zniževati tudi veliki kupi premoga pred li-tostrojsko kurilnico, polnijo pa se stotine metrov cevi po vsej tovarni, po katerih se prične pretakati topla voda v desetine peči.
Nenasitna žeja peči pod šestimi kotli začne požirati tone in tone velenjskega Orehovca.
V letošnjem letu smo sklenili pogodbe za dobavo 14.500 ton premoga. Vsak kilogram potuje po zapleteni poti s kupa premoga z vagončkom do elevatorja in naprej po transportnem traku do
»bunkerja«, kjer je nekaj časa vskladiščen, potem pa počasi zleze v peč, tu zgori in prispeva svoje kalorije, da se voda v kotlih segreje na 135 stopinj Celzija. — Koliko premoga pokurite dnevno? — smo vprašali Ota Hiršbe-ka, delovodjo v tovarni »litostroj-ske toplote«.
— Poleti, ko kurimo samo pod enim kotlom, ga zgori vsak dan 10 do 12 ton. V najhujši zimi, pri temperaturi od —15 do —20 stopinj Celzija, pa ga porabimo včasih tudi do 100 ton dnevno. Takrat kurimo pod petimi kotli.
Oprema za ribiške ladje
Delo je dne 9. novembra 1964 objavilo članek o gradnji treh velikih ribiških ladij, ki jih grade v Pulju. Namenjene so za ribolov na Atlantiku. S tem bi naša prehrambena industrija mnogo pridobila, saj smo sedaj morali za potrebe konzervne industrije uvažati okrog 11 tisoč ton tun letno.
Puljska ladjedelnica naj bi zgradila te naročene ladje do konca prihodnjega leta. Začetek gradnje se je zavlekel za štiri mesece, ker niso mogli prej dobiti materiala iz železarn v Zenici in Štorah. Opremo za te ladje bodo nabavili deloma iz uvoza (zlasti hladilne naprave), deloma pa iz domačih tovarn, zlasti iz podjetij Litostroj in Rade Končar.
— Na koliko stopinj ogrevate prostore v tovarni?
— Temperatura ogretih proizvodnih hal je 18 stopinj Celzija, pisarniški prostori pa so za stopinjo ali dve toplejši. Najlažje je ogreti obdelovalnico, livarne pa se zlepa ne ogrejejo.
— Kdaj vaši fantje zakurijo kotle?
— Ob drugi uri zjutraj začnemo ogrevati velike hale, toplota za ostale prostore pa se začne proizvajati ob peti uri.
— Koliko boste pokurili dnevno v tem mesecu?
— Takole okoli 50 ton vsak dan. Danes je 55 ton premoga dalo svojo toploto (10. nov. 1964).
— Zeblo nas torej letos ne bo?
— Zaloga premoga ni velika, zmanjkalo pa ga, vsaj upam, tudi ne bo.
Matej MULEJ, šef poslovalnice surovin, nam je dejal:
— Čeprav so potrebe po premogu velike in presegajo proizvodne zmogljivosti naših rudnikov, nam je uspelo pravočasno zaključiti pogodbe z velenjskim rudnikom. V mesecu novembru in decembru pričakujemo še tri tisoč ton premoga, ostala količina pa je bila že prej dobavljena.
L. L.
0 raziskavi »mnenja 63«
(Nadaljevanje)
V zadnji številki smo si ogledali odgovore na vprašanja, ki obravnavajo tematiko medsebojnih odnosov. Danes navajamo še nekaj podatkov z istega področja, nato pa preidemo na vprašanja, ki obravnavajo probleme decentraliziranega samoupravljanja:
Ali vas podrejeni položaj pri delu kaj moti pri upravljanju funkcije samoupravljavca?
—	moti	7,3 °/o
—	ne moti	89,6 %>
—	ne ve, neopredeljen	3,1%
Ali vaš prvi predpostavljeni upošteva vaše mnenje glede problemov pri delu?
—	da	80,3%
—	ne	13,8%
—ne ve, neopredeljen	5,9 %
Kako pa je s kritiko v Litostroju? Ali je dopustna ali ne?
—	je dopustna	73,9%
—	ni dopustna	15,1 %
—	ne ve, neopredeljen	11,0 %
Aali je vaše mnenje o važnejših problemih podjetja običajno enako ali drugačno od mnenja vaših sodelavcev?
—	enako	62,1	%
—	drugačno	11,0	%
—	kakor	kdaj,	različno	20,7 %
—	ne ve,	neopredeljen	6,2	%
Zaradi obširnosti zastavljenih problemov v tej raziskavi se poglavja o medsebojnih odnosih ni dalo podrobneje obdelati, čeprav so dali odgovori pomembne rezultate, ki bodo služili upravi podjetja, samoupravnim organom in jam za njihovo nadaljnje delo na tem področju.
Kateri organi posvečajo delavcem več skrbi? Upravni ali samoupravni?
—	upravni	26,0%
—	samoupravni	49,6%
—	oboji enako	9,8%
—	nobeni	2,3 %
—• ne ve, neopredeljen	12,3°/o
Rezultati izražajo mnenje, da predvsem samoupravni organi posvečajo delavcem več skrbi. Tako menijo zlasti člani samoupravnih organov, funkcionarji ter delavci družbeno-političnim organizaci-z višjo kvalifikacijo.
Ali imajo vsi zaposleni v Litostroju kot samoupravljavci enake možnosti odločanja ali pa so te možnosti različne? Če so različne, glede na kaj so različne?
—	enake možnosti	40,5	%
—	razlike glede na položaj
pri delu (delavec, uslužbenec)	28,6	%
—	razlike glede na znanje
ali izobrazbo	6,8	%
—	razlike glede na članstvo v organizacijah	3,4 %
—	razlike glede na kaj drugega (ne ve glede
na kaj)	12,5	%
—	ne ve, neopredeljen 8,2 %
Rezultati govore o različnih možnostih odločanja. Razlike glede na izobrazbo so dokaj objektivnega značaja, vendar pa prevladuje mnenje o razlikah glede na položaj. Kato bi bilo treba v interesu nadaljnjega razvoja samoupravljanja posvetiti posebno pozornost razlikam, ki jih v delovni organizaciji omogoča položaj, kar je na določenih, predvsem decentraliziranih vodilnih položajih še vedno skoncentrirana oblast, ki favorizira osamljene interese.
Kdo od teh, ki jih bom navedel, po vašem mnenju v Litostroju dejansko odloča o najpomembnejših vprašanjih? Ali je to: (Navedite, možnih je več odgovorov!)
—	direktor	36,0 %
—	centralni delavski svet 55,0 %
—	zveza komunistov	26,0 %
—	proizvodne enote — sektorji	5,2 %
—	kolegij	16,8%
—	upravni odbor	32,7 %
—	sindikat	11,8%
—	šefi enot	. 17,9%
—	obratni delavski svet 28,5 %
Raziskani odgovori - pripisujejo samoupravnim organom odločilnd vlogo pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih podjetja. Odgovori izražajo mnenje, da je samo-
Tako hite naši ljudje v službo
upravljanje bolj razvito na centralni kot pa na decentralizirani stppnji.
Ali se vam zdi, da v Litostroju prihaja do nasprotij med upravo (vodstvom) in samoupravnimi organi? Če »da«, zakaj?
—	uprava ne izvršuje skle-
pov samoupravnih organov	1,7 %
—	uprava sicer ne opravlja
svojega dela	0,4 %
—	samoupravni organi so
nedelavni	2,4 %
—	uprava posega v pri-
stojnost samoupravnih organov	0,2	%
—	samoupravni organi po-
segajo v pristojnost uprave	2,2	%
—	odnosi med samoupravnimi organi in upravo
niso urejeni	1,3%
—	samoupravni organi
sprejemajo sklepe pod pritiskom uprave	7,9	%
—	ne prihaja	do	nasprotij 58,1 %
—	prihaja iz drugih razlogov	25,8	%
Če »da« pri prejšnjem vprašanju: Ali prihaja do teh nasprotij v proizvodnih enotah oziroma sektorjih ali v okviru celotnega podjetja?
—	nivo obrata, proizv. enote, sektorja	7,6 %
—	nivo podjetja	5,3 %
—	na obeh nivojih	2,5%
—	ne prihaja do nasprotij 58,0 %
—	ne ve, neopredeljen	26,6 %
SO POT J E MM -STT- TZL
IV. ZASEDANJE PLENUMA
ROSLOVNO-TEHNIČNEGA SODELOVANJA V LJUBLJANI 23. - 24. OKTOBRA 1964
Drobne stvari velikega pomena
V današnji prilogi časopisa »Litostroj« objavljamo za vse člane našega kolektiva in naše čitatelje izven njega, kakor tudi za vse člane obeh tovariških kolektivov Metalne iz Maribora in Strojne tovarne Trbovlje celotno besedilo sklepov, ugotovitev, priporočil in navodil IV. zasedanja plenuma poslovno-tehničnega sodelovanja naših treh podjetij, ki je bilo 23. in 24. oktobra tega leta v Ljubljani, v prostorih restavracije Titovih zavodov Litostroj. Hkrati s sklepi povzemamo tudi nekaj podatkov iz glavnih poročil in ne~-kaj misli zi referatov in diskusije, ki je obojim sledila. Mnenja smo namreč, da organizacija in potek IV. zasedanja tega plenuma to v polni meri zaslužita, vtem ko je po drugi plati nujno, da so člani vseh treh kolektivov o tem kar najbolj točno informirani.
Če bi hoteli po ljubljanskem plenumu z eno samo besedo označiti stopnjo, ki so jo naši trije kolektivi dosegli na poti sodelovanja, posebej še z vidika integracijskih perspektiv, menimo, da bi bila beseda sopotje zares najustreznejša. Z novimi ugotovitvami, priporočili in navodili se namreč polagajo temelji vzporedne hoje po treh močno približanih in skoraj že enakih poteh. V tem je po našem širši družbeni pomen sedanje faze in stopnje poslovno-tehničnega sodelovanja med našimi podjetji, ki izhaja — na liniji svojega ne sicer prehitrega, a postopnega razvoja — iz povsem zdravih izhodišč: Če hočemo prav premeriti perspektive, ki se nam na tem sopotju odpirajo, moramo začeti pri neštetih drobnih stvareh, ki naj približajo naše vzporedne poti v novo prihodnost.
Teh drobnih, navidezno nepomembnih, a za utrditev naših poti izredno dragocenih stvari pa je zares nešteto. Že pod I) sklepov, kjer se govori o »utemeljenosti sodelovanja in njegovi izpopolnitvi«, jih je nanizanih vse polno: predvsem je tu podrobno izdelan mehanizem sodelovanja, ki sloni na okvirni pogodbi in poslovniku, na obeh koordinacijskih komisijah in plenumu, na teamu stro*-kovnjakov za izdelavo integracijskega elaborata, na konkretnih referatih (samoupravljanje in družbene dejavnosti, problematika integracije, proizvodna vprašanja, kadrovska politika, ekonomska in organizacijska vprašanja), ki dajejo najširšo osnovo za preučevanje vseh integracijskih vprašanj in odpirajo najširše perspektive za najbolj prožne in realne rešitve na tej poti; nadalje na obvezi delavskih svetov vseh treh podjetij, da pripravijo posebne seje, posvečene gradivu s IV. zasedanja plenuma, na konkretnih zadolžitvah obeh koordinacijskih komisij in njunih podkomisij in na nekaterih novih organizacijskih oblikah.
Nič manj pa ni teh »drobnih stvari« v II. poglavju, ki nakazuje konkretne naloge na področju samoupravljanja v vseh treh pod|-jetjih zaradi čimvečje uglašeno-sti zadevnih sklepov in dejanj, ki naj iz njih izhajajo. Tu je n. pr. poenotenje temeljnih samoupravnih aktov kot »zgovoren dokaz zrelosti delovnih skupnosti pri obravnavi in sprejetju statutov«, saj je to morda zares prvi primer takšnega postopnega vsklaieva-nja samih temeljev sodelovanja, torej zdrave graditve »od spodaj (Nadaljevanje na 2. strani)
V dneh 23. in 24. oktobra t. 1. je bil v prostorih restavracije TZ Litostroj četrti sestanek plenuma poslovno-tehničnega sodelovanja med podjetji Metalno iz Maribora, Strojno tovarno Trbovlje in TZ Litostrojem. Iz poročila tehničnega sekretariata objavljamo najprej kratek historiat te poslovno-tehnične povezave, ki pomeni v marsičem novost v oblikah kooperacije med delovnimi organizacijami.
Četrti sestanek plenuma je bil v času, ko beležimo velik napredek pri dosedanjem sodelovanju. Vse od prvih korakov, ki so izhajali iz večletnih kooperacijskih odnosov, pa do sedaj, ko že ugotavljamo prve rezultate, je dolgoletna pot poplačana s tem, da so osnovne težave premagane.
Če si pobliže ogledamo dosedanje sodelovanje, lahko ugotovimo, da se je ves potek odvijal takole:
Iz nekdanjega kooperacijskega sodelovanja med podjetji STT — MM — TZL, ki sega že nekaj let nazaj, se je razvilo poslovno-teh-nično sodelovanje med omenjenimi podjetji. Že 15. februarja 1960 je bil prvi sestanek glavnih in tehničnih direktorjev vseh treh podjetij. Vse od takrat pa do prvega plenuma dne 12. in 13. aprila 1963 na Sorški planini se je to sodelovanje opiralo na kooperacijo oziroma zgolj na tehnično sodelovanje.
Na sestanku koordinacijske komisije, ki je bila imenovana na plenumu na Sorici, se je pokazala potreba po izdelavi temeljnega akta. Dne 18. 6. 1963 je bilo v Mariboru na sestanku iste komisije (STT ni sodelovala) dogovorjeno, da se razen pogodbe kot temeljnega akta napravi še poslovnik dela. V mesecu juniju je Metalna izdelala poslovnik, Litostroj pa osnutek pogodbe.
V istem mesecu je bil na sestanku direktorjev vseh treh kolektivov razgovor o ustanovitvi skupnosti proizvajalcev črne metalurgije. še v istem mesecu je bil pripravljen osnutek prve pogodbe za ustanovitev Skupnosti proizvajalcev črne metalurgije, katere ustanovitelji so bila podjetja Metalna, STT in Litostroj. Julija 1963 je bil ustanovljen Biro skupnosti proizvajalcev črne metalurgije s sedežem v Ljubljani. Konec istega meseca so se dogovorili direktorji za osnutek aneksa — delitev programa dela proizvajalcev opreme za črno metalurgijo, ki je bil izdelan že avgusta.
Na enem izmed sestankov direktorjev je bilo nadalje sklenjeno, da se ustanovi poslovno združenje SMELT; imenovana je bila iniciativna komisija z nalogo, da do novembra pripravi predlog pogodbe in poročilo.
Glede na sklep iz aprila 1963, da se plenum sklicuje vsaj dvakrat letno, in to izmenično v organizaciji vseh treh podjetij, je bilo dne 20. in 21. septembra 1963 na Pohorju drugo zasedanje plenuma.
Dva meseca kasneje, 9. decembra, je bil sklican prvi sestanek obeh koordinacijskih komisij, kjer so razpravljali o aneksu k
pogodbi Skupnosti proizvajalcev metalurške opreme in komisija je vzela na znanje pogodbo SMELTA s pripombami vseh treh kolektivov. Dne 16. decembra
1963 se je sestala iniciativna komisija za SMELT za izdelavo dokončnega besedila pogodbe. Pogodba je bila sprejeta v vseh treh kolektivih.
Spomladi leta 1964 je bilo vse delo posvečeno sestavi poslovnika o poslovno-tehničnem sodelovanju med našimi tremi podjetji. Aprila je bil na sestanku koordinacijske komisije predelan predlog poslovnika, ki je bil maja potrjen na plenumu v Trbovljah.
7. in 8. maja je bilo v Trbovljah tretje zasedanje poslovno-tehničnega sodelovanja. Dne L 7.'1964 se je sestala komisija za statute, pravne akte in družbeno upravljanje in izdelala pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, ki so jo delavski sveti vseh treh podjetij potrdili, in sicer Litostroj L 7. 1964, Metalna in STT pa 27. 7. 1964. Dne 27. 9. 1964 so direktorji podpisali končno besedilo pogodbe in poslovnika.
DNEVNI RED PLENUMA:
1. Otvoritev; 2. Konstituriranje plenuma; 3. Splošni del; a) poročilo tehničnega sekretariata, b) poročila koordinacijskih komisij, 4. Razprava o poročilih; 5. Organizacijske spremembe; 6. Referati; a) statutarna problematika samoupravljanja, b) integracijske perspektive v komercialni in proizvodni politiki, c) integracijske perspektive kadrovske problematike, d) vloga subjektivnih sil pri poslovno-tehnič-ni sodelavi, 7. Razprava v komisijah; 8. Poročila komisij; 9. Sprejem sklepov; 10. Razno.
POTEK ZASEDANJA
Zasedanje je odprl predsednik delavskega sveta TZ Litostroj Jože Kompolšek, prečital dnevni red, ki so ga navzoči soglasno potrdili, in takole nagovoril navzoče:
»V trenutku, ko se lotevamo skupnega dela na tem zasedanju plenuma poslovno-tehničnega sodelovanja naših treh delovnih organizacij v navzočnosti gostov, ki so se odzvali našemu vabilu, ter članov plenuma in predstavnikov koordinacijskih komisij, ki prisostvujejo zasedanju, prinašam in sporočam tople tovariške pozdrave delovne skupnosti Litostroj kot organizatorja tega zasedanja ter izrekam dobrodošlico zunanjim udeležencem in želim uspešno delo vsem, ki prisostvujejo plenumu.
Sestali smo se na delovnem zasedanju v pravem pomenu, saj je naše sodelovanje od zadnjega zasedanja v Trbovljah dobilo svojo samoupravno podlago, potem ko so vsi trije delavski sveti potrdili okvirno pogodbo in poslovnik ter sta oba temeljna akta že podpisana. Tako smo torej opravili pomembno nalogo ustanovitve in zagotovitve sodelovanja in ni več prav nobene formalne ovire za uresničitev ciljev, zaradi katerih smo se odločili za poslovno-tehnično sodelovanje in medsebojno usklajevanje.
Res je sicer, da so tudi dosedanja zasedanja plenuma opravila
prav pomembno delo in da so tudi naše skupne komisije dosegle razveseljive rezultate, vendar je bilo zanje bolj ali manj značilno pripravljanje naših temeljnih samoupravnih aktov o sodelovanju.
Sedaj pa je organizacijski mehanizem tega sodelovanja v celoti izoblikovan in nas čaka samo še uresničevanje tistega, kar smo zapisali v teh osnovnih aktih. Dnevni red tega zasedanja je prav gotovo izraz takšnega spoznanja in dokaz, da so te moje uvodne besede utemeljene.
V dnevnem redu je poudarek na nekaterih osnovnih problemih, ki smo jih napovedovali na dosedanjih zasedanjih plenuma. In če je to sedaj na dnevnem redu, pa to terja neke referate, je izven dvoma, da so pogoji za takšen korak naprej. To pomeni, da posamezne zamsili že dozorevajo v odločitev in izvršitev.
Zaradi tega te moje uvodne besede ne pomenijo neutemeljene hvale na račun današnjega zasedanja, temveč z njimi hkrati izražam polno priznanje opravljenemu delu kot izhodišču za nadaljnja prizadevanja.
Na koncu bi rad poudaril, da je vsako zasedanje priložnost za pregled in analizo opravljenega dela, kakor tudi priprava za nadaljnjo dejavnost z vidika enakopravnega povezovanja in sodelovanja naših treh delovnih skupnosti in njihovih organov upravljanja. Tega smo se dosledno držali v preteklosti in prepri-
čan sem, da nam bo pred očmi tudi v prihodnje, ker je v tem resnično zagotovilo, da bo naše sodelovanje v vseh svojih fazah tesno povezano s koristmi slehernega delovnega človeka v vseh treh sodelujočih delovnih organizacijah.
Le tako naprej, dragi tovariši, pa bomo zgovorno dokazali, v čem je bistvo pravilno pojmovane, dobro pripravljene in uspešno manifestirane kooperacije in integracije.«
Za zapisnikarja zasedanja je bila nato izvoljena Vida Verbič, za overovatelja zapisnika pa Stipe Vukovič in Jože Sever.
V	komisijo za sklepe so bili izvoljeni:
Iz STT: Janez Nerat in Branko Paš; iz MM: Jože Bele in ing. Stanislav Gajšek; iz TZL ing. Živojin Čuček in dr. Branko Alujevič.
Sledilo je poročilo tehničnega sekretariata, ki ga je podal Jože Sever, tehnični sekretar STT. Sledili sta še dve izčrpni poročili:
a)	koordinacijske komisije za družbeno-upravno sodelovanje, ki ga je podal tov. Bele iz MM, in
b)	koordinacijske komisije za komercialno-tehnično sodelovanje, ki ga je podal tov. Paš iz STT.
Ker so vsi glavni predlogi obeh komisij povzeti v sklepih zasedanja, ki jih objavljamo posebej, jih tu ne navajamo podrobneje.
RAZPRAVA
V	razpravi o poročilih so sodelovali: gen. direktor MM ing. Vezjak, ing. Rojec iz MM, gen. direktor STT ing. Babič, Vozel iz STT, komercialni direktor TZL ing. Čuček, gen. direktor TZL Kogovšek, Kajnč iz MM, ing. Pentek iz TZL, Jesenšek iz TZL, Paš iz STT, dr. Alujevič, Kožuh in dr Vrčon iz TZL, Vukovič iz MM, Narad iz STT, ing. Kovič iz TZL in v. d. gen. direktorja poslovnega združenja SMELT Slapnik.
Vsi govorniki so močno poudarjali željo, da bi sodelovanje med našimi tremi podjetji, ki je po svojih temeljih in tudi formalno dobro zastavljeno, v nadaljnji fazi kar najbolj konkretno izoblikovali na vseh področjih integracijskih prizadevanj, ki so se v delu komisi j in po sklepih prejšnjih plenumov pokazala kot neposredno najbolj realna področja sodelovanja. Niso se sicer izognili kritičnim pogledom na doslej prehojeno pot, vendar pa jih je pri tem vodila samo ena misel: kar najbolj utrditi nadaljnjo skupno pot, pa čeprav le na najbližjih in najlaže dosegljivih razdaljah.
Ta trdna volja vseh navzočih je našla svoj izraz v soglasni potrditvi organizacijskih sprememb, ki naj prinesejo vsestransko poglobitev sodelovanja, kakor tudi v razpravah v posameznih komisijah, njihovih predlogih plenumu in soglasni potrditvi sklepov, priporočil in navodil tega plodnega četrtega zasedanja. Sprejete sklepe objavljamo posebej.
Naj omenimo, da je zasedanju dala tudi to pot, kakor že maja v Trbovljah, svojo posebno prisrčno noto kulturno-zabavna prireditev v restavraciji Litostroja, pri kateri so sodelovale kulturne skupine iz vseh treh kolektivov, dvorano pa so napolnili člani li-tostrojskega kolektiva z vsemi gosti.
Vsi gledalci so po njej izražali željo, naj bi takšne prireditve spremljale tudi vsa nadaljnja zasedanja plenuma.
Drobne stvari velikega pomena
(Nadaljevanje s 1. strani)
navzgor«; tu imajo poseben pomen tudi konkretne zadolžitve komisije za statute in pravne akte pod 2, II), ki jih ne bi posebej navajal, ki pa so vsaka izmed njih dragocen in trden kamenček na našem utrjujočem se sopotju.
V III. poglavju so to pot zelo konkretno — in spet povsem stvarno, brez kakršnih koli prehitevanj — nakazane »integracijske perspektive v komercialni in proizvodni politiki« vseh treh podjetij. Tudi tu je nanizanih nešteto dragocenih drobcev na poti usklajevanja naših vzporednih poti na obeh pomembnih področjih sodelovanja: komercialnem in proizvodnem. Navedli bi samo nekatere:	skupna proizvodnja
določenih artiklov ali objektov z ustrezno specializacijo po podjetjih, znižanjem proizvodnih stroškov, povečanjem kapacitet, večjim pokrivanjem potreb domačega in tujih trgov ter največjim ekonomskim efektom »z direktno participacijo podjetja na istem z delitvijo dobička po ključu«.
Nobenega dvoma ni, da pomenijo prav ti »drobci« nadvse pogumen korak naprej v stvarnih integracijskih prizadevanjih, saj se v točki 2) pod III) govori o »artiklih ali objektih skupne proizvodnje«, ki naj bi nosili celo skupno ime proizvajalcev. Tu zares lahko rečemo, da je naše sodelovanje po ljubljanskem plenumu prešlo iz dosedanje faze deklaracij k povsem konkretnim, oprijemljivim nalogam, ki so nazorno obeležene tudi s predlogom, da bo odslej v vsakem podjetju formirala in vodila team strokovnjakov posebej določena oseba na ravni pomočnika glavnega direktorja, ki ji bo to njena »delovna naloga«. In v IV. poglavju je spet nakazanih nešteto majhnih, drobnih stvari s področja komercial-no-tehničnega sodelovanja, katerih vsaka pa je nov prepotreben drobec v skupni stavbi (prioritetna skrb za izvozno dejavnost, poenotenje statističnih podatkov za občinske skupščine in druge forume, enotne osnove za normiranje, uvajanje skupinske tehnologije, enotne cene za grupe obdelave z vidika skupne proizvodnje določenih artiklov ali objektov, izmenjava dokumentacije za splošne ali tipizirane elemente, medsebojno obveščanje komercialistov o dogajanjih na trgih, fiksiranje cen za medsebojne usluge, poenotenje splošnih prodajnih pogojev itd., itd.).
Vso pozornost zaslužijo nazadnje še »integracijske perspektive kadrovske problematike in zadolžitve s področja družb eno-uprav>-nega sodelovanja«, o katerih se govori v V. poglavju (analize kadrovske zasedbe, fluktuacije in izobraževanja, korekture v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov, proučevanje sistemov notranje delitve dohodka in nagrajevanja delavcev, enotna navodila za stažiranje strokovnih delavcev in štipendiranje kadrov, vsklajeva-nje pravnih aktov, skupna rekreacija in kulturno-pr o svetno delo, poenotenje higiensko-teh-ničnih predpisov itd.).
Nadvse pomemben sklep v tej seriji dragocenih drobcev, ki jih je ljubljanski plenum nasul na naše sopotje, pa je še sklep o ustanovitvi skupnega strokovnega glasila poslovno-tehničnega sodelovanja. ki naj bi izšlo dvakrat na leto. Tudi tu gre po našem mnenju za »drobno, majhno stvar«, ki pa je za integracijske perspektive vseh treh podjetij ogromnega pomena, kajti če naj vsi našteti dragoceni drobci pomenijo pravzaprav nekakšno psihološko pripravo vseh treh kolektivov za nadaljnjo uspešno hojo po komaj začetem sopotju, bo prav temu glasilu pripadla nadvse pomembna naloga obveščanja, in to ne le v mejah treh kolektivov zaradi njihovega pravilnega orientiranja in dela, temveč tudi izven njih, v naši družbi, v katero se vključuje to naše sopotje kot posebno zanimiv primer stvarno pogojenih integracijskih prizadevanj v našem gospodarstvu.
Če k vsem tem drobcem na poti poslovno-tehničnega sodelovanja naših treh podjetij dodamo še ugotovitev, da je prav iz teh nji-
Poročilo tehničnega sekretariata
Tehnični sekretariat se v svojem poročilu ni spuščal v oceno uspehov in neuspehov našega sodelovanja, ker je bilo to podrobneje razvidno iz poročil koordinacijskih komisij; opozoril pa je na nekaj splošnih uspehov, ki dajejo ton sodelavk Sam začetek je bil nekoliko težak, ker še ni bilo pravih izkušenj. Izdelava žerjava za železarno Nikšič je odkrila največje težave prav zaradi ločene obdelave dokumentacije. Zato smo za žerjav za železarno pričeli sodelovati že pri
stroju. Delo ni bilo majhno in stroja, ki je izdelala osnutek. Delo, opravljeno na tem področju, je uspeh v jugoslovanskem merilu, saj do sedaj še nismo naleteli na podoben primer reševanja tega perečega problema. Velik pomen se pripisuje tudi rešitvi problema na področju materialnih služb. Sam program in začrtana pot te komisije je na poti, ki jo bo potrebno obravnavati nekoliko bolj pospešeno, če hočemo odstraniti težave v zvezi z zalogami in nabavo materiala
projektiranju in je bila ustanovljena takoj tehnično koordinacijska komisija za reševanje tekočih problemov. Tu se prvič pojavlja skupno reševanje zadev s področja standardizacije in tipizacije elementov za žerjave. Naslednji večji kontakt in sodelovanje od načrtov do realizacije je bil žerjav TATA za Indijo. Sledila je še vrsta žerjavov, izdelanih s skupnimi močmi, in sicer: Durgapur v Indiji, žerjav za Gdi-nio, žerjav za Chichoki Mallian in Gujranwalo v Pakistanu. Vsa dela z žerjavi so predvsem odraz sodelovanja med Metalno in Litostrojem, medtem ko je večje sodelovanje med STT in Litostrojem na področju cementarn, čeprav sloni samo na proizvodnji, manj pa na tehničnem polju. Sodelovanje med STT in Metalno temelji predvsem na transportnih napravah.
Z novim poslovnim združenjem SMELT, ki je izšlo iz naše sode-lave, je tudi delo za železarno dobilo svojo obliko. Sodelovanje vseh treh podjetij pri izdelavi proizvodov za novo valjarno na Jesenicah (čeprav po ameriških načrtih) bo dalo vsekakor lep prispevek k poglobitvi naše po-slovno-tehnične sodelave. Omembe vredno je tudi sodelovanje STT in Litostroja pri ponudbah za večje projekte transportnih naprav za pristanišča, ki so pravkar v obdelavi za večmilijonsko delo.
Strokovni posveti in delo komisij pri standardizaciji in tipizaciji za žerjave in druge transportne naprave ter ostale elemente pomenijo temelj našim strokovnjakom, ki so sodelovali pri delu zvezne standardizacije za žerjave, kot tudi pri raznih zveznih predpisih za transportne naprave in HTV pri izgradnji žerjavov in drugih transportnih naprav.
Dosedanja sodelava med našimi tremi podjetji je prinesla tudi rešitev za že večletno problematično vprašanje o nagrajevanju projektivno konstrukcijskega kadra. Osnove za stimulativne j še nagrajevanje tega kadra so bile analizirane v Metalni ter končno v celoti izpopolnjene s posebnim pravilnikom v Lito-treba je pohvaliti komisijo Lito-
hovih integracijskih prizadevanj in perspektiv izšlo kot eden izmed povsem konkretnih rezultatov tudi poslovno združenje »Smelt« kot skupnost metalurške, kemijske in elektriške tehnologije, v katerega so se vključila tudi druga velika podjetja iz več republik, lahko trdimo, da je sedanje sopotje Metalne iz Maribora, Strojne tovarne Trbovlje in Tito-cih zavodov Litostroj iz Ljubljane zares širšega ekonomskega in družbenega pomena. Dr. B. V.
kot enim glavnih činiteljev dobro organizirane proizvodnje.
PROBLEMATIKA FORMIRANJA
TEAMA STROKOVNJAKOV
Tretji plenum v Trbovljah je na priporočilo STT sprejel sklep o formiranju teama strokovnjakov vseh treh podjetij, vendar do realizacije tega ni prišlo. Tehnični sekretariat ne bo iskal krivca, pač pa je nujno, da o tem razpravlja plenum, ker je formiranje teh kadrov nujno.
Naloga tega teama je globlja. Pri določanju oblik gospodarske integracije ne smemo pozabiti, da je to proces in ne neko sta-
tično določanje. Team strokovnjakov naj bo odgovoren za delo komisij tako v podjetju kakor v okviru sodelovanja predvsem glede organiziranja in razvijanja posameznih služb, pri čemer se mora upoštevati razen potreb podjetja, v katerem službe obstajajo kot organ s specialnim področjem dela, organizacijo in razvoj teh služb, da bi omogočili čimbolj enostavno in hitro vskla-j e vanj e ali prilagajanje ostalim službam sodelujočih podjetij.
ODGOVORNOST IN AŽURNOST DELA V POSLOVNO-TEHNIČ-NEM SODELOVANJU
Iz dosedanjega dela koordinacijskih komisij in komisij je moči ugotoviti, da je bilo delo v koordinacijski komisiji za družbe-noupravno sodelovanje mnogo bolj aktivno in plodno kot pa v koordinacijski komisiji za komercialno tehnično sodelovanje. Izjema je tehnološka komisija, ki zasluži javno priznanje.
Zainteresiranost vseh treh podjetij za reševanje določenih problemov je bil glavni porok uspešnega dela komisije. Problemi, ki so zadevali vsa tri podjetja, so bili razjasnjeni na zasedanjih in prav tako tudi odpravljeni. Težave pri reševanju nekaterih problemov pa so se kazale predvsem tam, kjer eno od podjetij ni imelo organizirane ustrezne službe ali za to postavljenega človeka. Večina komisij pa je opravičevala svojo neaktivnost s pomanjkanjem časa. Primeri večkratnega sklicevanja in odpovedovanja sej niso bili redki in so imeli za posledico neaktivnost komisije in neresnost obravnavanih zadev, ki so bistvene za razvoj sodelovanja. Naloge, ki se postavljajo pred nas, zahtevajo, da je vedno večji krog ljudi v podjetjih seznanjen z delom poslovno-tehničnega sodelovanja, z našimi sklepi in cilji, ki so v dobro kolektivom vseh treh podjetij in skrbe za boljši standard vsakega posameznika.
PREDLOG NOVEGA NAČINA DELA PLENUMA
Sam razvoj dela poslovno-tehničnega sodelovanja zahteva od plenuma do plenuma organizacijske spremembe, predvsem zaradi kvalitetnejšega dela. Prvi plenum na Sorici je formiral koordinacijsko komisijo, ki se je na plenumu v Mariboru razširila že v koordinacijske komisije in njihove komisije. Nadaljnji korak je sledil na plenumu v Trbovljah, ko so se že formirali tehnični sekretariati v vseh treh podjetjih, izvedene pa so bile delne spremembe tudi v organizacijski shemi. Nagel razvoj in želja vseh po čim hitrejšem sodelovanju zaradi hitrega napredka pa zahtevata nadaljnjih sprememb poslovanja. Tehnični sekretariat predlaga plenumu, da bi zaradi boljšega poznavanja situacij vseh treh kolektivov zadolžili člane plenuma za konkretna vprašanja po tehle referatih: samoupravljanje in družbene dejavnosti, problematika integracije, proizvodna vprašanja, kadrovska politika, ekonomska vprašanja, organizacijska vprašanja. Za vsak referat bo plenum izvolil predsednika in njegovega namestnika. Zaradi enakomerne obremenitve posameznikov in podjetij se predlaga, da bi bili predsedniki posameznih referatov iz tehle kolektivov: prvi in drugi referat Litostroj, tretji in četrti Metalna, peti in šesti STT, njihovi namestniki pa bi bili iz ostalih dveh podjetij. Na prihodnjem plenumu, ki bo aprila v Mariboru, pa bi predsedniki teh referatov kot člani plenuma poročali o situacijah na svojih področjih dela. Vse te nove zadolžitve bodo po mnenju tehničnega sekretariata moralno vezale člane plenuma v reševanju celotne problematike vseh treh kolektivov ter pripomogle k hitrejšemu odstranjevanju preprek na vseh omenjenih področjih dela vseh treh kolektivov.
Sklepi plenuma
Plenum poslovno-tehničnega sodelovanja METALNA MARIBOR (MM), STROJNA TOVARNA TRBOVLJE (STT) in TITOVI ZAVODI (LITOSTROJ 'LJUBLJANA (TZL) na svojem IV. zasedanju v Ljubljani dne 23. in 24. oktobra 1964, potem ko je obravnaval poročila
—	tehničnega sekretariata,
—	koordinacijske komisije za družbeno-upravno sodelovanje in
—	koordinacijske komisije za komercialno-tehnično sodelovanje, kakor tudi referate
—	o statutarni problematiki samoupravljanja,
—	o integracijskih perspektivah v komercialni in proizvodni politiki,
—	o integracijskih perspektivah kadrovske problematike in
—	o vlogi subjektivnih sil pri noslovno-tehnični sodelavi, sprejme kot
SKLEPE
ki jih posreduje delavskim svetom sodelujočih podjetij v potrditev ter koordinacijskima komisijama in komisijam za posebna vprašanja in tehničnemu sekretariatu za upoštevanje pri nadaljnjem izvajanju in razvijanju poslovno-tehničnega sodelovanja, naslednje ugotovitve, priporočila in navodila
I.	UTEMELJENOST SODELOVANJA IN NJEGOVA IZPOPOLNITEV
1.	Ugotovljeno je, da je dosedanje poslovno-tehnično sodelovanje MM—STT—TZL dokazalo svojo utemeljenost in da doseženi uspehi opravičujejo skupne napore za dosego namenov, kot so začrtani v okvirni pogodbi in konkretizirani v poslovniku, da pa je treba nadaljevati v enaki smeri in čimprej ostvariti sklep III. plenuma o formiranju posebne delovne skupine (teama) strokovnjakov za pripravo integracijskega elaborata ter začeti z delom za tak elaborat, ker je to pogoj za še
uspešnejše načrtno sodelovanje in podlaga za učinkovito in ekonomsko utemeljeno skladnost poslovanja.
2.	Izhajajoč iz spoznanja, da je treba tako vzpostavljeno poslovno-tehnično sodelovanje nenehno izpopolnjevati in še bolj poudariti neposredne zadolžitve članov plenuma ter zagotoviti kontinuiteto zadevne dejavnosti, se od IV. zasedanja dalje organizirajo znotraj plenuma referati za:
—	samoupravljanje in družbene dejavnosti,
—	problematiko integracije,
—	proizvodna vprašanja,
—	kadrovsko politiko,
—	ekonomska vprašanja in
—	organizacijska vprašanja.
Na čelo posameznega referata se postavi predsednik iz vrst članov plenuma, kakor tudi po dva namestnika, za katera se ne zahteva članstvo v plenumu, a je potrebno, da vsak izmed imenovanih pripada drugemu podjetju v okviru tega poslovno-tehničnega sodelovanja, kot jih imenuje plenum na vsakokratnem rednem zasedanju z zadolžitvami do naslednjega zasedanja, ko poročajo o izpolnitvi tako poverjenih nalog.
Za obdobje od IV. zasedanja plenuma do naslednjega rednega zasedanja je opravljena razdelitev referatov takole:
—	za samoupravljanje in družbene dejavnosti je predsednik iz TZL, namestnika pa iz MM in STT,
—	za problematiko integracije je predsednik iz TZL, namestnika pa iz MM in STT,
—	za proizvodna vprašanja je predsednik iz MM, namestnika pa iz STT in TZL,
—	za kadrovsko politiko je predsednik iz MM, namesnika pa iz STT in TZL,
—	za ekonomska vprašanja je predsednik iz STT, namestnika pa iz MM in TZL,
— za organizacijska vprašanja je predsednik iz STT, namestnika pa iz MM in TZL, pri čemer so poimenske zadolžitve opravljene na zasedanju in so objavljene v zapisniku zasedanja.
3.	Organom upravljanja v vsaki delovni organizaciji znotraj poslovno-tehničnega sodelovanja priporočamo, da z učinkovitimi samoupravnimi akti in posamičnimi odločitvami dosledno skrbijo za zadolžitve svojih služb pri uresničevanju poslovno-tehničnega sodelovanja, tako da to postane del njihove redne dejavnosti, ki so jo dolžne upoštevati in izpolnjevati ter za katero morajo imeti zagotovljena ustrezna sredstva in spodbudo ob istočasnem poudarku polne odgovornosti v smeri prizadevnega in uspešnega izpolnjevanja.
4.	Delavskim svetom sodelujočih podjetij predlagamo, da v novembru letos organizirajo svoja posebna zasedanja oziroma seje z glavno točko dnevnega reda na podlagi gradiva IV. zasedanja plenuma poslovno-tehničnega sodelovanja, ko naj obravnavajo bistvo in prednosti sodelovanja glede na dosedanje rezultate in perspektive ter določijo zadolžitve za delovno organizacijo, njene enote in službe.
5.	Obema koordinacijskima komisijama se kot brezpogojna zadolžitev nalaga, da se sestaneta — vsaka v svojih organizacijskih okvirih — najpozneje v novembru letos in obdelata gradivo IV. zasedanja plenuma ter sestavita delovne programe za komisije svojega področja, in to za prihodnje obdobje šestih mesecev.
6.	Plenum soglaša s predlogom dosedanje ekonomsko-organizacij-ske komisije, da se njene zadolžitve razdelijo, in sklene, da se ta komisija po dejavnosti zoži v organizacijsko komisijo, medtem ko se ekonomske zadolžitve pre-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Sklepi plenuma
(Nadaljevanje z 2. strani) nesejo na komisijo za finančno-računska vprašanja. V tem smislu se potemtakem opravi sprememba 2. točke 7. člena in 6. točke 8. člena poslovnika poslovno-tehnič-nega sodelovanja.
II.	SAMOUPRAVLJANJE
1.	Ugotovljeno je, da so delovni kolektivi vseh treh podjetij vnesli v statute številne novosti in jih primerno obdelali, tako da so ti temeljni samoupravni akti zgovoren dokaz zrelosti delovnih skupnosti pri obravnavi in sprejetju statutov.
2.	Komisija za statute in pravne akte je zadolžena, da nadaljuje proučevanje statutov vseh treh podjetij, zlasti po temah:
a)	Vsebina samoupravljanja in oblike odločanja v statutih MM-STT-TZL
b)	Organi upravljanja in njihovo delovno področje v statutih MM-STT-TZL
c)	Samoupravljanje z vidika organizacijske strukture delovne organizacije v statutih MM-STT-TZL
č) Samoupravljanje z vidika enotnosti poslovne politike delovne organizacije v statutih MM-STT-TZL
d)	Samoupravljanje z vidika medsebojnih delovnih razmerij in drugih razmerij pri skupnem delu v statutih MM-STT-TZL
e)	Samoupravljanje z vidika proizvoda družbenega dela v statutih MM-STT-TZL
f)	Samoupravljanje z vidika sodelovanja, združevanja oziroma spojitve ali pripojitve in odcepitve v statutih MM-STT-TZL
g)	Samoupravljanje in razmerja do družbene skupnosti v statutih MM-STT-TZL
h)	Metode in oblike uskladitve oblikovanja in uresničevanja samoupravljanja v MM-STT-TZL, pri čemer naj skupna komisija za statute in pravne akte primerno porazdeli teme na zadevne komisije znotraj posamezne delovne organizacije in jih zadolži za pripravo ustreznih referatov in kore-feratov z roki izdelave za posamezno temo, ko je treba referat ali koreferat predložiti skupni komisiji v proučitev in uskladitev za nadaljnjo obravnavo v okvirih koordinacijske komisije oziroma za uvrstitev v dnevni red plenuma; za temo o metodah in oblikah uskladitve oblikovanja in uresničevanja samoupravljanja naj komisija za statute in pravne akte pripravi najpozneje do 31. 12. 1964 teze in pogoje za razpis natečaja, s katerim bi bila dana možnost članom delovnih skupnosti za sodelovanje s koristnimi predlogi s tega področja, in sicer tako, da koordinacijska komisija za druž-beno-upravno sodelovanje posreduje podlago in pogoje za natečaj delavskim svetom vseh treh podjetij, delavski sveti pa opravijo razpis in določijo, kako naj se najboljši predlogi nagradijo.
Roki za obdelavo posameznih tem naj ne bodo daljši kot tri mesece, vendar se dopušča suk-cesivno proučevanje teh tem, tako da bo vse delo opravljeno najpozneje do prihodnjega jesenskega zasedanja plenuma.
3.	Delavskim svetom podjetij se priporoča, da pripravijo in izvedejo skupno posvetovanje o statutih, njihovi izpopolnitvi in uskladitvi, izhajajoč iz gradiva, kot ga bo pripravila komisija za statute in pravne akte ter upoštevajoč ugotovitve in priporočila komisije glede na temo: metode in oblike uskladitve oblikovanja in uresničevanja samoupravljanja v MM-STT-TZL.
4.	Tehnični sekretariat je zadolžen, da spremlja spremembe in dopolnitve statutov, jih sproti evidentira in posreduje plenumu oziroma koordinacijski komisiji za družbeno-upravno sodelovanje in komisiji za statute in pravne akte. Pri tem je treba zagotoviti istočasno in skladno evidentiranje zadevnih predpisov po vseh treh tehničnih sekretarjih.
III.	INTEGRACIJSKE PERSPEKTIVE V KOMERCIALNI IN PROIZVODNI POLITIKI
1.	Plenum predlaga, naj se prične med podjetji s skupno proizvodnjo določenih artiklov ali objektov s tem, da se doseže spe--
cializacija po podjetjih, znižanje proizvodnih stroškov, povečanje kapacitet, povečanje možnosti pokrivanja potreb domačega in tujega tržišča, čimvečji ekonomski efekt z direktno participacijo podjetja na istem z delitvijo dobička po ključu.
2.	Plenum predlaga, da se formira team strokovnjakov v smislu sklepa III. zasedanja plenuma, ki naj na osnovi podanih komercialnih in proizvodnih pogojev izbere artikle ali objekte skupne proizvodnje. Taki artikli naj bi nosili skupno ime proizvajalcev, a za primer, ko je plasman pogojen samo z enim dobaviteljem in ni mogoč sporazum med proizvajalci, plenum predlaga, da se poslužujemo Poslovnega združenja SMELT s posebnim pooblastilom.
3.	Plenum predlaga, da formira in vodi team strokovnjakov v vsakem podjetju posebej določena oseba na ravni pomočnika glavnega direktorja, kateri naj bo to delovna naloga. Rok za postavitev take osebe s strani podjetja je do seje delavskega sveta podjetja, na kateri bodo potrjeni sklepi IV. plenuma, a najpozneje do
I.	12. 1964. Rok za definiranje artiklov ali objektov v prej navedenem smislu s strani teama strokovnjakov kot predlog plenumu prek koordinacijske komisije za komercialno-tehnično sodelovanje je konec I. kvartala 1965. Isti team strokovnjakov se istočasno zadolžuje za izdelavo elaborata v smislu sklepov IH. plenuma, z rokom konec II. kvartala 1965.
IV.	ZADOLŽITVE S PODROČJA KOMERCIALNO-TEHNICNEGA SODELOVANJA
1.	V poslovno-tehničnem sodelovanju naj se posveti večja in prioritetna skrb izvozni dejavnosti ter podprejo zlasti zadevna prizadevanja našega Poslovnega združenja SMELT.
2.	Izvede naj se skupna akcija pri občinskih skupščinah za poenotenje statističnih in drugih podatkov. Poenotenje teh podatkov bi bilo treba urediti oziroma uvesti tudi pri višjih forumih (okraj, republika) s tem, da se odpravi doslej običajen pojav, ko občina terja ene podatke, okraj in republika pa druge.
3.	Izvede naj se formiranje podkomisij za posamezne operacije po predlogu tehnološke komisije z nalogo, da proučijo osnove za normiranje in možnost njihovega poenotenja, pri čemer naj se to delo opravi do konca letošnjega leta. Te enotne osnove za normiranje naj se tiskajo pod skupnim imenom LIMEST.
4.	Pospeši naj se delo pri uvajanju skupinske tehnologije, kajti na ta način bodo sodelujoča podjetja z istimi sredstvi mnogo več proizvedla.
5.	V najkrajšem času je treba izdelati enotne cene grupam obdelave za vsa tri podjetja z vidika skupne proizvodnje določenih artiklov ali objektov po predlogu tega zasedanja plenuma pod III/l. To delo naj opravi finančna komisija, ki mora poenotiti osnove za medsebojno obračunavanje.
6.	Potrebno je, da sleherno sodelujoče podjetje zagotovi in omogoči izmenjavo dokumentacije, ki se nanaša na splošne elemente v strojegradnji ali na tipizirane elemente po programih posameznih podjetij.
7.	Uvede naj se medsebojno obveščanje vodilnih komercialistov o aktualnem dogajanju na tržišču.
8.	Cene za medsebojne usluge med sodelujočimi podjetji naj se fiksirajo s cenikom.
9.	Opravi naj se izmenjava splošnih prodajnih pogojev posameznega podjetja, pri čemer je treba te pogoje predložiti skupni komisiji za pravne akte, da jih skuša unificirati.
10.	Komisiji za materialna vprašanja se nalaga, naj podrobno prouči vso problematiko v zvezi s spremembo proizvodne in prodajne politike železarn. Zadevne podatke — z osvetlitvijo potreb uvoza in pospeševanja izvoza — naj posreduje vsem pristojnim organom in jih opozori na posledice, hkrati pa naj skuša najti rešitev tega problema.
II.	Izvede naj se predlog komisije za finančno-računska vprašanja, po katerem se medsebojne
zamudne obresti ne zaračunavajo za obdobje enega meseca od dneva izdaje fakture.
V.	INTEGRACIJSKE PERSPEKTIVE KADROVSKE PROBLEMATIKE IN ZADOLŽITVE S PODROČJA DRUZBENO-UPRAV-NEGA SODELOVANJA
1.	S področja kadrovanja in nagrajevanja:
— Izdelajo naj se osnove za analizo zaposlenosti po funkcijah dela in na tej podlagi opravi po kadrovskih službah vseh treh podjetij analiza kadrovske zasedbe, fluktuacije in izobraževanja. Te analize naj zajamejo podatke preteklih tromesečij 1964.
— Draginjski dodatek, ki je bil sedaj določen delavcem vseh treh podjetij kot nadomestilo za povečanje življenjskih stroškov v drugem polletju 1964. leta, naj se vključi v obračunske osnove, s katerimi se delavcem meri uspeh njihovega dela. Glede na to je potrebno izvršiti določene korekture v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov po postopku, kot je predpisan. Spremembe naj bi se uveljavile s 1. 1. 1965.
— Nadaljuje naj se proučevanje sistemov notranje delitve dohodka in nagrajevanja delavcev po uspehu dela in naj se v najbistvenejših vprašanjih skušajo uskladiti določeni sistemi delitve, pri čemer pa se lahko upoštevajo podjetniške in krajevne razmere, ki narekujejo različno vrednotenje določenih opravil.
2.	S področja izobraževanja:
— Priporoča se vsem trem podjetjem, da sprejmejo enotno navodilo za stažiranje strokovnih delavcev in enotno navodilo za štipendiranje in kreditiranje kadrov, ki se izobražujejo za potrebe podjetja. Besedilo obeh navodil, kot je razvidno iz gradiva za IV. zasedanje plenuma, se šteje za sestavni del tega priporočila.
— V naslednji mandatni dobi naj pristojne komisije oziroma ustrezne strokovne službe v podjetjih proučijo metodologijo in sistem za priznavanje stopnje strokovne izobrazbe in stopnje strokovne usposobljenosti, ki naj bi
Smisel samoupravljanja
Določbe ustave, ki urejajo družbenoekonomski položaj delovnega človeka, opredeljujejo vsebino samoupravljanja.
Ta položaj je treba uresničiti v praksi. In prav delovna organizacija je oblika in mesto, kjer se to mora izpeljati.
Zato je naravno, da se v statutu konkretizira položaj delovnega človeka kot člana delovne skupnosti z vidika njegovih pravic in dolžnosti kakor tudi odgovornosti — brez subordinacije (delo za drugega) in oneroznosti (delo proti plačilu, za mezdo).
Zdaj so vsi člani delovnega kolektiva v odnosu do družbenega premoženja in do prisvajanja dela dohodka v enakopravnem položaju. Nadrejenost in podrejenost nastopata samo v delovnem procesu, v izvajanju delovnega načrta.
S krepitvijo samoupravljanja postajata nadrejenost in podrejenost izključno organizacijsko-tehnični pojav v oblikah in obsegu, kakor sklene delovna skupnost oziroma kakor odločijo njeni organi upravljanja na ustrezni ravni odločanja in v okvirih poverjenega delovnega področja.
Taka nadrejenost in podrejenost potemtakem nimata in ne smeta imeti nobenih ekonomskih in družbeno-političnih elementov.
Organizacija in delitev dela morata celo zagotavljati, da je samoupravljanje čimbolj učinkovito in Ida se kar najbolje izvedejo sklepi samoupravnih organov.
Konkretizacija v naših statutih
Pravkar navedene ugotovitve so izpeljane v vseh treh statutih. Z njimi se srečujemo tudi v statutih delovnih organizacij, na katere so naša podjetja posredno ali neposredno vplivala (tako na primer v statutu Izobraževalnega centra Litostroj in celo v statutu poslovnega združenja SMELT).
veljal za vsa tri podjetja. Nadalje naj se v tej zvezi dela na oblikovanju profilov delovnih mest in izdela sistem napredovanja kadra ter premeščanja z enega delovnega mesta na drugo. Ko bo ta predlog izdelan, ga je treba posredovati naslednjemu zasedanju plenuma, da ga sprejme kot priporočilo vsem trem delovnim organizacijam.
3.	S področja statutarne problematike in družbeno-samoupravne-ga delovanja:
— Pristojna komisija naj še naprej dela na usklajevanju in razvoju novih oblik samoupravljanja, izmenjavi pravnih aktov in njihovem usklajevanju ter naj sodeluje pri formulaciji posebnih pogodb za določena vprašanja po. slovno-tehničnega sodelovanja.
4.	S področja rekreacije in kul-turno-prosvetnega dela:
— Pristojna komisija naj izdela točen program in koledar medsebojnih srečanj ter izoblikuje dokončno obliko organizacije letnih in zimskih iger s posebnim poudarkom na tekmovanju članov kolektiva bivših športnikov in ne-športnikov, ki žele nastopati.
— Oživi naj se sodelovanje mladinskih kolektivov vseh treh podjetij na kulturno-prosvetnem in zabavnem področju z vidika skupnih prireditev in medsebojne izmenjave drugih oblik kulturno-prosvetnega udejstvovanja in sodelovanja.
— Do konca 1964. leta naj se med vsemi tremi podjetji sklenejo pogodbe o izmenjavi ležišč v počitniških domovih ter določijo osnove in oblike za medsebojni obračun.
5.	S področja informiranja kolektivov:
— Ustanovi naj se skupno strokovno glasilo poslovno-tehničnega sodelovanja, ki naj obravnava predvsem strokovna vprašanja s tehnično-komercialnega področja. Glasilo naj izhaja periodično vsakega pol leta enkrat. Redakcija takega glasila spada v področje skupnega uredniškega odbora, sestavljenega od oseb, ki delajo na teh področjih. V tej zvezi naj komisija za informiranje delovnih kolektivov in komisija za statute in pravne akte izdelata okvirno pogodbo, s katero se določijo medsebojne obveznosti do tega novega glasila.
Vendar zadevno oblikovanje ni povsod enako izvedeno. Sleherni naš statut ima svojstven način obdelave in izražanja, gamo osnovna misel je istovetna, ker je za izhodišče vzeto ustavno načelo in je konkretizirano na način, ki najbolj ustreza razporeditvi statutarne snovi, obsegu določil in funkcionalni strukturi posamezne delovne organizacije.
Metodologija v statutu Metalne in Litostroja je dokaj podobna, čeprav so statutarna določila različno razčlenjena. Strojna tovarna je izbrala drugačno sistematiko, a so kljub temu poglavitni poudarki v njenem statutu precej podobni.
Za točno in temeljito primerjavo in proučitev naših statutov in konkretizacij v njih pa ni dovolj, če jih površno pregledamo.
Spoznati jih je treba v celoti, ker je marsikatera začetna definicija podana samo okvirno in jo dopolnjujejo nadaljnja določila statuta.
Poglavitna značilnost vseh treh statutov je, da ločijo neposredno in posredno uresničevanje samoupravljanja, čeprav niso uporabljeni zmeraj enaki izrazi. Tako na primer najdemo definicijo o neposrednem odločanju delovne skupnosti in o upravljanju prek organov upravljanja, medtem ko je na drugem mestu omenjeno neposredno in posredno upravljanje.
Samoupravljanje je vsebinsko najbolj podrobno obdelano v statutu Litostroja. Vendar v drugih dveh statutih ne pogrešamo poglavitnih konkretizacij.
Statuta Metalne in Strojne tovarne se prvenstveno zadovoljujeta z materialnopravnimi določbami, medtem ko so v statutu Litostroja številna določila posvečena tudi postopkom za uresničitev statutarnih načel o samoupravljanju in demokratičnosti.
— Komisija za informiranje delovnih kolektivov naj še nadalje proučuje sistem uspešnejšega informiranja kolektivov posameznih podjetij.
6.	S področja higiensko-tehnične varnosti pri delu:
— Izdela naj se enotno navodilo za izvajanje disciplinskih ukrepov proti kršiteljem predpisov o higi-cnsko-tehnični varnosti pri delu, ki naj bi se uporabljalo v vseh treh podjetjih.
— Pri republiškem organu za delo naj se izvede skupna akcija za ureditev neurejenih vprašanj v zvezi s priznavanjem zaščitne obleke in varnostnih čevljev delavcem na delovnih mestih, podvrženih nezgodam, kakor tudi glede na osvežujoče pijače — oboje z vidika virov financiranja oziroma vštetja potrebnih izdatkov. Skupno naj se tudi ugotovijo delovna mesta, za katera bi bilo treba predlagati priznanje delovne dobe s povečanjem zaradi dela, ki je za zdravje škodljivo, tako da bi take predloge kot skupno akcijo posredovali pristojnim organom za ustrezne zakonodajne ukrepe.
VI.	VLOGA DRUŽENO-POLITIC-NIII ClNITELJEV V INTEGRACIJSKIH PERSPEKTIVAH
1.	Upoštevajoč pozitivne ukrepe, sprejete na področju naše nove gospodarske politike, je treba postaviti naše programe proizvodnje na trdne temelje, na katerih naj se razvija tudi naša skupna poslovna politika. Zato je naloga, čim tesneje vključiti to poslovno-tehnično sodelovanje v poslovno-politiko vsakega izmed sodelujočih podjetij. Uspešnost te naše akcije naj se zrcali v sklepih vseh samoupravnih organov kakor tudi političnih organizacij.
2.	Pri našem medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju kot eni izmed oblik integracijskega procesa je treba ustvariti večji, z načeli samoupravljanja bolj usklajeni interes za to sodelovanje pri najširšem krogu neposrednih proizvajalcev.
3.	Predvsem je naloga družbenopolitičnih činiteljev, da najširši krog proizvajalcev spozna vse pozitivne učinke, ki jih normalno prinese medsebojno povezovanje, kooperiranje, delitev dela po specializaciji in podobno.
Sričo tega sta prva dva statuta za spoznanje bolj deklarativna in okvirna, kar utegne povzročiti določene pomanjkljivosti pri konkretizacijah v praksi. Toda po druga plati se lahko objektivno reče, da je statut .'Litostroja v določenem .pogledu pretirano formalističen.
Vsebina samoupravljanja
Četudi je res, da smo pri sestavljanju naših statutov izhajali iz načel zvezne oziroma republiške ustave in da je samoupravljanje po določbah ustave vsebinsko zelo bogato, vendar bi ravnali napak, če bi ustavnih načel naprej ne razvijali.
Tega smo se tudi zavedali. Vsi trije statuti so zgovoren dokaz, da smo želeli kar se da največ prispevati k obogatitvi same vsebine samoupravljanja in njegovih manifestacij.
Potrebno pa je, da se lotimo zadevne problematike z vseh vidikov in ne samo s stališča volitev, referenduma, ravni odločanja in delovnega področja organov upravljanja. To je le del manifestacij samoupravljanja in je zaradi tega utemeljeno mnenje, da je treba zagotoviti še nadaljnje konkretizacije, kakor terja kompleksna vsebina samoupravljanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah.
Samoupravljanje je treba pojmovati in uresničevati zlasti z vidika:
—	organizacijske strukture,
—	enotnosti poslovne politike,
—	medsebojnih delovnih razmerij in drugih razmerij v skupnem delu,
—	proizvoda družbenega dela,
—	sodelovanja, združevanja, spojitve oziroma pripojitve in odcepitve,
—	razmerja do družbene skupnosti.
Samoupravljanje v statutih MM-STT-TZL
Stran 3
Vloga subjektivnih sil v poslovno tehničnem sodelovanju
(Krajši povzetek glavnih misli iz referata na plenumu)
Vedno večja želja in tudi ekonomska nujnost vključitve našega gospodarstva v mednarodno delitev dela so našemu gospodarstvu, ki je sicer že beležilo pomembne gospodarske uspehe znotraj dežele, narekovale odgovorno, vendar nujno nalogo preusmeritve iz več ali manj kvantitativnega gospodarjenja na bolj kvalitativno gospodarjenje. Končno nas je v to silil tudi naš domači potrošnik, ki naenkrat ni bil več zadovoljen z vsakim blagom, temveč je začel izbirati bolj kvalitetno blago, kar je bilo samo pozitivno za naše gospodarstvo. Tudi v tem primeru so bile posebno ZK (o tem je spregovoril tovariš Tito na IV. plenumu CK ZKJ) in vse ostale družbeno-politične sile tisti subjektivni činitelj, ki je dal tej orientaciji vso moralno oporo in jo označil kot edino pravilno pri nadaljnjem razvoju našega gospodarstva.
Sprememba iz kvantitete v kvaliteto pomeni prehod na bolj racionalno gospodarjenje, na dviganje produktivnosti dela in obenem zvišanje življenjskega standarda. Prvi vzori za to pot so nam bile industrijsko bolj razvite dežele, kjer smo to lahko videli med drugim v večji specializaciji družbenega dela, v različnih vrstah medsebojne kooperacije in končno tudi v gospodarski integraciji družbene proizvodnje.
Proces gospodarske integracije se je pričel pri nas razvijati po letu 1959, obenem pa se je pojavila tudi vrsta vprašanj, ki so zelo pomembna za naš družbeni in ekonomski razvoj. Ob iskanju in uveljavljanju najrazličnejših oblik medsebojnega sodelovanja, povezovanja in združevanja med gospodarskimi organizacijami so prišla do izraza predvsem tale gledanja:
—	integracija naj bi bila zgolj administrativna operacija, katere namen je zmanjšati administrativni aparat (organizacija skupnih služb), medtem ko naj bi se druge zadeve (vprašanje proizvodnje, organizacija dela in poslovanja) reševale kasneje;
—	integracija naj bi bila čisto gospodarski pojav, ki ga terjata racionalizacija proizvodnje in ekonomika poslovanja, to je večje in specializirane proizvodne enote, večja finančna sredstva, koncentracija kadrov, obvladovanje notranjega trga — izločitev konkurence (monopolizem itd.)
Obe težnji — administrativna in tehnokratska se v tej ali drugačni obliki pojavljata tudi v sedanjih integracijskih procesih. Ze iz navedenih misli je razvidno, da o potrebnosti in nujnosti integracijskih procesov v našem gospodarskem življenju nihče več ne dvomi. Nedvomno pa so sedanji rezultati nezadovoljivi, če integracijske procese obravnavamo izven načel o samoupravljanju, neposredni demokraciji in delitvi dohodka po delu. Ne le v zavest neposrednih proizvajalcev in upravljalcev, ampak tudi v zavest tistih, ki lahko vplivajo na integracijske procese, je še premalo prodrlo spoznanje o nujnosti združevanja gospodarskih organizacij. Nekateri so celo menili, da nudijo integracije prikrite možnosti za zmanjšanje vloge organov samoupravljanja oz. zmanjšanje vpliva delovnega kolektiva na vodenje poslovne politike, oblikovanje in trošenje sredstev, investicijske odločitve itd.
Za ustvaritev interesa za integracijske procese pri neposrednih proizvajalcih je treba zagotoviti pogoje, ki bi omogočili:
—	delitev dela in specializacijo proizvodnje, zvišanje storilnosti dela ob znižanju proizvodnih stroškov, skupna investicijska vlaganja;
—	racionalizacijo poslovanja skupnih služb;
—	enoten nastop na inozemskem trgu;
—	ustanavljanje različnih inštitutov (skupne razvojne službe);
—	dolgoročnejšo in trdnejšo proizvodno orientacijo.
Vendar pa opažamo, da kljub upoštevanju teh pogojev do integracij le ne pride zaradi različnih zaviralnih sil, ki se kažejo:
—	predvsem v odporu vodstvenega in strokovnega kadra (strah za vodilna mesta);
—	v bojazni teritorialno političnih enot, da bodo po združitvi odtekala ustvarjena sredstva izven meja teritorialne enote ali da bo z odločitvami osrednjega samoupravnega organa združene gospodarske organizacije oslabljen ekonomski položaj nekaterih obratov zaradi združenja sredstev v centru, ali pa da bo to pripeljalo do odseljevanja strokovnjakov na sedež združene gospodarske organizacije, do zapostavljanja pri investicijskih vlaganjih in podobno;
—	v nezadostnem razumevanju kolektiva o prednostih in ciljih združevanja, kar je največkrat odraz neobveščenosti kolektiva, ali zaradi nezaupanja, da je mogoče razviti neposredno upravljanje v večjih delovnih organizacijah.
V določenem smislu je razumljivo, da formiranje skupnih služb, sprememba proizvodnega programa, uvajanje sodobnejšega tehnološkega postopka itd. vodi nujno v večje personalne spremembe. Iz dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da kadar so interesi vodilnih in strokovnih kadrov močneje prizadeti, so lahko le-ti neredko pobudniki raznovrstnih lokalistič-nih in drobnjakarskih parol ali pa se celo pojavljajo v vlogi zaščitnika neposrednega proizvajalca in borca za njegovo materialno eksistenco.
Vprašanja v zvezi s specializacijo in kooperacijo in sam proces gospodarske integracije so dokaj zapleten in kompleksen problem z mnogimi težavami, raznimi ekscesi in zablodami. Težave se pri-čno že v prvih začetkih združevanja, zlasti če botrujejo tem prvim korakom naslednji razlogi:
—	odločitev zunanjih politično-teritorialnih činiteljev (ki menijo, da je združitev nekaterih gospodarskih organizacij koristna in nujna). V teh primerih se navadno združujejo gospodarske organizacije iz različnih občin;
—	pritisk občinskih faktorjev, kadar nima komuna dovolj sredstev (ali pa jih noče dati) za sanacijo neke gospodarske organizacije in ko ne rešujejo vprašanja z ukinitvijo organizacije ampak s priključitvijo k boljši gospodarski organizaciji;
—	odločitev same delovne organizacije, vendar bolj iz špekulativnih razlogov; od delovne organizacije, h kateri se priključijo, pričakujejo samo konkretno korist oz. konkretno pomoč, niso pa pripravljeni v celoti razvijati sodelovanja, spre-menti organizacije dela itd. Predvsem gre v takih primerih za težnjo po izenačevanju osebnih dohodkov znotraj integrirane organizacije.
Tudi naše delo je vse od prvih srečanj, ki datirajo iz leta 1900, kasnejših bolj ali manj priložnostnih kooperacijskih sodelovanj, pa vse do današnje razvojne stopnje, vodila neka logična ekonomska nujnost, ne pa neke večje aili manjše simpatije med našimi podjetji. Prav zato lahko ugotavljamo, da so se naši delovni kolektivi začeli pogovarjati in se povezovati na zdravih osnovah. Pobuda, ki so jo dali samoupravni organi in ostale družbeno-politične organizacije, je bila le logičen zaključek naših stremljenj, da lahko samo poslovno-tehnično povezani pomenimo ekonomsko moč na tržiščih. Praksa je pokazala, da morajo prav subjektivne sile pri zapletenih integracijskih procesih odigrati odločilno vlogo. Povedati moramo, da integracija ni sama sebi namen, niti ni namen temu, da se kolektivi sestajajo po svojih predstavniških organih, po organih samoupravlja-
nja, po organih družbeno-političnih organizacij, ali ob rekreativnem merjenju sil med temi podjetji. Zavedati se moramo, da do poenotenja vseh pravnih aktov, poenotenja poslovne politike in višje stopnje industrijske kooperacije ne more priti, če ne bomo sodelovali v proizvodno-tehnološkem procesu. To področje je primarnega pomena, vsa ostala so sekundarnega pomena, čeprav imajo vsekakor svoj dolgoročni vpliv na primarno področje.
Organi samoupravljanja in organizirane subjektivne sile bodo morale tem vprašanjem posvetiti največ pozornosti. Samoupravni organi in vodstva se morajo zediniti v tem, da poslovno tehnično sodelovanje vključijo v enotni sistem poslovne politike. Prav tu pa nastajajo precejšnja odstopanja med dogovori in realizacijo teh dogovorov. Popolnoma nam je jasno, da bo potrebno končno le spremeniti dogovorjene besede v dejanja in sprejete obveznosti izvajati v določenih terminih. Takšna kolektivna politika naj bo odraz procesa, v katerega gremo in za katerega smo se odločili na pobudo subjektivnih sil zavestno, brez kakršnihkoli pritiskov od zunaj ali od znotraj. Za tako zastavljene naloge pa moramo predvsem usposobiti člane samoupravnih organov, da bodo po svojih kompetencah pritiskali na vse, ki
V tem delu referata so povzeta poročila naših statutov o poglavitnih organih upravljanja. Iz njih je razvidno, da je raven odločanja precej enotno obravnavana in da se bistvene zadolžitve posameznega organa pojavljajo v slehernem statutu. Poglavitna razlika je glede UO obrata s samostojnim obračunom ali brez samostojnega obračuna, kot ga je predvidela Metalna. Kot zanimivost navajamo zadolžitve odbora za presojo zakonitosti, kakor so navedene v statutu podjetja Metalna Maribor. Naloga tega odbora je, da:
—	pregleda vse važnejše akte organov samoupravljanja podjetja pred njihovim sprejetjem
—	pregleda vse interne predpise v podjetju
—	presoja, če so interni samoupravni akti zakoniti oz. v skladu z določbami statuta
—	opozarja glavnega direktorja na nezakonite sklepe organov upravljanja
—	opozarja organe upravljanja, ki so sprejeli sklep, ki je v nasprotju z določbami statuta, na njegovo neskladnost
—	opozori delavski svet podjetja
ali glavnega direktorja na nezakonite ali nepravilne samoupravne akte
—	predlaga delavskemu svetu podjetja usklajevanje statuta in internih predpisov podjetja z družbenim in internim razvojem podjetja.
Vsak statut naših delovnih organizacij ima svoje posebnosti, čeprav so poglavitna določila o poverjanju funkcij upravljanja bolj ali manj podobna. Mnoge razlike so le posledica obsega obdelave in načina izražanja. Nekatere statutarne elemente, ki so različno obravnavani in urejeni, pa je treba pripisovati razlikam v organizacijski strukturi in stopnji razvoja neposrednega odločanja na ravni samoupravnih enot.
Če hočemo oceniti te statute s stališča sodelovanja in integracije, potem moramo priznati določeno prednost rešitvam, kot so podane v statutu Metalne, ker se določila o organih upravljanja v obratih najbolj približujejo neposrednemu odločanju.
bi se enotno zastavljenim nalogam zoperstavljali. Samo pritisk samoupravnih organov na posameznika pa ni dovolj. Delovnemu kolektivu je treba pomagati pri spoznavanju vseh pozitivnih materialnih in drugih učinkov, ki naj jih normalno prinese neposredno medsebojno povezovanje in kooperiranje, tako da bodo čimbolj uvideli objektivne nujnosti medsebojnega sodelovanja. To je naloga subjektivnih sil, še posebno tistih, ki so kot predstavniki teh sil ne samo organizirani v družbeno-političnih organizacijah, temveč so tudi organizatorji proizvodnih procesov, snovatelji poslovne politike podjetja itd. Objektivno namreč lahko trdimo, da se bo sposobnost delovanja in aktivnost subjektivnih sil resnično odražala predvsem v sposobnosti organizirati in vključiti strokovnjake, ki bodo vsak na svojem področju prispevali k realizaciji skupnih nalog.
Objektivno moramo ugotoviti, da naloga informiranja članov naših kolektivov o koristnosti in ekonomski nujnosti združevanja gospodarskih organizacij na splošno in naše oblike poslovno-teh-ničnega sodelovanja ni bila izpeljana tako, kot smo želeli. V tem pogledu bomo morali poskrbeti za boljšo obliko informiranja, da bo hitro in uspešno opravila svojo funkcijo.
Če pa izrekamo oceno z vidika formalne plati integracije, njene priprave ter oblikovanja in nenehnega spremljanja kot izraz samoupravljanja delovnih ljudi v delovni organizaciji, pa bi morali priznati določeno prednost statutu Litostroja.
Glede na oblikovanje in urejevanje samoupravljanja je verjetno nekoliko več pozitivnih prvin v statutu Litostroja. Vendar to ne pomeni, da je tudi objektivno najboljši. Nasprotno, v statutu Metalne in STT je oblikovanje upravljanja glede na raven odločanja in delovno področje organov upravljanja v marsikaterem pogledu podano z zadovoljivejšo preciznostjo ali vsaj s širšo dinamičnostjo uporabljenih oblik.
Statut Metalne je poleg tega že usklajen z obstoječimi zakonoda-jalnimi akti o delavskem samoupravljanju, medtem ko se statutu Litostroja pozna, da skladnost še ni v celoti izv.edena.
Pri sleherni primerjavi ni mogoče povsem prezreti kateregakoli izmed naših statutov, ker vedno najdemo v njih določila, ki se med seboj koristno dopolnjujejo. Vsi trije statuti pomenijo bistven korak naprej in lahko rečemo, da so bila zelo koristna medsebojna posvetovanja med pripravami za nekatera področja našega statutarnega prava.
Mlad plesni par na prireditvi ob plenumu STT, MM in TZL
KULTURNO-ZABAVNA PRIREDITEV V POČASTITEV PLENUMA
V petek, dne 22. oktobra, je v počastitev plenuma Strojnih tovarn iz Trbovelj, Metalne iz Maribora in Tz Litostroja delovni kolektiv Litostroja — ob sodelovanju članov obeh drugih kolektivov — organiziral prireditev v delavsko-uslužbenski restavraciji našega podjetja.
Prireditev je bila zelo dobro obiskana, to dejstvo pa nas ni presenetilo, saj v občini Ljublja-na-Šiška zelo primanjkuje kulturnih prireditev, predvsem pa zabavno-glasbenih.
Občinstvo je ob pričetku pozdravil zostopnik Litostroja, nakar je trio zaigral nekaj domačih viž. Da ne bi naštevali vseh nastopajočih, saj jih je bilo relativno precej, se ustavimo samo ob nekaterih, ki so vzbudili priznanje občinstva. To velja predvsem za oba humorista, ki sta s svojimi šalami ter neprisiljenim vedenjem žela nedeljeno prizna-
Litostrojska pevka Metka Podbevšek
nje občinstva. Pevka Meta Podbevšek žal ni pokazala tega, kar zna, morda je bil razlog za to v neprimerni glasbeni spremljavi, morda pa tudi v rahli indisponi-ranosti pevke same. Glasbeno izvajanje sta zelo prijetno poživila mladi plesni par Vidmar-Smolej, ki nam je s svojimi temperamentnimi, modernimi plesi pričaral dih plesne umetnosti. Odlikoval se je tudi harmonikar Vid Pavšič iz Industrijske šole Litostroj, ki je zaigral nekaj domačih.
Ob tem pa moramo žal pripomniti še to, da nekatere druge točke zaradi tehničnih težav niso tako uspele, kot smo pričakovali. Morda je potrebno omeniti, da je naše podjetje imelo kvaliteten zabavni orkester, s katerim so se naši fantje proslavili na gostovanjih po Dolenjskem in Štajerskem in vsepovsod želi velik uspeh. Zanimivo bi bilo vedeti, Kaj je s tem orkestrom in če se je razšel, zakaj se je. Prepričani smo, da bi z njegovim sodelovanjem brez dvoma ta zabavnoglasbeni večer pridobil na svoji kvaliteti in raznolikosti. Tako pa sta naše podjetje predstavljala le harmonikar in pevka.
Podjetje Litostroj nam je z organiziranjem tega zabavno-glas-benega- večera dalo dober vzgled, kako lahko v naši občini, sicer morda v malo bolj skromnem okviru, razvedrimo puste deževne večere.
Upajmo, da ta prireditev ne bo ostala osamljena in da ne bomo glede zabavno-glasbenih prireditev ostali le pri tej.
Raven odločanja in zadolžitve organov upravljanja po statutih MM, STT in TZL
Reportaža o 55 litostrojskih črpalkah v Egiptu
SLADKA VODA V NEMIRNI DELTI
»SKUPNO DELO JUGOSLOVANOV IN EGIPČANOV«
Skoraj vsa vas se je zbrala, da bi videla, kako bo pritekla iz treh cevi čista voda v skoraj že suhi kanal. Vsakdo jo je hotel preizkusiti, da bi se prepričal, ali je res prava. Veselje je bilo toliko večje, ker je pričela teči ravno tedaj, ko je bilo stanje vode Nila zelo nizko.
Enak prizor se je ponovil tudi po drugih vaseh v delti Nila, povsod tam, kjer so Jugoslovani skupaj z domačini zgradili sistem 55 črpalnih postaj (izdelek Litostroja), ki naj bi izkoriščale podtalno vodo v delti. To je do sedaj eden največjih objektov v ZAR.
Čeprav ima Egipt reko Nil, vseeno nima dovolj vode. Niti delta Nila, ki s svojimi namakalnimi sistemi spominja na velik temnozelen vrt, ne more pomagati ZAR, da bi imela dovolj vode. Kljub temu, da ima Nil poleti, ko naraste, dovolj vode, se je milijarde kubikov izgubi v Sredozemskem morju. Pozimi pa, ko Nil usahne, delujejo namakalni kanali izmenoma. Za dodatno vodo v delti in v 'zapadni puščavi so vedeli že prej, vendar so jo pričeli izkoriščati šele po revoluciji leta 1952.
Raziskovanja in kasneje tudi izkoriščanje podtalnih voda v delti Nila so zaupali leta 1958 jugoslovanskim strokovnjakom podjetja »Geoistraživanja« iz Zagreba. Dve leti kasneje, ko so izkopali nekaj tisoč metrov vrtin, so ugotovili: celotna delta Nila leži na velikem rezervoarju sladke vode, ta pa plava na morski vodi iz ,Sredozemlja. Ponekod, kot na primer pri mestu Benha, je plast sladke vode debela tudi do 300 m. Izkoriščanje sladke vode je relativno lahko prav zaradi tega, ker je v'naseljeni delti in ne v puščavi. Leta 1960 je vlada sprejela plan za izgradnjo sistema z 80 črpalnimi postajami, ki bi dajale nič manj kot 500 milijonov kubičnih metrov vode letno. Izgradnjo in opremo teh črpalnih naprav na Srednjem vzhodu so zaupali v tej stroki že izkušenim jugoslovanskim podjetjem, med drugimi tudi Litostroju. Pri izgradnji tega projekta, ki je bil nedavno predan vladi ZAR, je sodelovalo okoli 30 jugoslovanskih inženirjev in tehnikov in približno 200 inženirjev in tehnikov iz ZAR.
Od 55 zgrajenih črpalnih postaj je 25 postaj sestavljenih samo iz enega vodnjaka, ostale pa iz treh med seboj povezanih. Poleg vsakega vodnjaka je vdelana črpalka. Vsak vodnjak daje približno 1000 kubičnih metrov vode
Za ZAR je novozgrajeni objekt izrednega pomena predvsem iz dveh razlogov:
1.	Dokler Nila ne bodo regulirali, pričeli bodo z Assuanom, bo velik del delte imel dovolj vode tudi ob najbolj kritičnih mesecih, to je od februarja do konca julija.
2.	Zaradi ugodnega položaja črpalnih postaj bodo z vodo oskrbljeni tudi tisti predeli, ki do sedaj niso imeli namakalnih kanalov. S tem, da vode ne bo primanjkovalo, bodo uredili tudi rečni promet, ki je bil do nedavnega vezan na višje ali nižje vodno stanje.
Z izgradnjo Assuanskega jezu in s pomočjo črpalnih postaj bo dovolj vode tudi za hitro naraščajočo industrijo ZAR.
Velika prednost podtalne vode je tudi v tem, da je pitna. Morda je sicer manj rodovitna kot nilska, a je neprimerno bolj čista. Množina vode iz teh postaj znaša približno 300 milijonov kubičnih metrov letno in je tako njen pretok enak povprečnemu pretoku reke. Važno je tudi, da vsak vodnjak lahko oskrbuje z vodo mesto, ki ima 150.000 prebivalcev. Ta projekt je pomemben tudi zato, ker so ga v celoti zgradila in opremila jugoslovanska podjetja.
Vrtanje je opravilo podjetje Geoistraživanja, opremo — črpalke in motorje — pa je dobavil in montiral Litostroj. Hkrati pa je poskrbel za praktični pouk Egipčanov, ki bodo delali na teh objektih.
H gornjemu članku dodajamo še našo informacijo, ki bo zani-
mala tako člane našega kolektiva kakor tudi naše poslovne prijatelje. Podjetje Burmeister und Wein iz Kobenhavna .na Danskem, po čigar licenci so izdelani stacionarni Dieselski motorji kot del naše opreme črpalnih postaj v delti Nila, je v sporazumu z nami in po navodilih našega delegata v Kairu inž. Marjanoviča posnelo odličen barvni film o teh črpalnih postajah, ki ga bomo, upamo, v kratkem lahko predvajali v našem podjetju.
Iz »Večernih novosti« Faik Dizdarevič
!1S 1 OHm
Obisk članov stalne konference mest
Halo... Litostroj
Poslovno življenje in delček privatnega utripa danes preko telefonov, teleprinterjev in telegrafov, po žičnih in brezžičnih zvezah. Ljudje, živeči po oddaljenih mestih, deželah in celinah so se povezali med seboj.
Če na številčnici kateregakoli telefona v tovarni zavrtiš št. 9, ali če na pošti, kjerkoli na svetu,
naročiš ljubljansko telefonsko številko 33-511, se bo na drugi strani oglasil glas ene izmed treh li-tostrojskih telefonistk.
Te, sklonjene nad množico prepletajočih se žic, gumbov, pretikal, prižigajočih ' in ugašajočih se svetlobnih teles, odgovarjajo in vežejo nenehne telefonske pozive.
ŽERJAV ZA GDINIO
Dne 26. 8. 1964 je časopis Pri-vredni pregled iz Beograda objavil članek z naslovom: Največji žerjav v Evropi, proizvod Metalne iz Maribora, kjer poroča, da so v ladjedelnici Gdinia v Poljski pustili v promet orjaški ladjedelni-ški žerjav, ki je bil izdelan v ma-
Podeljevanje diplom slušateljem srednje tehnične šole strojne stroke na našem Izobraževalnem centru
riborski tovarni Metalna. Ta železni kolos je težak 1.490 ton in je največji žerjav v Evropi. Visok je 67 m in lahko naenkrat dvigne in prenese 500 ton — to je teža 100 kamionov ali kompozicija 50 vagonov. Žerjav tako velike kapacitete je namenjen predvsem za delo v pristaniščih.
Po izjavah poljskih in jugoslovanskih strokovnjakov je bila montaža tega žerjava izredno kompliciran tehnični postopek. Žerjav se giblje po dvojnem tiru, ki sta oddaljena 45 m. V kolesih je vgrajeno 10 ton krogličnih ležajev; žerjav pa dvigne tovor, težak 500 ton, v višino največ 52 m. Na mostu žerjava je pritrjen pomožni žerjav, ki ga je izdelalo podjetje Litostroj. Ta pa dvigne breme, težko 35 ton, do 65 m v višino.
Razen glavnih delov ža dviganje 500-tonskega bremena na žerjavu je montiran še dodatni del, ki dvigne dvakrat po 60 ton. Zaradi izredne višine je žerjav opremljen z dvigalom za osebje, ima pa tudi telefonsko centralo z notranjimi in zunanjimi linijami.
Tovarna Metalna iz Maribora je do sedaj izvažala žerjave v Čile, Indijo, ŽAR in v Nemčijo, za potrebe domače industrije pa je izdelala 1400 najrazličnejših žerjavov in transportnih naprav.
Halo . . . Litostroj ... Halo . .. da, trenutek ... halo ... vežem ... Vtik puše v določeno odprtino na veliki tabli aparature in zveza z eno izmed 400 internih telefonskih številk je vzpostavljena.
■— Koliko telefonskih pogovorov vežete vsak dan? — smo vprašali telefonistko Olgo REJE, ki že osmo leto dela v svetu lito-strojske telefonije.
— Tega niti sama ne vem. Poskušali smo jih že šteti, toda preveč jih je. Medkrajevnih pogovorov pa posredujem 35 do 40 dnevno. Največ za prodajo in nabavo.
— Kam je segal vaš najdaljši telefonski razgovor?
— Govorila sem že z Moskvo, z raznimi afriškimi mesti, z Londonom, skoraj vsak dan pa kličem Zagreb in Beograd.
— Se med poslovne vrinejo tudi privatni telefonski pogovori?
■— Precej jih je vsak dan. Isti ljudje se kličejo med seboj. Mnenja sem, da lahko tudi ,ljubice’ nekaterih litostrojčanov kličejo te samo enkrat na teden in ne vsak dan. Največ privatnih razgovorov vežem v oddelke konstrukcije.
— So ljudje po telefonu prijazni z vami?
— Niti najmanj ne. Če se takoj ne oglasim, preklinjajo in nego>-dujejo. Sprašujejo me, če pletem, šivam, spim ...
— Imate v glavi veliko telefonskih številk?
— Na pamet vem vse interne telefonske številke naših oddelkov ter številke tistih litostrojčanov, ki imajo opraviti z zunanjim svetom.
— Vaše želje?
— Da bi ljudje končno razumeli, da če se takoj ne oglasim na njihov poziv, pomeni, da imam delo. Če je deset zunanjih linij naenkrat zasedenih, res ne morem odgovoriti takoj.
L. L.
Zanima vas ...
PRIŠLI
Alojz Pave, Ludvik Lesjak, Julijan Lapuh, Janez Slakan, Ratomir Matovič, Karel Pavšek, Ljudmila Tavčar, Alojz Mandelj, Jurij Novak, Peter Legan, Kajica Zarkula, Franc Starman, Anton Meglen, Leopold Grm, Rudolf Mrak, Jože Nemec, Nikola Židov. Cvetko Stankovič, Jože Tršar, Karel Arko, Anton Rajkovič, Simo Vignjevič, Ivan Švaga, Stanko Zaletel, Marjan Janežič, Angel Grm, Jože Jelenc, Franc Babič, Vincenc .Špacapan, Alojzij Brcar, Dragutin Krstevski, Adolf Jošar, Jožef Presekar, Avgust Jelen, Konrad Kosi, Karol Tovornik, Marjan Kmecelj, Franc Blatnik, Zdravko Kalan, Martin Bre-zovnik, Franc Avguštin, Ivanka Podpečan, Stanislav Pečnik, Martin Repset, Anton Kaker, Ludvik Rom-šak, Alojz Fabjan, Jože Pograjc, Janez Pugelj, Karel Gracar, Franc Ga-šparac, Franjo Lugarič, Marjan Bevc, Janez Purnat, Ivan Kreča, Marjana Ferko, Janez Zakrajšek, Martin Ovčak, Svetislav Miloič, Anton Hanc, Muharem Ferizovič, Anton Brezovar, Alojzija Brezar, Predrag Garanovič, Dragiča Dragit, Kata Gudac, Franc Jerak, Martina Duh, Greta Markov, Bojan Štuibelj, Franc Pugelj, Vladimir Gregorič, Igor Slavinec, Anton Kostanšek, Venčeslav Mišmaš, Marija Šimec, Vinko Hrovat, Edvard Kužner, Anton Ce-
rar, Anton Markovič, Filip Strni-šnik, Gašper Zupančič, Darko Kristanovih, Alojz Muren, Ignac Hribar, Jože Meglič, Peter Lokov, Do-brivoje Stojanovič, Ramadan Galič.
ODŠLI
Viktor Dolenc, Stanislav Bukadi-novič, Leopold Bajželj, Janez Dolenc, Anton Zdešar, Stjepan Trstenjak, Marko Trobec, Martina Duh, Bogomir Rehar, Dragan Krstič, Ivan Zoran, Jože Mravlja, Franc Petan, Branko Pavičič, Matija Purkart, Zvonimir Birsa, Urška Mohar, Zalka Babič, Veronika Šuštar, Janez Kogovšek, Jože Fir, Alojz Glušič, Ignac Hribar, Franc Ko-relc, Viljem Belovič, Jože Kopač, Albin Vipotnik, Anton Bedekovič, Rudi Škulj, Janez Kumer, Jože Pošebalj, Nela Hari, Aleksander Kveder, Ljubica Rački, Peter Ma--žar, .Terezija Jerovšek, Vladimir Volenc, Štefan Vogrinčič, Franc Drolc, Jože Žlogar, Jože Rancivger, Ljubomir Beloič, Ivan Kraševec, Franc Lanišnik, Janez Drobnič, Gregor Rupnik, Marija Cepelnik, Pavel Ribič, Alojz Koletič, Zivan Ilič, Marko Modrič, 'Franc Gorše, Franc lOgrinc, Stanislav Obranovič,
Franc Šmid, Viljem Matevžič, Dane Jugovič, Antonija Badovinec, D j uro Rarnac, Ankica Bedekovič, Ignac Drugoviič, Ljuibislav Mihajlovič, Angela Vrbovšek, Franc Jamnik, Jernej Zorko, Marja Gale, Nada Demšar, Miljana Skvarča, Rudolf Smole, Jože Ajtnik, Jože Drofenik, Ivan Gobec, Anton Jakšič, Ivan Mrak, Simona Koren, Jože Vajda, Vili Pobežin, Igor Šemrl, Andrej Tavčar, Avgusta Martini, Stevo Virag, Terezija Zabukovec, Peter Černigoj, Siniša Veljkovič, Pavel Kazboršek, |Marjan Majcenovič, Ciril Pestotnik, Fedor Trček, Teodor Maksimovič, Janez Kepic.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega in nepozabnega moža in očka Leopolda BAJŽLJA se iskreno zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in sočustvovanje delovnemu kolektivu in sindikatu Litostroja. Zahvaljujemo se tudi za številne vence.
Prisrčna hvala tudi tov. Erženu za poslovilne besede ob grobu in za vso njegovo pozornost in pomoč.
Zena Štefka z otroki
ZAHVALA
Ob hudi izgubi moje žene in matere se iskreno .zahvaljujem tovarniškemu sindikatu za izplačano vsoto ter vsem tovarišicam in tovarišem za vsestransko naklonjenost in pomoč.
Lepa hvala vsem tistim, ki ste spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Anton Mohar z otroki
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage žene in matere izrekam najiskrenejšo zahvalo vsem, ki ste j,o spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili številne vence.
Iskrena hvala vsem govornikom in litostrojski -godbi, ki jo je spremljala na zadnjo pot.
Žalujoči mož Anton Mohar, hčerka Irena in sin Tonček
ZAHVALA
Zahvaljujem se stanovalcem bloka v Ljubeljski .ulici 15 — 17 — 19 za pozornost in izrečeno sožalje,
izkazano ob smrti moj;e matere. Posebno zahvalo sem dolžan družinam Koželj-Hrge, Belotovim in družini Šparovec.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči sin Ivan Koderman z družino
Od nas se je poslovil član kolektiva Jože Kapelj iz DT
Domač in uvožen cement
Z vsoto 4,5 milijona dinarjev, porabljenih za uvoz cementa, lahko opremili cementarno z zmogljivostjo 400.000 ton letno.
Gradbena dela na Djakovičevi cesti lepo napredujejo
V modernem gradbeništvu in predvsem za stanovanjsko izgradnjo so potrebne velike količine kvalitetnega cementa. Zaradi tega so na zadnji seji Hrvat-skega sabora posvetili precej pozornosti problemom industrije cementa. Na tržišču namreč primanjkuje cementa.
Večja izmenjava elektroenergije
Z avstrijskimi predstavniki elektroproizvodnje smo se dogovorili o izgradnji daljnovoda Šoštanj—Obersielach z napetostjo 220 kW. S tem bi precej povečali izmenjavo električne energije med obema državama. Računamo, da bo do leta 1967 Jugoslavija uvozila iz Avstrije večje količine električne energije. S tem pa si bo pridobila možnost, da bo kasneje lahko razpolagala s precejšnjimi viški nujno potrebne električne energije. Prav zaradi tega
HE Dubrovnik
V prvih dneh novembra so na gradbišču pri Dubrovniku zaključili dela v podzemeljski strojnici HE Dubrovnik. To je naša naj-večja HE, spada pa k hidroenergetskemu sistemu na Trebišnici. V strojnici, ki je visoka 36 m, dolga pa 143 m, so že montirali dva zelo velika turbo agregata. Zal pa še niso končana dela v rovu, po katerem naj bi dotekala voda do zbiralnika. Zategadelj bodo s poskusnim obratovanjem pričeli šele v začetku prihodnjega leta.
HE Dubrovnik ima v prvi fazi z dvema agregatoma skupno moč 216 tisoč kilovatov. V drugi fazi pa bodo postavili še tretji agregat za 108 tisoč kilovatov.
Ko bo dokončno zgrajena velika akumulacija Grančarevo s HE Grančarevo in bo HE Dubrovnik opremljena s tremi agregati, se bo letna proizvodnja celotnega sistema povečala na 2,5 milijarde kilovatnih ur.
HE Dubrovnik so v prvi fazi zgradili šest mesecev . pred rokom, kar bo omogočilo predčasno izkoriščanje te hidrocentrale kot pretočne elektrarne.
nameravajo zgraditi ta daljnovod z napetostjo 220 kW iže do julija 1965. leta. Daljnovod z enako napetostjo nameravajo zgraditi tudi za povezavo z Italijo.
Na jugoslovanski strani je tak daljnovod že med postajama Vi-nodol in Matulji. Ta daljnovod že obratuje in ga nameravajo leta 1966 podaljšati prav do transformatorske postaje Divača.
Pred kratkim so tudi v Italiji zgradili transformatorsko postajo blizu Trsta, ki je povezana z daljnovodom napetosti 220 kW.
Z izgradnjo naših velikih elektrarn na jadranskem področju in velike termoelektrarne v Tržiču pri Trstu nam bo omogočena večja izmenjava električne energije. Jugoslovanska in italijanska prenosna mreža je sedaj povezana z daljnovodom na Opčinah, ki ima napetost 110 kW, in daljnovodom med elektrarno Plava na Soči in Gorico z napetostjo 50 kW.
O povezavi Jugoslavije, Avstrije in Italije z daljnovodi so že razpravljali. Da bi proučili vse probleme o povezovanju prenos-
nih mrež z napetostjo 220 kW, so sestavili posebno skupino strokovnjakov.
Kako to? Saj smo še pred kratkim cement izvažali.
Industrija cementa v svetu je v zadnjih dvajsetih letih doživela izredno hiter razvoj. Lanskoletna proizvodnja cementa evropskih držav, vključno s SZ, je znašala 320 kg cementa na prebivalca. Pri nas je ta količina dvakrat manjša in znaša samo 157 kg
Do leta 1970 bo znašala proizvodnja cementa v Hrvatski 2,5 milijona ton.
Proizvajalci cementa vedno pogosteje opozarjajo, da bo v naslednjih letih tržišče še slabše preskrbljeno, kot je bilo doslej, če ne bodo povečali proizvodnje.
Prizor iz naše kurilnice (glej članek »Ogrevanje Litostroja« — na 2. str.
Termoelektrarna Trbovlje II
VEČ POZORNOSTI INFORMIRANJU V PODJETJU
V Gospodarskem vestniku so v eni zadnjih številk objavili članek z naslovom: Za boljšo poslovno informiranost podjetij, iz katerega objavljamo nekaj misli tajnika gospodarske zbornice SRS tov. Naceta Majcna. Iz govora, ki ga je imel na organizacijsko političnemu zboru skupščine SRS, dne 30. oktobra, povzemamo njegove misli o tem, da je nujno potrebno, da organizacijsko politični zbor opozori na pomen informativnosti tako podjetij kot celote in njihovih samoupravnih ter vodstvenih organov.
Informativne službe v podjetjih bi morale biti sposoben informativni servis, ki bi z vso tehnično spretnostjo in ažurnostjo organiziral pritekanje in kroženje najrazličnejših strokovnih informacij v podjetju ter vodil informativne odnose podjetja s širšo javnostjo. Takšna informativna služba naj bi razpolagala s primernimi tehničnimi in materialnimi sredstvi, z moralno oporo in zaupanjem s strani vodstvenega kadra.
Poudariti moramo tudi dejstvo, da nam informativnih kadrov zelo primanjkuje, še več, nimamo niti izdelanega profila: gospodarskega informatorja. Morda bi b"ilo dobro, da bi o tem razmislili tudi na katedri za no-, vinarstvo pri yi'šqki politični šoli.
Letos poleti so pričeli graditi novo termoelektrarno Trbovlje II, ki ibo pričela obratovati konec leta 1966. Moč nove termoelek-
NOVI USPEHI V GRADNJI
JEKLENIH KONSTRUKCIJ
Evropska skupnost za premog in jeklo je organizirala konec oktobra letos kongres v Luxembur-gu. Tu se je zbralo okrog 800 tehnikov, arhitektov, strokovnjakov in industrialcev. Cilj tega kongresa je bil proučiti možnost za uporabo jekla na področju gradbenih konstrukcij.
To bi brez dvoma prispevalo k napredku črne metalurgije v Evropi.
trarne bo znašala 125 megavatov, to je 68 in pol megavata več kot termoelektrarna v Trbovljah.
Po informacijah strokovnjakov Elektrogospodarske skupnosti Slovenije nova termoelektrarna ne bo imela stolpov z vodo, ki so namenjeni za hlajenje, pač pa bodo to vodo črpali iz Save. Da bi se gradbeni stroški zmanjšali, so postavili objekt na samo obalo Save. Po proračunu naj bi stroški termoelektrarne Trbovlje II znašali 11 milijard dinarjev. V trboveljskem rudniku že pripravljajo zaloge premoga, ki so neobhod-no potrebne za preskrbo termoelektrarne. Za izkoriščanje do sedaj odpadnega premoga in za pogon strojev termoelektrarne bo
Jeklene cevi polnjene z betonom
Da bi zmanjšali število in premer nosilcev in stebrov za ogrodje armiranih betonskih konstrukcij, vedno bolj uporabljamo vi-sokokvalitetni beton. To velja predvsem za večnadstropne zgradbe, kjer zavzemajo stebri velik del stanovanjskih prostorov. Nosilnost stebrov se s povečanjem premera armature pri armiranih betonskih stebrih zelo malo poveča. Čeprav je jekleno ogrodje dražje, ga projektanti oziroma konstruktorji raje uporabljajo pri večnadstropnih zgradbah.
Nosilnost stebrov lahko povečamo tudi s spiralno armaturo. V znanstveno-raziskovalnem inštitutu v Belgiji so ugotovili, da zelo ozke stebre lahko ovijejo z jeklenimi cevmi. Prvi poizkus so napravili v Bruxellesu, in sicer tako, da so uporabili ozke stebre, ki so imeli v vseh nadstropjih enak premer. Ta nov način gradnje so uporabili pri tovarni električnih kablov. Za ovoj stebrov so uporabili jeklene cevi s premerom 5 do 10 cm. S tem postopkom jim je uspelo zmanjšati premer stebrov in tako tehnično kot estetsko bolj ustrezajo, i V statičnem pogledu predstavlja ta novost večjo odpornost proti vgrezanju zgradbe. Nova zgradba elektron,
kablov v Bruxellesu ima deset nadstropij. Razdalja med stebri znaša 8 metrov, premer stebrov v vseh nadstropjih pa 35 cm. Nosilnost vsakega stebra je 200 ton.
Krožni stebri z ovojem iz jeklenih cevi predstavljajo uspelo rešitev tako z estetske kot z varnostne in ekonomične strani. Tako grajene stavbe so kot nalašč za potresna področja.
Program sejmov GR v letu 1965
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo v letu 1965 priredilo tele sejme:
10.	sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko-predelovalne industrije in raznih modnih artiklov »MODA 1965« — od 16. do 24. januarja 1965;
4. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave »ALPE-ADRIA« — od 15. do 23. maja 1965;
11.	mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme — od 27. avgusta do 5. septembra 1965;
12.	mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« — od 2. do 10. oktobra 1965;
Mednarodni sejem pohištva in opreme za-industrijo pohištva — od 12. do 21. novembra 1965.
Industrija cementa je prišla v tak položaj, da ne more več zadovoljiti kupca. Če bo prišlo tudi do nameravane podražitve prevoza in embalaže, potem se bo — kakor trdijo proizvajalci — cementna industrija znašla v še težjem položaju.
Proizvajalci so mnenja, da bi bilo treba povišati cene cementu, ker je trenutna cena cementu kar za 11% nižja kot pred 10 leti. Poleg tega se je zvišala cena reprodukcijskemu materialu, kar je tudi podražilo proizvodnjo.
zasavski revir potreboval okoli 660 milijonov dinarjev investicij.
V prihodnjih letih bodo morali v zasavskem revirju proizvajati 900.000 ton odpadlega premoga, kolikor bo pač znašala letna potreba obeh termoelektrarn v Trbovljah.
Prozorno jeklo
V raziskovalnih laboratorijih »U. S. Steel Corporation« v Mon-roevillu so izdelali jekleno pločevino, ki je tako tenka, da je prozorna. Za sedaj prozorno jeklo izdelujejo samo še v laboratorijske namene in še niso objavili, v kakšne svrhe ga nameravajo uporabiti. Vsekakor pa ima zelo široke uporabne možnosti.
Jeklo je tako tanko, da človek skozenj vidi svoje prste, kot bi držal v rokah svileno nogavico ali tanek papir.
Med izboljšanimi vrstami jekla najdemo že jekla, ki ne rjavijo in jim torej ni potrebno zaščitno mazanje, potem močnejše vrste jekel, ki omogočajo projektiranje zgradb z velikimi steklenimi površinami, med katerimi ni stebrov.
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenije
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«. Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5.500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru