Edini slovenski dnevnik t Zedi njenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenian da% -s in the United States s« Issued every day except -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 GORTLANDT. Entered at Second-Clan Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT NO. 263. — STEV. 263. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 8, 1913. — SOBOTA, 8. NOVEMBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXI Huerta je odklonil zahteve iz Washingtona. ZDRUŽENIM DRŽAVAM SE ODREKA PRAVICO ZAHTEVATI ODSTOP IN ELIMINACIJO PROVIZORIČNEGA PREDSED-SEDNIKA. V ODGOVORU SE JE GLASILO NADALJE, DA BO MEHIŠKA ARMADA ZVlS ANA NA 500,000 MOŽ. — JOHN LIND, OSEBNI ZASTOPNIK PREDSEDNIKA WILSONA, JE PRlfiEL POVSEM NEPRIGLAŠ EN V MEHIŠKO GLAVNO MESTO. — DRŽAVNI TAJNIK BRYAN ZELO RESERVIRAN GLEDE MEHIŠKE SITUACIJE. — V WASHINGTONU SE SKUŠA INTERVENCIJO KOLIKOR M OGOČE ZAVLEČI. — ARETACIJA GENERALA D TAZA V HA V ANI. Iz delavskega sveta. / Uspehi postave za varstvo delavcev v West Virginiji so povsem zadovoljivi. Preprečena stavka. Charleston, W. Va., 7. nov. — Diplomat-pijanec. j Razstava v San Francisco, Končana stavka v Indianapolis. Bivši španski poslanik v Wash- Glavno poslopje bo degotovljeno ingtonu je baje velik pijanec. —[veliko pred otvorilnim dnevom, Žena ga toži na ločitev. določenim na dan 20. febr. 1915. Stavka uslužbencev pocestne že- San Francisco, Cal., 7. nov. — Harris D. H. Connick, ravnatelj Washington, D. €., 7. nov. — Tukajšni državni uradniki sma- j Skrivnost, ki je obdajala tožbo itrajo uspehe postave za varstvo Mrs. Constance Lee Pastor proti! del za .svetovno razstavo, je da-delavcev za povsem zadovoljive. I njenemu soprogu, bivšemu špan-j nes oficijelno naznanil, da bodo Postava je bila uveljavljena šele pred enim mesecem. Vsled te po- jn sedanjemu poslaniku za Kitaj-!že devet mesecev pred dnem o Znak modernega časa. Številni samomori. —o- Šestnajstletni deček je vrgel raz leznice v Indianapolis, Ind. se je j sebe breme Življenja, ker so mu včeraj končala. Mexico City, Mehika, 7. nov. V kabinetni seji. ki je trajala globoko v noč, se je razpravljalo včeraj. ali hoče dati predsednik Iluerta sploh kak odgovor na zadnjo poslanico washingtonske administracije in v slučaju, da Lionel Garden, angleškim poslanikom. Noben izmed njiju ni hotel povedati vsebino pogovorov, vendar pa je vsem jasno da se mnenja obeh veliko razlikujeta drugo od drugega. Zvečer se je doznalo, da se bo/je srečnJ prepreeena stave se skrbi za 25 udov ali mater, kojih reditelji so tekom meseca oktobra vsled nesreč izgubili življenje. Začasna nezmožnost za delo je veljala državo tekom meseca $13,797. Sodeč po zaključku prvega meseca bo znašala skupna svota. katero se bo izplačalo delavcem v teku prvega četrtletja, nekako $45,000. Cleveland, Ohio, 7. nov. — Preteča stavka 200 telegrafistov Wheeling & Lake Erie železnice Kakor je USPEHI. Zahtevam stavkujočih uslužben- odgovori, kaj naj odgovori. Re- Mr. Lind dalj časa mudil v me-1 naznanil danes pomožni komisar zultat pogovorov je bil sklep, da t*e da odklonilen odgovor. Glasom informacije, ki prihaja direktno iz vladnega urada, se odreka Z Iružcnim državam vsako pravico, da bi smele Združene države s kakšnegakoli stališča zahtevati eliminacijo generala Hnerte. Nadalje se izrecno ugotavlja, da nima pi*ovizorični predsednik sploh nobene postavne pravice, da bi sprejel iz "Washingtona stavljene zahteve. I)otie-neniu odgovoru bo dostavljena opomba, da namerava general Iluerta pomnožiti mehiško armado na 500,000 mož. Mexico City, Mehika, 7. nov. John Lind. posebni odposlanik predsednika Wilsona, je dospel danes zjutraj semkaj iz Vera Cruz. Napotil se je v tukajšni ameriški poslaniški hotel, kjer bo tudi stanoval tekom svojega tu-kajšnega bivanja. Lind ni nikomur sporočil, da bo prišd v glavno mesto. 1 rad ni ki ameriškega poslaništva so izvedeli novico iz jutranjih listov in radi tega se je podal neki uslužbenec poslaništva na kolodvor, da sprejme Mr. Linda. Mr. Lind se je izrazil, da je kaj malo upanja, da bi Huerta prostovoljno odstopil. V ameriškem poslaništvu ni nič kazalo nato, da bi se stvari obrnile na boljše ter se raditega domneva da l>o Iluerti v kratkim izročen ultimatum v polnem, diplomatienem pomenu besede. hiše m glavnem mestu kot se je sprva domnevalo. Washington, D. C., 7. nov. — John Lind. posebni odposlanik predsednika Wilsona, se je podal iz Vera Cruz nazaj v glavno mesto, da prične iznova pregovarjati diktatorja Ifuerto. Ali je dobil posebne instrukcije za ta slučaj in kake vrste da so, se se ne ve. Bryan se je branil govoriti o tem ter je le pripomnil, da je pričakoval, da se bo Mr. Lind odpeljal v glavno mesto. Državni tajnik je nadalje izjavil, da nima nobenega uradnega obvestila, da je bil general Iluerta kot odgovor na zahteve Združenih držav odgovoril, da nimajo Združena države pravice 'Zahtevati njegov odstop. Državni department ni prav nič informiran o tem, da je bil došel v resnici o d govor. Povsem nem pa ie bil tajnik Bryan, ko se ga je vprašalo, ali namerava v resnici vlada stopiti v pogajanja z ustaškim vodjem C'arranzo in če se je to že zgodilo. Veki drugi član kabineta se je izrazil: "Počasi, brez vsakega cilja se bliž amo intervenciji, a jo skušamo kolikor mogoče zavle-či." Si tem j*1 situacija precej natančno pojasnjena. Tu se je slišalo, da se bo sestal mehiški kongres prihodnji teden; urada za posredovanje, so se štiridnevna posvetovanja končala s tein, da se bo eelo zadevo predložilo razsodišču. odide takoj iz mesta. sko in Siam, je■ dan-s pojasnje-j tvoritve razstave ki je' določena ugodilo. Milica na, ko je sodnik Stafford di-; "a dan 20. februarja 1015. Velik J _ striktnega nadsodišea razpečatil del predpriprav je že dovršen, listine. i Sedaj se gradi deset velikan- Mrs. Pastor dolži svojega so-! skil» razstavnih palač ter je grad-proga, da je pijanec in degene-|ba že vrl° napredovala. V prvi riranec. Kot dokaz za zadnjo ob-!vrsti se uporablja pri grajenju dolžbo navaja dve francoski noveli, kateri je bil spisal in katere baje kažejo, da je degeneriran. Mrs. Pastor izjavlja nadalje, da je že izpočetka njujinega zakona nesrečno živela s svojim možem. Že na ženitovanjskem potovanju je bil baje vedno pijan. V Cumberland hotelu v New Yorku je bil baje tako težak, da je pri registraciji pozabil, da ima sploh Portland, Me., 7. nov. — Ker;«?no. zahtevajo nakladalci povišanje! Ko je bil Pastor imenovan po-plače za pet centov na uro, se je slanikom v Pekinu. se je odpe- danes tukaj zaznalo, da se v tej zimi ne bo razpošiljalo nobenih jabolk iz Portlanda v inozemstvo. Parnik "Lillie", ki bi moral vzeti tukaj na krov 10,000 sodov abolk, namenjenih za Hamburg, bo odšel v Boston, da prevzame tam kargo. Iz Portlanda se vsako leto razpošlje preko 50,000 sodov jabolk. Na vojnem pohodu. —o— Nava j o-Indi j an ci prete, da bodo Ijal iz New Yorka v Pariz. Tekom osemtedenskega bivanja v Parizu je bil vedno pijan. Na potu na daljni Tztok je neprestano, pil ter je prišel v Pekin popolnoma trd. V Pekinu je živela Mrs. les. Za vsa poslopja je treba kakih 70,000.000 črevljev lesa, izmed kojih jih je že 25,000,000 na mestu. Pri dovažanju tega materi ;ala je zaposlenih 32 parnikov. Indianapolis, Ind., 7. nov. — Stavka uslužbencev Indianapolis Traction & Terminal Co. se je danes končala vsled prizadevanja governerja Samuel M. Ral-ston-a. Družba je sprejela zahtevo uslužbencev da se določi raz- Seattle, Wash., 7. novembra. — sodišče, vendar pa v pogojih, pod Frank Morrison, tajnik "Ameri- katerimi se je prenehalo s stav-ean Federation of Labor", je iz- ni ničesar omenjeno o prizna-javil v nekem govoru pred nju unije železniških uslužben-4'Western Labor Immigrant Con- cev. gress", da bo otvoritev panam- Eden izmed pogojev za skleni-skega prekopa obrnila ogromen tev miru je ta, da je treba priee-tok naseljevanja na pacifiško o- ti z obratovanjem tekom dvanaj-bal ter da se bo takoj v prvem stih ur. letu priselilo kakih 500,000 do Družba mora sprejeti v službo 800.000 naseljencev. Predsednik nazaj vse uslužbence, ki so za-Sainuel Gompers je predlagal, stavkali v petek, dne 31. oktobra naj se me^to konventa v prihod- in tudi one, ki so bili vsled tega njem letu vrši konvent federacije odpuščeni. Družba pa ni prisilje-v pričetku leta 1915 v San Fran- na nastaviti zopet ljudi, ki so u-ciseo. ganjali tekom stavke nasilnosti. Washington, D. C., 7. nov. — Ti ljudje pa imajo pravico, da Pastor s svojim soprogom mesec dni ter ga nato zapustila. V svoji' Glasom tu sem došlih diplomatic- precn0že tožbi za ločitev zakona navaja Mrs. Pastor tudi ljubavna pisma, katera baje po njenem mnenju zadostujejo za ločitev zakona. V enem teh pisem piše Pastor, da je pripravljen dati svoji soprogi prostost. pričeli s sovražnostmi proti bel-( časnikar Pindell postane posla-cem. Be j na sekira. [ nik. Washington, D. C., 7. nov. — Predsednik Wilson Je imenoval svoj slučaj državni se dovolilo svoto $350,000 v sv rh e. Albuquerque, N. Mex., 7. nov Petsto Navajo-Indijancev je iz kopalo bojno sekiro. Pričeli so plesati svoje vojne plese ter groziti. da bodo pričeli v ponedeljek s sovražnostmi, ako se ne ustavi s preiskavo, naperjeno proti njim radi izgredov proti farmerjem. Dasiravno so se Indijanci dosedaj še vedno branili priznati avtoriteto agenta Shelton iz Skiprock ni bilo vendar ničesar ker pa je predsednik Wilson že, vnaprej izjavil, da ne more pri-1 aKenture' . . znati teh volitev, se sklicanju; °PazUi 0 kakem ^mziranem Pričakuje se, da bo novi doku- mehiškega kongresa ne pripisuje ment tako sestavljen, da bo pre- velike važnosti z ozirom na sta-trgana zveza med obema dežela- Iišče tukajšne administracije, ma še pred 22. novembrom. Xa V vojnem in mornariškem deta dan je namreč sklican novi partmentu je vse mirno, kongres. Havana, Cuba, 7. nov. — Ge- Mr. Lind ni videl danes nobe- nerala Felixa Diaza, ki je bil vče-nega mehišk ga vladnega urad- raj ob priliki nekega atentata • nika ter ga najbrž tudi ne bo videl za časa svojega bivanja v glavnmi mestu. Srebro je bilo danes kaj redka stvar v stu. V težko ranjen, so danes aretirali pod obtožbo, da je tekom atentata težko ranil s strelom iz revolverja nekega mladega Mehikan- odporu. Pred kakimi desetimi dnevi so se pričele slavnosti ob priliki žetve. Posledica teh slavnosti je bila. da so pričeli mlajši člani rodu, s kupno z nekaterimi belci, požigati hiše, odganjati živino ter sramotiti ženske in otroke far-merjev. Indijanci zatrjujejo, da belokožcev kriva je navzočnost slabe letine. Enajst Indijancev in renega- .... . , , _ tov, t. j. belcev, ki so se pridru- mehiskem glavnem me- ca, Pedra Guerrero. Po strelja- žm lndijancem, se nahaja sedaj mnogih bankah so zavra- nju je bil baje dal Diaz svoje d obtožbo upora, napada ter .•ali bankovce gotovih bank, vsled orožje nekemu prijatelju. Guer- nošnje prepovedanega orožja. O- e-sar je nastala panika med po-, rero je bil baje napadel Diaza, 8tali Indijanci so nato grozili, da sestniki takih papirjev. \ ker se je slednji zaničljivo izra- b(>do uničfli celo agenturo, ako Zvečer je imel John Lind dve zil o Carranzi in njegovih pri- se takoj ne umakne cele obtožbe. uri trajajoče posvetovanje s Sir! padnikih. poslanikom na rusk a dvoru M.! Pindell-a, izdajatelja nekega lista v Peoria, III. Ruski car ga je že označil "persona grata". Imenovanje bo v ponedeljek dostavljeno senatu, vendar bo pa veljalo začasno samo za eno leto. Ako bi Pindell izprevidel, da so s službo zvezani reprezentacijski stroški previsoki, dasiravno je milijonar, mu je dano na razpolago, da odstopi Čez eno leto. Pindell je bil prvi, ki je v državi Illinois agitiral za kandidaturo Wilsona. Dva manjša urada, katera so mu ponudili, je že odklonil. Pindell je star 52 let ter ima dve odrasli hčeri. Denarje v staro domovino pošiljamo» nih depeš je dovolila Brazilija obratni komisiji. Komisiji naj bo-dosedaj svoto $500 000 z? oficijel- do precu0|erie tudi vse diference no zastopstvo na svetovni razsta- glede pla5e in deiavnega gasa vi v San Francisco ter da je ve- ako bi ge ue mQgla družba tekom n- zuelska vlada uložila v kongre- desetih dni pogoditi s svojimi su predlogo, glasom koje naj bi uslužbenci odločba komisije je iste obvezna za oba stranki. Dogovor je razven uradnikov unije in železniške družbe podpisal tudi Ethelbert Stewart, zastopnik zvezne vlade in governor Ralston. Ker je stavka končana, bodo kakor hitro mogoče odfposlali 2000 sklicanih vojakov v njihova domača mesta, oziroma kraje. Milica ni imela uikakega povoda, da bi posegla vmes. Danes je ravno teden dni ko Pod težko obtožbo. Pri aretaciji nekega uslužbenca "Canadian Pacific" se je prišlo na sled čudnim stvarem. nov. Dunaj, Avstrija, 7. Največjo senzacijo vzbuja v Kra- oboleli živci. VZDRŽEVAL DRUŽINO. Ker mu je pešal sluh, je šel učitelj jezikov v smrt. Samomor deklice radi ljubezni. —o— Trije možki, neki šestnajstletni deček in mlada ženska so vzeli včeraj v New Yorku prostovoljno slovo od življenja. Ženska se je utopila, deček si je pognal krogljo v glavo, dočim so prijeli možki za plinovo cev ter šli tem potom v večnost. Najbolj tragičen je slučaj šestnajstletnega Alberta AV. Cable, ki je bil edina opora družine, bro-eče dvanajst glav. Deček je vedno skuhal storiti vse, kar je bilo / njegovi moči. Bil je priden, vesten, a ni mogel najti dela, ki bi a n doneslo več kot tedenskih $7. S rez mrmranja je nosil težko bre-ne, dokler mu ni postalo neznos-,io. Včeraj je segel po revolverju vojega očeta ter končal s tem ^voje mlado življenje, ki je po-eklo brez veselja ter je bilo pol-.o skrbi in nadlog. Ob cesti je skočila včeraj v .']ast River neka mlada ženska. Trupla niso mogli najti. V žepu uknje, katero je pustila na bre-u, so našli listek, podpisan z ime-.0111 "Mrs. Helene Burgese"', na ^aterem so bile zapisane sledeče esede: "Dragi soprog: Ker vitim, da imaš drugo ter se zame ie brigaš, storim s tem vsemu ko-»ec. Stanujem na št. 410 izt. 101. est i." Frank Burgese, na katerega je bilo naslovljeno to pismo, e zanikal da je bil porceen s sa-nomorilko. Enkrat je pač name-aval poročiti deklico, a je izteht-aih vzrokov opustil to namero. Samomorilka se je pisala Helene Watson in je stanovala v Bridgeport. Conn. Potem ko je uredil svoje posvetne stvari, je prijel Reginald se je pričela stavka, tekom koje}*ftKhm' neki učitelJ ^zikoV' V iNajvecjo senzacijo vzuuja v iu,- so bile ubite štiri QSebe ter je bi , »vojem stanovanju na št. 786 Lex-kovu, Galicija, aretacija bivšega .enih ye5 kot sto ljudi med ngton Ave. za plinovo cev ter je t-------- ----1-----------, ^ - • , • » , j. ... aasel zazelieno smrt. Ko je slišal katerimi se nahajajo tudi polici- Drzen rop v klubnem lokalu. Los Angole«, Cal., 7. nov. — Do/'itn je sedelo kakih dvanajst članov iz milijonarjev s^stoječe-ga Bankers kluba v prednjih prostorih klubnega poslopja, je udri neki maskirani bandit v zadnje prostore ter olajšal tarn- Cene živil in delavske plače bodo padle. Washington, D. C., 7. nov. — Frederick Layton iz Milwaukee, j eden najstarejših mesarskih ma-gnatov Združenih držav, je izjavil, da bodo v kratkem padle ce- Slaven učenjak umrl. London, Anglija, 7. nov. — V visoki starosti 91 let je umrl danes tukaj slavni naravoslovec Alfred Russell Wallace. Pokojni je bil eden največjih učenjakov drugega uslužbenca za $.">2. to je izginil neznanokam. Na- ne živil, a obenem tudi delavske Anglije ter je spisal veliko šte-i plače. Rekel je, da je nemogoče, znamenitih knjig. j da bi se sedanje plače in mezde obdržale še vnaprej v slučaju, da padejo cene' življenskih potreb-Velika bančna tatvina. ščin. Corning, N. Y., 7. nov. — Iz banke F. A. Dunham Company v Montcur Falls je bilo ukradenih; Lincanje črnca. $fUKX) v bankovcih, $1500 v sre-j Dyersburg, Tenn., nov. bru in $.'1500 v znamkah. Tatvi- Ljudska množica je udrla v no se je opazilo iele prihodnji dan, ko bo odprli uradniki bančne prottore. Tatovi so našli dohod v banko »kozi luknjo, katero so naredili v steni v zadnjem delu poslopja. državnega poslanca Szponder-ja, kateri je bil v službi "Canadian Pacific" parobrodne družbe. Szponder se je hotel v zadnjem trenutku usmrtiti, kar so v zadnjem trenutku preprečili uradniki, ki so imeli nalog aretirati Szponder j a. Pri hišni preiskavi je našla policija v nekem prostoru v pod" strešju tri deklice. Te so izjavile, da se jih je pregovorilo k iz-seljenju ter da so jih popreje neznanci kriminelno napadli. Poslovodja Onken potniškega urada " Austro-Americane" na Dunaju, katerega so klicali pred preiskovalnega sodnika, se ni odzval. Ugotovilo se je, da je zbežal v inozemstvo. sti. Do včerajšnjega dneva so bile glavne trgovske ceste pozoriše le glavne trgovske ceste pozorišče neprestanih kravalov. Povzročena škoda na materijalu je velika. Posebno je trpela remiza družbe na Louisiana cesti, kjer je nastanila družba 500 importira-nih stavkokazov. Da se je končala stavka, je v prvi vrsti zasluga governerja Ralstona. ki se je neprestano trudil, da doseže sporazum med sovražnima si strankama. Govoril je tudi na nekem delavskem zborovanju, dasiravno se mu je grozilo, da ga bodo ubili, ako se prikaže. Stavkarji so bili jezni, ker je bil poklical milico. vožnja. tu- kajšno jetnišnico ter privlekla iz nje 18-letnega črnca John Tal-ley, nakar ga je linčala na dvorišču sodnijskega poslopja. Črnec je bil obdolžen kriminalnega napada. Parnik od Austro-Americans proge "LAURA" odpluje dne 12. novembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $36.00. Ljubljane 37.18 Zagreba 37.08. Vožnje listke je dobiti pri 7BANK KAK8KE, 82 Cortlftadt St., New York City. K. $ K. t s____ l.io 190____ ae.6 in________2.16 140---- 28.61 16 ... S. 16 150____ 30.71 20________4.20 160 ..i 52.7f 26________6.20 170.... 84. K 3C________6,25 180.... 86.ftr 86________7.26 190 ... 88.« 40.... 8.80 200.... 40.M 46________9 80 260---- 61.11 60 ... 10 30 800 ... 61.SC 66.... 11.36 860 ... 71.OT CO ... 12.36 400 ---- 81.8< 66________13.40 460 ... 92.01 70________14.40 - 600____102.21 76.... 16.46 600.... 122.71 80.... 16,46 • 709.... 148.1! 86.... 17.46 800... 168.61 90________18.46 900 .. 184, OT 00____ 20.46 1000____ 204.0C 10.... 22.60 2000... 407.0C 120.... 24.65 6000.... 1017.0C Pofetarina je viteta pri teh stc t ah. Doma se nakazane svots po polnoma izplačajo brez vimarj* odbitka. Nftie denarne pošiljatvs rup< til j a na zadnje poite e. k. pofetn-hranilni&u urad aa Dunaju t maj krajiem čaza. Denarje nam podati je aajpvt lične je do $50.00 ▼ gotovini ▼ pil poročenem ali registriranem pis mo, večje zneske pa po Poeta Money Order ali pa po New Torb Rank Draft 32 Cortlandt St.. New York. N. 1 •104 St Clair Avenue, N, M IM Hi # Kijevski proces. Kijev, Rusija, 7. nov. — Proces proti Mendel Beilisu se bliža koncu ter vlada v mestu velikansko razburjenje radi izida. Ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, bo izrekla porota svoj pra-vorek v nedeljo zvečer. Naval k današnji obravnavi je bil tako velik, da so morali zapreti vrata sodnijskega poslopja. Vsled neznosne vročine v sodni dvorani je omedlelo več navzočih žensk. Kot prvi zagovornik je nastopil slavni odvetnik Makaklov, brat ruskega ministra za notranje zadeve. Na čudovito stvaren način in z veliko zgovornostjo je obdelal slavni odvetnik izpovedbe prič ter nato obsodil državnega pravdnika ter glavno pričo ob tožbe. Vero Ceberijak, katero je direktno imenoval morilko deeka njegov svak dr. Richard Mueller i 58. ceste žalostno vest, je bil ves potrt. Rekel je, da je izgubil dolgoletnega prijatelja. Motiv samomora je bil po mnenju zdravnika ta, da je postajal učitelj jezikov vedno bolj gluh. Radi družinskih sporov se je usmrtil s plinom neki Wm. Coom-bes iz Brooklvna. Na isti način je našel smrt neki David Strain, ki je stanoval v Mulligan hotelu na 129. cesti. Svarilo ženskam. San Francisco, Cal., 7. nov. — Young Women Christian Association je obelodanila svarilo vsem ženskam in deklicam, ki upajo dobiti dela v San Franciscu za časa svetovne razstave. Vsa javna mesta, pri katerih pridejo v poštev ženske in deklice, so že oddana in pri ženskem društvu se zglaša vedno nebroj deklic, ki so bile prišle semkaj tjavendan ter zrejo sedaj pomanjkanju v obraz. Ustrelil 17 črevljev širokega orla. Faurbury, Neb., 7. nov. Earl Seartch je naletel danes na lovu na velikanskega orla. Žival ga je takoj napadla, a jo je lovec z dvema streloma usmrtil. Orel je me- Stavka dijakov proti pralnicam. Columbus, O., 7. nov. — Tri-tisoč dij-akov Columbus-vseučili-šča je danes napovedalo stavko vsem pralnicam, ker so iste zvišale ceno pranja enega ovratnika od 2 in pol centov na tri cente. Vsi dijaki nosijo sedaj mehke ovratnike ter jih hočejo nositi tako dolgo, dokler posestniki pralnic ne znižajo cen. Slednji so vsled stavke odpustili veliko delavcev. Jušinskija. Govor slavnega od-1 ril z razpetimi peroti 17 črev vetnika je napravil globok ntis. ljev. !! MOHORJEVE KNJIGE!! Mohorjeve knjige roda. 4. V tem znamenju boi nnagaL 5. Mlada Breda. 6. Zorislava. Povest iz davnih dni. Vseh šest knjig pošiljamo poštnine prosto za 1.30. SLOVEN1C PUBLISHING CO., 82 Oortlandt St, New York, N. Y. a^tttMŠi Mia - ■ -na—-i...... _ _____„ ■ "l irtfiiiTtl In ■ I; .a-M'.«j|iHferi (iMiiaiiMiiiitiai^ ........ ... "GLAS NARODA" ^■vcok Daily.: *>«w«ad tod published by Sio»wiit Publishing Ca rurporatiaa. J r^iNfcL SaKSER, Pre*K^ct JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BEN EPIK, Treasurer PWx) of Bosineas of the corporation and addresses of above officers : M Jortisadt Street, Borough of Mao bat*vi. New York City, N Y. la celo leto velia Ust za Ameriko in Canado .......................$3.00 Z ........... ........- 1-50 •eto/H mesto N*w ¥ork.......4.00 po! leta la mesto Ne* York 2.00 " Fwrooo t a rte lete...........4.50 " pol leta............. 2.55 2__"četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vaak dan ^^ »rvgemii nedelj in praznikov, "GLAS NARODA** i "Voice of the People* J i la**«.* «vwj fl»y except Sunday« awl Holidays t'UDsenption yearly $3.00. I aa»srti»OTMnt on »ifi ■in ^w* I odpisa in osoboost] h t priobčujejo. Dw*. m*m a« blagovoli poiip'atl ->- — Money Order. W •p'«.«-nit>» kraj« narodni k o v pro. sune. d% »e nam tudi prejinj« alliče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisen) in potiljatvam naredite ta naslov: "tJLAS NARODA* M Oortlandt St , New York City. T»iefr»q ' 7 Co»tiandt._ Predsednik Wilson in vprašanje trustov. —o- Kaki) stališče zavzmia admini-M racija napram vprašanju tru-atov ? Doaedaj s«* ni niti predsednik WiUon, niti državni tajnik, niti kaki drugi odgovorni član kabineta izrazil glede tega vprašanja. Predsednik Wilson je ob vsaki priliki povdarjal, da je ameriški trgovec neveden in starokopiten ter da ni v stanu inteligentno soditi o velikih ekonomskih vprašanjih. Naj bo že temu kakor hoče: a kako pravico ima predsednik \\ ilsott, da računa na zaupanje dežele v teh vprašanjih? Vzemimo nap rimer tarif. Tre-balo je celih sedem mesecev, da je spravilo pod streho Under-woodovo tarifno predlogo. Kako l>o delovala nova postava, ne vc še noben človek ; o tem nas bo po-ueila bodočnost. Kljub temu pa je ž«* veliko glasov, ki se kaj ne-po vol j no izražajo o njej, jn ti glasovi prihajajo po večini iz vrst pro fesi jonelnih tarifnih reformer-jev. Bančna reforma je pošteno zavožena. Z vsakim dnem postaja kaos v Washingtonu večji. Sesta-vitelji (J lass-Owen predloge ne poznajo več svojega lastnega o-troka, tako se ga je izpreiueiiilo. Niti dva senatorja nista edina, na podlagi kakega principa naj se izvede reformo našega denarnega in bančnega sistema. Povsem gotovo je, da se bo cela regularna ■ezija kongresa pečala edinole s tem vprašanjem. In potem ? Potem pridejo nove volitve za prihodnji kongres. Te se vrše jeseni prihodnjega leta. Na rešitev tako važnega trustnega vprašanja dotedaj niti misliti ni. Radi-tega je dolžnost predsednika, da kakor hitro mogoče objavi narodu svoje natančne nazore glede regulacije trustov. Narod hoče vedeti, pri čem da je, da bo pri volitvah za kongres v stanu, presoditi politiko administracije Wil son a glede velikih ekonomskih vprašanj. Morda nimajo v Washingtonu nobenega določenega naziranja glede vprašanja trustov, morebiti «e tava prav tako v negotovosti in omahovanju kot v mehiški zadevi. A tudi to mora dežela vedeti Sodba bo že prišla. D • p i s i. Brooklyn, N. Y. — Dragi mi g. urednik:— Ne nameravam sicer opisovati tukaišnje delavske razmere, katere so Vam itak dobro znane, a širšo slovensko javnost pa n>5 bi bogve kaj zanimale. Pa-zno čitam poročila in dopise iz drugih slovenskih naselbin in iz istih posnemam, da marsikatere naselbine res v pravem smislu besede napredujejo. Mnoge naselbine se dičijo z lastnimi cerkvami, i šolami, društvenimi domovi, trgo- < i \ inami itd. Tudi našo naselbino se je že premnogokrat zelo laskavo opevalo, da napredujemo na celi črti... Živim že nekaj let med tukajšnjimi rojaki, toda, če » hočem biti pravičen, se ne smem pridružiti onim. ki zatrjujejo splošni napredek. Premislite samo dejstvo, da nimamo greater-. newyorski Slovenci razun par go-I stiln ničesar, kar bi zamoglo našo naselbino postaviti vsaj približno na ono stališče, kot so mnogo manjše in mlajše naselbine v dru- ► gib krajih. — Da društev imamo J j res mnogo, nad en ducat; to pa i 'nikakor ne dokazuje napredek v 1 'bistvu, temveč bi bil prej znak J ; nesloge in medsebojnega razdru- ženja. Dokaz temu je, da se člani ene in iste jednote cepijo v raz-• lične tabore. Ne vem sicer, kaj je temu vzrok, toda najbrže se ne bodetn motil, ako trdim, da je med našimi rojaki preveč zavisti in častihlepnosti. Te '"lepe" lastnosti mnogih se najlepše zrcalijo v tukajšnjem društvenem življenju, zlasti pri društvenih zborovanjih. Vsako društvo, posebno podpor-i no, ima za geslo slogo in brato-i ijubje, ki sta sicer prva pogoja za napredek, t >da žalibog. ravno 'teh glavnih pogojev ni, in našel i jih ne bodeš niti z lučjo pri belem j dnevu. Morda bo kedo oporekal, morda se čutil prizadetega, toda roko na srce in mirne duše priznajmo, da je sicer žalostno, toda resnično! Dokazov za to je preveč! — Ravnokar mi pride na um neki članek pod naslovom "O te veselice", katerega ste priobčili nekako koncem januarja t. 1. O-; risali ste društvene razmere v pravi luči, svetovali ste združenje bolniških blagajn ali vsaj nekaj sličnega. pričakovali ste razpravo o tej velevažni točki, toda . motili ste se! Če se še prav spo-. minjam, na ta Vaš članek je odgovoril samo eden tukajšnji roil jak in domovina je bila rešena,— i ostali smo pri starem! Ker se to-. raj ni nikdo o Vaših nasvetih natančneje izrazil, dovolite mi, da [ se jaz poba vim o tej stvari neko-j liko natančneje. Kakor omenjeno, t imamo v tukajšnji naselbini nad . ducat različnih društev. Vsako . društvo se bori za svoj obstanek, . skrbi za dobro finančno stanje in : v sled tega prirejuje razne veseli-. ce. Priznam zelo rad, da so društvene prireditve koristne — če . že ne splošnosti, pa vsaj gotovim krogom, a največ koristi pri vsem tem ima — salooner. Pomislimo > samo dejstvo da je na leto naj-. manj petnajst različnih slovenskih prireditev, ki stanejo mnogo denarja in truda. Recimo na primer: Te prireditve stanejo posamezne člane povprečno $1.00 po-j leg tozadevnih društvenih pri-' xpevkov, ki pa tudi znašajo po-j I vprečuo 50<* na člana. Tako stane j I veselica društvenika povprečno! $1.50, kar je seveda najmanj, j Društvo, broječe 100 ali več članov. ima nato čistega veseličnega pribit ka borih $75.00 ali nekaj več. Člani so toraj potrošili v ko-i ist društvene blagajne najmanj $150.00 do $200.00, a v blagajno je prišlo pa en del te svote. Ponovno navajam, da sem vzel najnižje številke, pri čemur je razlika vendarle velika. Pri vsakem društvu je račun en in isti, pri manjšem društvu je pribitka manj, pri večjem malo več. Že s tem je dokazano, da so veselice le prosti lov na žepe društveni-kov in da ima blagajna od vsega tega prokleto malo koristi. Veselice pa imajo še druge posledice za seboj, kar mi bode tudi vsakdo rad priznal. Priznajmo, da imamo le neznatno število dobro situira-nih članov v naših društvih, redki so, ki bi pri blagajni prepla-ča!i vstopnino ali kaj sličnega. a mecenov, to so taki, ki bi zapustili oziroma darovali eni ali drugi društveni blagajni kako večjo svoto, pa sploh ni v naši naselbini. Pri vsem tem je še nekaj, kar pa najhujše vpliva na članstvo. Priredi veselico, kjer hočeš, nikjer ne dobiš za svoj težko pri-služen groš poštene postrežbe. Pijača je za veselico posebna, nam- ] reč vedno mnogo slabeja kot obi- : čajno v saloonu. Članstvo je ne- i zadovoljno, tu in tam se pojavijo vsled takih dogodkov nepričako- j vane bolezni, člani pričnejo ne- ] redno obiskovati društvena zbo- : rovanja, se boje izdatkov, zaosta- 1 jajo z mesečninami, kar pomeni ] vse kaj drugega, kakor napredek, s Iz vsega navedenega torej sledi 1 le eno in to je: Za vsako podpor- s no društvo bi bilo mnogo pamet- < neje, da za slučaj potrebe ali na- i mesto veselice asesira svoje čla- i ne enkrat ali dvakrat v letu za l primeren znesek, bodisi 50^ ali ž kaj več. Vsak treznomisleč član i ne bode godrnjal čez take dokla- t de, v svesti si, da je plačal le mali' Z —___i_- - - ■ ■-■ ■ a...... ..........• .......____li . del one svote, katero bi bil na veselici zapravil, in da jo je plačal res v korist blagajne. Na ta način bi bili tudi vsi člani enako obteženi, dočim so z veselicami vedno le eni in isti člani oškodovani. Zabavna društva pri tem ne pridejo toliko v poštev. Ona ne pobirajo prispevkov za vzdrževanje društva, temveč pokrivajo svoji1 stroške iz veselienih dohodkov; prireditve teh zadnjih so pa že tako redkejši pojavi. Kmalu pridejo na vrsto glavna zborovanja podpornih društev, in je najprimernejši čas. da bi posamezna društva tudi v tem pogledu kaj ukrenila, ffkajti vedna gonja za veselicami preseda že vsakemu. Ker je pa našemu narodu tako-rekoč že prirojeno veselje in zabava. se bi pa zamoglo posamezne veselice nadomestiti z eno ali dvemi skupnimi veselicami in kakim skupnim izletom, kjer bi se vedno glasilo "Splošna slovenska veselica"' ali "Izlet tukajšnjih Slovencev". Mogoče bi na ta način vendarle zamogli danes ali jutri priti do kakega zaključka za resno skupno delo v splošno povzdigo tukajšnje slovenske kolonije, kar bi se res smelo imenovati "napredek". Čisti pribitek takih skupnih prireditev naj bi bil pa namenjen v posebne svrhe, recimo v podporo siromašnim in potrebnim Slovencem v Greater New Yorku, za Zavetišče, ki je tudi prepotrebno, ali pa za gradbeni sklad za — Slovenski dom. O tem slednjem sem enkrat že slišal nekaj zvoniti in z združenimi močmi bi se kaj lahko to idejo obnovilo in izpeljalo. Bog dal, da bi se te moje skromne želje vsaj v enem ali drugem oziru uresničile kar bi biio posamezniku in splošnosti v korist. Rojaki! Če smo tako dobri, da pri vsaki priložnosti podpiramo tujce, pokažimo, da smo zmožni tudi zase kaj dobrega storiti in vpoštevaj-nio vedno in pri vsaki priliki, da sloga jači. nesloga tlači. Splošno je že znano, da si je že eno tukajšnjih podpornih društev preskrbelo "Charter"' oziroma oblastveno dovoljenje za poslovanje. Slišal sem od verodostojne strani. da se za podporna društva o-nih Jednot, ki nimajo od države New York dovoljenja za poslovanje, nekaj kuha, kar zna biti nekega dne usodepolno za vse do-tične člane. Postave so namreč vedno strožje in kot se sliši, gredo velike zavarovalne družbe za tem, da uničijo vse manjše podporne organizacije, posebno pa iste, ki poslujejo v tukajšnji državi brez oblastvenega dovoljenja. Nekdo mi je celo pravil, da je K. S. K. Jednoto že zadel tozadevni udarec dveh držav. Čitam tudi glasilo iste Jednote "A. S.", toda dosedaj še nisem naletel na tozadevno pojasnilo glavnega odbora, ki bi kaj takega moral pojasniti članom. Dobro bi bilo toraj. da bi tukajšnja podporna društva, ki spadajo k različnim Jednotam, tudi v tem smislu potrebno ukrenila, da ne bode v doglednem času — joka in škripanja z zobmi!! — Z. Oglesby, HI. — Delavske razmere v tukajšnji slovenski naselbini so srednje. V premogokopih se dela ob gotovem času; zaslužek je odvisen od delavca in prostora. V cementnih tovarnah se ;e delalo celo poletje; ena tovarna je sedaj odslovila nekaj delavcev ter obratuje samo pet dni na teden. Delavcem ne svetujem sedaj hoditi sem za delom. Na društvenem polju napredujemo izvrstno. Imamo štiri društva, ki spadajo k raznim jednotam in svezam. Društva so se zedinila in priredila veselico dne 1. novembra v korist štrajkarjem v Miclii-j ?anu. Veselica je dobro uspela; 1 istalo je čez sto dolarjev čistega; iobička. Najiskrenejša hvala o-j lim, ki so posetili veselico ter po-' nagali svojim bratom in sestram i- Miehiganu, da strejo moč kapi-alistom. Rojaki, stojte trdno v 5oju s kapitalisti, saj gotovo pri-le dan zmage. Takrat boste lah-to gledali bolj veselo v bodoč-lost. Če se je pa kak Slovenec norda tako daleč spozabil, da o-:>ravlja delo kot stavkokaz, naj e sramuje svojega dela, ker tak li vreden, da bi ga rodila slovenska mati! Sporočam tudi, da je ukajšnje društvo "Mladi Slove-, lec" št. 42 S. D. P. Z. sklenilo na svoji mesečni seji dne 2. novem-ira, da zapade vsak član, kateri e ne udeleži glavne seje dne 7. lecembra, kazni 50c. V vsporedu mamo volitev novih društvenih radnikov za leto 1914. Torej, rat je in sestre, pridite in udele-ite se seje dne 7. decembra, da ivolimo iz svoje srede može, ki , odo delovali za korist društva in < veze. Pozdi*av! — Josip Meglic. J Strašia osveta. Ruski spisal M. V. Gogol j. (Konec.) XVI. V mestu Gluhovu se je zbral narod okoli starca bandurista in \ je že dalje časa slušal slepca, svi-rajočega na banduro. Takih čudnih in tako lepih pesmi še ni pel I noben bandurist. Sprva je omenil ! prejšnje lietmanske slave za Sa-! hajdačnega in Hmjelniekega. Ta-i krat so bili drugi čad!; kozaštvo je uživalo slavo, teptalo je s konji neprijatelje in nikdo ga ni smel smešiti. Pel je tudi vesele pesmi starec in zrl je s svojimi očmi na narod, kot da vidi, a prsti j so letali s koščicami, pritrjenimi na nje., kakor muha po strunah.! in videlo se je. kakor da strune same igrajo; a krog njega stoječi narod se ni posmelil izpregovoriti niti besedice: starci so povesili glave, mladeniči pa so vprli svoje oči v starca-slepca in poslušali. Čakajte, je dejal starec, — za-pojem vam o neki davni dogodbi. Narod se je še tesneje stisnil skupaj in slepec je zapel: "Za gospoda Stepana, kneza sedmograškega (sedmograški knez je bil pa zajedno Iješki krat)). sta živela dva kozaka: Ivan in Petro. Živela sta kot brat z bratom. Glej, Ivan, vse, karkoli dobiva, razdeliva si na polovico: kadar je kdo vesel, naj bo tudi drugi; kadar je komu hudo, naj bo obema; kadar ima kdo plen, naj ga razdeli; zarobijo li koga, tedaj naj proda drugi vse in ga odkupi; če to ne pomaga, naj pa tudi postane rob! in res, kar sta si pridobila kozaka vse sta si delila: sta li odgnala tujo živino ali konjev, vse sta si razdelila. * * * "Bojeval se je kralj Stepan s Turčinom. Tri tedne se že vojskuje s Turčinom. a nikakor ga ne more ugnati.'Med Turčini je bil namreč tak paša, ki je mogel sami z desetimi janičarji pokončati cel polk. Tedaj je objavil kralj Stepan, da bo dal onemu, ki mu pri-ivede pašo živega ali mrtvega, toliko plačila, kolikor ga dobi cela vojska. "PojdiVa, brat, lovit pašo!"' je dejal brat Ivan Petru. In J šla sta kozaka, eden na to, eden na ono stran. * * * "Ko bi ga še lovil ali ne, Petro, nikdar bi ga ne vjel, kajti že vodij ■Ivan pašo na povodcu za vratom k samemu kralju. "Vrli mladenič!" je dejal kralj Stepan in u-kazal izročiti njemu samemu toli-i ko plačila, kakor ga dobiva cela | vojska ; zap o veda 1 je tudi odka-! zati mu toliko zemlje, kolikor in kjer si je poželi njegovo srce. Ka-| kor hitro je prejel Ivan kraljev ; dar, takoj ga je pravično razdelil j med sabo in Petrom. Vzel je Petro polovico kraljevskega daru, ali tega ni mogel prenesti, da si je Ivan pridobil tako čast pri kralju; zato se je potajil in se sklenil maščevati. * u. * * "Jahala sta oba viteza na zemljo, katero je kralj daroval, tja za Karpate. Kozak Ivan je imel sina pri sebi na konju. Mračilo se jej že — oni le še jezdijo. Malček je! zaspal; začel je dremati tudi sam j ! Ivan. Ne dreinlji, kozak, po go-! rah so opasna pota!.. . No, kozak ima konja, ki ve sam | za pravo pot: on se ne izpodtakne i in ne zaide. Med gorami se naha-Jja prepad, nihče še ni videl nje-j . mu na dno. Kolikor je od zemlje | do neba, toliko je do dna tega ' prepada. Nad tem prepadom je ■ pot — dva jezdeca moreta iti še vštric, trije pa že ne. Konj je jel počasi in skrbno stopati z drem-Ijajočim kozakom. Zraven njega je jahal Petro, ves se je tresel in je zatajeval svojo radost. Obrnil se je in sunil svojega brata v »prepad, in konj je poletel s kozakom in malčkom vred v prepad. * * * "Vendar se je oprijel kozak neke veje in samo konj je poletel na dno. — Začel je s sinom na plečih plezati kvišku; daleč je že priplezal, vzdignil oči in zagledal, da mu je Petro nastavil sulico, da bi ga porinil nazaj. "Moj Bog, pravični Bog! raje bi imel, da bi ne povzdignil svojih oči, kakor da1 vidim, kako ini rodni brat nastav-1 Ija sulico, da bi me sunil nazaj v j prepad 1 — Mili moj brat! suni; me s sulico, ker mi je bilo že tako j usojeno pri rojstvu; a vzemi si-' na: kaj je vondar zagrešil nedolžni malček, da, mu je treba poginiti tako grozne smrti?" Zasmejal se je Petro in ga sunil s sulico, kozak je poletel z malčkom na dno. Vzel si je Petro ^fee ime-' t 'e in pričel je živeti kot paša. Takih konj ni imel nihče kakor Petro; ovac in koštrunov ni bilo, nikjer toliko. In umrl je Petro. I * a * "Ko je Petro umrl, je poklical ! Bog duši obeh bratov, Petra in i Ivana, k sodbi. "Velik grešnik je ta človek!" je dejal Bog. "Ivan,; jaz mu skoro ne morem izbrati kazni; izberi mu jo ti!" Dolgo je; mislil Ivan. izmislujoč si kazen 1 naposled de: "Veliko hudega mi je storil ta človek: izdal je svojega brata, kakor Juda, in oropal me je častnega rodu in potomstva na zemiji. A človek brez častnega rodu in potomstva je kakor pše-nično zrno, vsejauo v zemljo, ki izgine v njej brez sadu in sledu. Ne požene — in nikdo ne ve, da j«* bilo vsejano zrno. * * * "Stori torej, Bog, tako, da bi vse njegovo potomstvo ne imelo sreče na zemlji; da bi bil poslednji v rodovini tak zlodej, kakršnega še ni bilo nikdar na svetu, in da bi ob vsakem njegovem zlo-dejstvu dedje in pradedje njegovi ne imeli miru v grobih in se, trpe«"i neznanske muke, dvigali iz gomil! A Judež Petro naj bi se ne mogel dvigniti in radi tega bi trpel še mnogo hujše muke; jedel naj bi kakor besni zemljo in se zvijal pod njo. "In ko bode mera polna zlodej-stev tega človeka, dvigni me, Bog. iz onega prepada na konju na najvišjo goro in oni naj pride k meni in vržem ga s te gore v najgloblji prepad in vsi mrtveci, njegovi dedi in pradedi, kjerkoli bi že bivali v življenju, naj bi prišli skupaj cd raznih strani zemlje in bi ga grizli za one muke, katere jim je pripravil, in vedno bi ga grizli, in jaz bi se vzradostil. gledajoč njegove muke! A Judež Petro naj bi se ne mogel dvigniti iz zemlje, hoteč tudi grizti za svoje trpi.-enje. ampak grize naj same-; ga sebe, njegove kosti naj bi vedno bolj rasle, in tako naj bi se mu j večale njegove muke. To bo zanj najstrašnejša muka; kajti ni je večje muke za človeka. kakor maščevati se hoteti, a ne se moči."' * ~ * * "Strašno kazen si si izmislil, človek!" rekel je Bog; "bodi vse tako, kakor si dejal: a tudi ti sedi večno ondi na svojem konju; nikdar pa ne prideš v nebesa, ko bodeš sedel na veke na svojem konju!" in vse se je tako zgodilo, kakor je bilo rečeno: in še zdaj stoji na Karpatih na konju čudni vitez in gleda: kako grizejo v prepadu brez dna mrtveci mrtveca, a čuje tudi, kako raste pod zemljo ležeči mrtvec in kako gloje svoje kosti in strašno pretresa vso zemljo..." Ze je končal slepec svojo pesem ; že je jel znova prebirati strune in peti smešne dogodbice o Komu in Jeremu, o Stkljarje-vem Stokozu... no, staro in mlado je stalo še dolgo zamišljeno, s povešenimi glavami, premišljujoč o dogodbi, ki se je vršila v davnini. Madiarskc nasilje napram Slovakom. Ogrski ministrski predsednik Tisza, ki na Ogrskem brezobzirno zatira svobodo tiska ter kruto preganja urednike nemadjarških, posebno slovanskih listov, pripravlja nov boj proti Slovakom. Tiszovi preganjači so si vzeli za pretvezo božjo pot Slovakov Ve-legrad na Moravskem, ki jo proglašajo za veleizdajo. Madjarski zagrizenci prete z novimi nasil-stvi napram Slovakom in kanijo zlasti slovaška gospodarska podjetja ovirati. Tudi slovaški poslanec Juriga nima nič dobrega pričakovati, ker je vodil "veleizda-jalce", kakor imenujejo slovaške velegradske romarje, na Moravsko. Madjari iščejo vzrok, da bi sploh prepovedali romanjer ogrskih Slovanov na Velegrad. Tablete sublimata živega srebra. 201etno Martho Strieger, hišnico v poslopju št. 590 Amsterdam Ave., New York, je včeraj zelo bolela glava. Vzela je zdravilo, ki pa ni bilo pravo. Zdravniki so dognali, da je zavžila tablete sublimata živega srebra. Rad bi zvedel za svojega brata JOSIPA MAVRIČ. Doma je iz vasi Podbeže št. 28, pošta Novi grad. V Zedinjenih državah biva že nad 7 let. Pred dvema letoma je zadnjič pisal iz Seattle, Wash. Prosim cenjene roja- j ke, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Mavric, P. O.) Box 194, Davis, W. Va. VABILO. Slov. podp. društvo sv. Jožefa i št. 57 K. S. K. J. v Brook 1 ynu, N. \., vabi tem potom najvljudneje [vse cenjene rojake in rojakinje j iz Greater New Yorka na MARTINOV VEČER, kateri se vrši v sobote dne 15. no-jvembra t. 1. v Diederkranz dvo-! rani, vogal Manhattan Avenue in I Meserole St., Brooklyn, j Zaeno vabimo vljudno tudi naša sobralska podporna in druga društva, kakor; društvo sv. Frančiška, društvo sv. Petra, društvo sv. Ane, podp. društvo "Slovenija", podp. društvo "Orel", podp. društvo "Bratska Zveza", Slov. samost. boln. podp. društvo in i slov. pevsko in dramatično društvo "Domovina". Na tem večeru bode igrala zo-' pet znana Slovenska godba. Na vsporedu je ples in prosta zabava. Vršilo se bo tudi žrebanje žive. pitane "Martinove" goske. Vstopnina znaša z garderobo vred samo 25^. i Za obilen poset se priporoča še | enkrat najvljudneje ODBOR, j__(8-11—11) NAŠ GOSPODAR, edini slovenski magazin v Ame-J liki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučile članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d) Chicago, 111 NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocku, Pa., se naznanja, da se je sklenilo na seji dne 19. oktobra 1013, da vsak član plača 50 centov v društveno blaga no v pokritje stroškov, katere je imelo društvo letošnje leto, in to zadnji čas do dne 31. decembra. Članom je znano, da je bilo pri seji v mesecu avgustu sklenjeno da se mora vsakdo udeležiti parade, ki je bila dne 31. avgusta v Pittsburghu, ali pa plačali $1 kazni; izvzeti so bili samo oddaljeni, ali pa zadržani radi res važnih vzrokov. Nadalje smo tudi sklenili, da vsakdo plača 50 centov v društveno blagajno, da iste docela neizpraznimo.. To je bilo torej na zadnji seji še enkrat poti' eno. Ta sklep naj vsakdo upošteva, da se ne bode kdo izgovarjal, da je bil pri paradi in mu ni potreba plačati. Vsak mora prispevati, kar je bilo pri seji sklenjeno. Zato upam, da bode vsak član poravnal svoj dolg do 21. decembra. Kedor se ne bode hotel pokoriti društvenim sklepom, se bode z njim postopalo po društvenih pravilih, katera zahtevajo suspendacijo iz društva in Jednote. Obenem naznanjam, da bode-nio pri prihodnji seji stavili kandidate za urad za leto 1914. Zato prosim vse bližnje člane, da se gotovo udeleže seje dne 16. novembra in 21. decembra, ko bode volitev odbora za bodoče leto. Z bratskim pozdravom (6x 4-11 v 2 d) ODBOR. ROJAKINJE, POZOR! J.EPA PRILIKA za učenke, kise žele naučiti šivati ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov: 458 N. Halsted St., Chicago. 111., 2. nadstropje zadaj. (6.8 10,11.12,14—11) PRIPOROČILO. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y. (2n—ln Iv v- t\ Vabilo na veliko razprodajo vsakovrstnih možkih, ženskih in otročjih čevljev po najnižjih cenah. Možki in ženski čevlji, ki so Pi nn m CO 0C stali $2.50 do $3.00 sedaj samoti * 3U lil 0ZiZ3 in oni po $3.50do $4.00 sedaj le $2,90 ill $3.10 . Razprodaja bode trajala, dokler se ne razproda zadnji čevelj. Pridite m prepričaite se, da ni šala. Opomba. Ako želi kedo zunaj mesta čevlje naročiti, naj mi naznani številko in ceno in omeni naj tudi če želi čevlje za delavnik ali nedeljo. Za blago jamčim. Frank Cherne, 9534 Ewlng Ave., So. Chicago, III. "Ave Maria'% prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. 21 NASSAU AVENUE, BROOKLYN, N. Y. l/.haja v začetku vsakega meseca. Stane za celo leto £1.00 List prinaša lepe povesti, podučile članke, novice iz slovenskih naselbin in ima namen ohraniti slovenskemu narodu najdražje svetinje: vero in narodnost. Naj j bi ne bilo nobene poštene sloven-jske hiše v Ameriki, kjer bi ne bil j list "Ave Maria" redni obiskovalec. hišni prijatelj in učitelj. Velika zaloga vseh slovenskih ! najnovejših molit venikov. pripovednih. podučnih, strokovnih, dramatičnih knjig, muzikalij itd. Naroča se: "AVE MARIA", 121 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y. Iščem svojega malega brata FRANKA MULEC. Doma je iz Pudoba pri Starem trgu pri Ložu. Pred par meseci je prišel i/, staivga kraja in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi poroča. — Frank Strle. Box ! 51. Gaffnev, Potter Co., Pa. j (8-12—11) ; Iščem svojega brata ANTONA FINK. Doma je iz Kandije pri Novem mestu na Dolenjskem. Ako kedo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. — John Fink, ;J70 Mineral St., Milwaukee, Wis. (7-11—11) POZOR, SLOVENCI! Kakor vsakdo čuti, je zima za petami, zato se tudi samei v oko- . lici La Salle in Oglesby pogosto ženijo. Midva naznanjava vsem, ki potrebujejo dobre muzikante, bodisi pri društvenih zabavah ali ženitovanjih. da midva znava vsakega zadovoljiti. Jaz Adolf Kurent sem kramatieni harmonist in Frank Pavliha pa kvita-list. Na oddaljenost se ne ozira, saj z železnico se daleč pride. Pišite na: Adolf Kurent, P. O. Box :J68, Oglesby, 111. Iščem svojega očeta JOSIPA BREZEC. Doma je iz vasi Ig pri Ljubljani. V Ameriki biva že nad 26 iet in 16 let je že preteklo, ko sem zadnjič čul od njega. Ne znam, če je živ ali mrtev. Ker ima pa v stari domovini posestvo, bi rad izvedel, kaj namerava s posestvom napraviti. Ako se ne oglasi v teku dveh mesecev, smo polnoletni dediči prisiljeni uvesti postopanje, da se ga proglasi mrtvim. Prosim cenjene rojake, če bi morda kedo kaj znal o njem da mi poroča, za kar mu bodem hvaležen. — Joseph Brezee (sin), Box 150, Forest City, Pa. (23-10—11-12) Kje je IVAN CAR? Kakor sem čul, biva nekje v državi Mississippi. Išče ga Josip Benčina iz vasi Retje št. 24, pošta Travnik, Kranjsko. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati več važnosti iz starega kraja. — Alois Kordiš. Box 408, Mansfield, Ohio. (6-8—11) OPOMIN. Tem potom opominjam onega rojaka, ki je stanoval pri meni v j aprilu 1010 in se preselil v mese-leu maju, ne da Li poravnal svoj dolg. da to stori v teku treh tednov. Nahaja se baje nekje v Indiana County. Ako se ne oglasi v določenem času. ga bodem obelodanil s polnim imenom. John Grošelj, I P. O. Box 277, Lowber, Pa. CIGARETTES C in pretepat s«*. Pozdravimo mla-• b-, potem pod večer y>a na blato na lov. Ajd za menoj!" <>on|'km1 se je ukreni lin odšel / !.o<" ■; pod drevesom so sluge že pripravljali južino. Za gospodom j<- odšel Bogdan, a Atanazij je u-stavil Romana v veži. "Xe srdi se na me, brate", dejal mu je kozak. — "£'uj, kaj ti 7u»ve Atanazij: ali si videt kako sem se gospodarju valjal pred nogami in mu poljubljal čevlje, da bi dal meni Oksano? Xu, naj bo IW»jf s t-boj... Tebe je pop z Vezal z njo, tako je bilo sojeno! Tega pa ne more pretrpeti moje sn e, da l»i se ta vrag razveseljeval nad teboj in nad njo. Ej — » j, iiikdo ne ve, kaj se kuha v meni . . Raje položim njega in njo v iil.nlno zemljo namesto v post e I jo. Koman je pogledal na kozaka in ga povprašal: "Ali .so se skregal g pametjo, \i*em ČiiI, kaj je povedal Atanazij Romanu na uho, le toliko v m fill., da ga je Roman potolkel "Oh, Atanazij, Atanazij! Kako zloben in zvit je svet! A jaz /ive« \ lesu, nisem o tem niti sanjal. K j, gospod, gospod, v nevarno igro stavljaš glavo!..." "Sedaj pa", je dejal Atanazij, hodi in pazi, da se ne izdaš*. po*.-l>ito ne preti Bogdanom. Ti nivi dovolj premeten, a ta gosposki pes je zvit. Pazi: gospodarjevi žganja ne pij mnogo, a Če te pošlje s služabniki na blato in o*tam- *am, vedi ti lovee do sta-r,"-';l dol« in j>okaži jim pot, a -am jim reci, da pojdeš naravnost proti gozdu... Potem pa se "Prav", je dejal Roman. "Poj-d. m na lov, a puške ne nabašem / sairli za ptice, ampak s težko ■svinceiiko za medveda..." 1'otem sta šla ven. Oospod je < del nap reprogv velel prinesti steklenico in čašico, nalil žganja ter ponudil Romanu. Ej, kako izvrstno je bilo gosj>odarjevo žga-j nje . rcpije« ga čašico — duša se1 raduje. popije* drugo, — srce, J oskakuje v prsih, a če ni človek vajen, s,- bode po tretji čašici j viiljid pod klopjo, ako ga žena ne položi na njo. Kj. rečem ti, gospod je bil zvit!! < >n je hotel Romana s svojim žganjem napojiti do pijanosti, a ni ga bilo takega žganja, ki bi zmoglo Romana. Izpil je prvo ča-j šieo. izpil drugo, i tretjo je izjpil, a on si je le črne brke gladil, in oči so mu zažarele kakor volku, (iospod se je že jezil. Ta vražji sin tako hlasta žganje, a ne trene niti z očmi! Drugi bi zaplakal že davno, a on, poglejte, ljudje božji, se še nasmeha..." Vražji gospod je vedel dobro, da kdor zaplaka od žganja, kmalu povesi pod mizo. A sedaj ni naletel na pravega. "Zakaj naj bi plakal?" mu je odvrnil Roman. "To bi bilo jako nedostojno. Danes je prišel k meni v pohode milostivi gospod, a jaz na) bi pričel jokati kakor baba. llvala Bogu, meni ni potreba plakati, prepuščam to opravilo so vragom... " "To znači", je dejal gospod, "da »i zadovoljen!" "Ali se še spominjaš, kako sme te ženili z leskovLumi?" "Kako se ne bi spominjal! Sa; pavim, da sem bil neumen, ko ni sem razločil grenkega od sladkega. Leskovka je grenka, a jas sem jo bolj ljubil od žene. Hvala vam milostivi gospod, da ste rat bedaka naučili jesti med." "Dobro, dobro", mu je odgo voril gospodar. — "Za to mi pa 'narediš uslugo: ti pojdeš z lovci na blato, tam nastreljaj nekolike ptic, in posebno pazi, da prine-s^š ruševcev." "A kedaj nas gospod pošlje na blato?'* je poprašal Roman. "Še malo popijete, med tem ' nam Atanazij zapoje še kako pes-j mieo, in potem z Bogom." Roman je pogledal na gospo da in mu rekel: "Ne vem, če bo kaj: pozno je že, do blata je daleč, in zraven , tega veter šumi »po gozdu; po no-. či bu burja. Kako naj v takem ; zalotimo tako oprezno ptico?" Gospod ga je imel že nekolike pod kapo, zato ni bilo dobro, ša I liti se z njim. Ko je zaslišal, ka-i služabništvo šepeče med seboj I češ. Roman ima prav, v kratkem j završi burja, se je močno razsr-| di. Udaril je s čašico ob mizo, po-glrdal okrog. — in vse je potih I nilo. Samo Atanazij se ni prestrašil; [ rinesel je, po gospodovem po velju. banduro, pričel jo uglaše ! vati, pogledal postrani gospoda in mu dejal: "Pusti to misel, milostivi gospod. Kdaj se je čuli, da bi pc noči, in šv1 v burji, gonili ljudi pc temnem gozdu za pticami?" Vidiš, kako je bil drzen! Drugo, gosposki tlačani bi se gotovo bali, a on je bil — bister človek kazak. Ko je bil še prav majhen, ga je privel iz Ukrajine star ko zak-bandurist. Tam, mladi, se kmetje nekaj zavrsevali. Takrat so staremu kozaku izvrtali oči obrezali ušesa in takega pustili po svetu. On je hodil potem pc mestih, hodil po selih, ter tako zabredel v naše kraje s svojim vodnikom, dečkom Atanazijem. Ker je stari gospodar ljubil petje, ju je vzel k sebi. Starček je kmalu potem umrl, — Atanazij pa je vzrastel na dvoru. Mladi gospod ga je ljubil in trpel od njega marsikatero besedo, za katero bi komu drugemu slekli trikrat kožo. Tako je bilo tudi sedaj: spočetka se je srdil, že so mislili, da udari kozaka, a po tem je rekel Atanaziju: "Ej. Atanazij, Atanazij! Ti si umen dečko, a veydar tega ne veš. da ni dobro, vtikati nosa med duri, da se morda ne za-pro." "Vidiš, kako uganko je gospod dal kozaku! A kozak jo je kma-ru razumel in mu odgovoril s pesmico. O, ko bi gospod razumel kozakovo pesmico, morda ne bi gospodarica točila za njim solza." "Hvala, gospod, za poduk", je dejal Atanazij, — v zahvalo ti za poj em pesmico, a ti poslušaj. In udaril je po strunah. Potem je pridvignil glavo, pogledal na nebo, kako kroži tam orel, kako goni veter temne oblake. Nastavil je uho in poslušal, kako šume visoki bori... In zopet je udaril po strunah bandure. Ej, mladi, ti nisi imel sreče, da bi slišal, kako je igral Atanazij Švidkij, in nikdar je ne bodeš imel! Bandura ni neznatna umetnost; kako ona v umetnikovih rokah govori! Kadar ji je udaril po strunah, mu je povedala vse: kako šumi v viharju borovje, kako žvižga veter po pusti stepi, kako šepeče suha trava na visoki kozaški mogili. Ne, mladi, dandanes ni več čuti prave igre! Tod prihajajo včasih raznovrstni ljudje, taki, ki niso bili le na Poljskem, ampak tudi po drugih ■ krajih, po vsej Ukrajini: v Poltavi, v Kijevu, v Crkesih. Oni pripovedujejo, da so se banduristi povsem pozgu-bili, ni jih več čuti po seomjih in ro banduro obešeno v koči na I nu. steni. Aianazij me je naučil igrati na-njo, nikdo me ne prekosi. Kadar umrem, in to bo kmalu, tedaj, vedi, ne bo po celem širšem svetu več slišati zvokov bandure. Tako bo! Naposled je Atanazij s tihim glasom zapel pesmico. Njegov glas ni bil močan, ampak tužno-mil, — takšen, da se je srce topilo. Pesem za gospoda, mladi, je zložil kozak sam. Jaz je nisem slišal po tem nikdar več; večkrat sem pozneje prosil Atana-zija, naj jo zapoje, a on ni hotel. . "Onega", je dejal, — 'komur se je pela ta pesmica, ni več na svetu.' V tej pesmici je povedal kozak gospodu vse, kar se zgodi z njim, in gospod je plakal, celo solze so mu kapale po bradi, a vseeno ni razumel iz pesmi niti besedice. Žal da neznam te pesmice, pomnim je le nekoliko. Kozak je pel o gospodu, o Ivanu. Meni se dozdeVa, mladi, kakor da še sedaj slišim to pesem in vidim te ljudi: kozak stoji z banduro v roki, gospod sedi na preprogi, poveša glavo in plače; hlapci stoje okrog in dregajo je-den drugega z lakti; stafi Bogdan kima z glavo.... Gozd je šumljal kakor sedaj, in bandura je tiho zvenela, a. kozak je pel, kako plače gospodinja nad Ivanom . Oh, gospod ni razumel pesmi; si je otrl solze in rekel: "Nu. hajdi, Roman! Junaci, na konje! Še ti, Atanazij, idi z njimi, — bodem že še poslušal tvoje pesmi!... Lepa peseh, samo da ne biva na svetu tega, kar se peva v njej." Pesem je kozaku omehčala srce. "Oh, gospod, gospod", je dejal Atanazij, — "pri nas pravijo stari ljudje: v pravljici je resnica — kakor železo: dolgo prehaja po svetu iz rok v roke. za-rjavi... A v pesmi je resnica — kakor zlato, ker njega se nikdar ne primerja... Tako pravijo stari ljudje!" Gospod je mahnil z roko. "Mogoče, da je pri vas tako, a pri nas ne... Icli, idi, Atanazij, — ne morem te več poslu šati." Kozak jje nekoliko postal, in potem nakrat vrgel se pred gospodom na zemljo: "Ubogaj me, gospod! Sedi na konja in vrni se k svoji soprogi, — moje srce sluti nekaj hude ga." Tedaj pa se je gospod razsr dil in brcnil kozaka z nogo ka kor psa. "Poberi se od mene! Ti nisi kozak. ampak baba! Poberi se od mene, da se ti ne zgodi še kaj neljubega... In vi, ali se ne gamete, Kamovo pleme? Ali nisem jaz vaš gospod? Hočete posku siti, česar še vaši očetje niso poskušali od mojih očetov!..." Atanazij je vstal in se spogle-dal z Romanom. Ta je stal v strani, naslonjen ob puško, kakor da bi se nič ne zgodilo. Kozak je treščil be;iduro ob drevo, — bandura se je razletela v kosce, le njen vzu.a je zamiral v lesu. "Črti", je dejal. — "naj uče takega človeka, ki noče slušati dobrega sveta. .. Tebi, gospod, ni potreba vernega sluga". Predno mu je odgovoril go-spod, je že skočil v sedlo in od-jahal. Dvorniki se tudi zajahali. Roman je vrgel puško čez ramo in odšel, le mimo koče grede je kriknil Oksani: "Nesi dečka spat, Oksana! Cas mu je. Tudi gospodu pripravi posteljo." Kmalu so se vsi zgubili v les; gospod je prišel v kočo, le njegov konj je stal zunaj, privezan k drevesu. Pričelo se je že rara-čiti, po gozdu je šumelo in dež je pršil, prav tako kakor sedaj. ... Oksana me je odvedla na seno in me prekrižala... Čujem, moja Oksana plače." Oh, takrat nisem jaz, mali deček, razumel prav nič, kaj se vrli krog mene! Obračal sem se po senu, poslušal, kako v lesu burja peva, in zadremal. Ej! Nakrat začujem, da hodi nekdo okrog koče... prišel je k drevesu in odvezal gospodovega konja. Konj je zarezgetal ter u-daril s kopitom ob zemljo; potem se je spustil v gozd in topot je potihnil... Ne dolgo potem je že zopet prihajal nekdo po cesti h koči. Tik koče je skočil —0--®— ' Gospod, gospod!" se je čul glas starega Bogdana. — "Oj, gospod, otvori hitro! Vražji kozak namerava nekaj hudega, — tvojega konja je spustil v gozd." Starec ni se izgovoril, že ga je nekdo zgrabil za vrat. Jaz sem se prestrašil, — nekaj je padlo na tla... Gospod je odprl duri ter bežal s puško v roci, a že v veži ga je zagrabil Roman in vrgel ob tla... Gospod, videč, da mu ne bo dobro, je dejal: . "Oh, pusti me Roman! Tako se ti spominjaš mojih dobrot?" A Roman mu je odgovoril: "Dobro se spominjam, vražji gospodar, tvojih dobrot, katere si delil i moji ženi. Sedaj ti po vrnem tvoje dobrote... "Reši me, Atanazij, moj verni sluga! Saj sem te ljubil kakor rodnega sina." Atanazij pa mu je odgovoril: "Ti si odgnal svojega verne-1 ga služabnika, liki psa. Ti si me ljubil, kakor ljubi palica hrbet, a sedaj me ljubiš, kakor hrbet i palico... Jaz sem te prosil in silil, — ti me nisi slušal___" Sedaj je pričel gospod še Oksano prositi: "Pomagaj mi -ti, Oksana, ti imaš dobro srce." Kleče sem te, gospod, prosila: usmili se me, ne osramoti me, o-moženo ženo. Ti se me nisi usmilil, a sedaj sam prosiš... Oh, vse zaman, kako naj ti pomagam?" "Pustite me", je kričal gospod, — "radi mene poginete vsi v Sibiriji... " 'Ne brigaj se za nas. gospod', dejel mu je Atanazij. "Roman pride še pred tvojimi lovci na blato, a jaz, po tvoji milosti sam na svetu, nisem v velikih skrbeh za svojo glavo. Čez ramo obesim puško in odidem v les... Zberem še nekoliko okretnih fantov in bomo hajdukovali... Ponoči bodemo hodili iz gozda na cesto in včasih zalezemo tudi v selo, v gospodove hrame." "Ej, Roman, pomozi, da pre-neseva njegovo milost na dež." Gospod se je raztogotil in zakričal, Roman je nekaj mrmral, a kozak se pe nasmehal. Odnesla sta ga. Jaz sem se prestrašil, vstal in pribežal k Oksani. Na klopi je sedela moja Oksana, bleda — kakor zid. . . A po lesu je že zavrsevala burja: borovje je ječalo z raznimi glasovi, veter je žvižgal in včasih je zabobnel grom. Z Oksano sva sedela na zapečku, kar za-čujem, da je nekdo v gozdu za-ječal. Oh, tako žalostno, da me še sedaj, kadar se spomnim, mraz pretrese, a od tega je že mnogo let... "Oksana", sem dejal, "golo-bičica, kdo tako ječi v gozdu." "Spi", pravi, — "dete, nikdo! To... šumi gozd..." A gozd je v resnici šumel, — oh, pa kako je šumel! Posedela sva še nekoliko, kar začujem: v gozdu je počilo kakor iz puške. "Oksana", sem jo poprašal, — "golobičica, kdo strelja v gozdu?" "Molči, molči, dete, strela je udarila v gozdu." Sama pa je plakala in me krepko prižemala k sebi, tiho peva je: "Gozd šumi, dete, gozd šumi..." Tako sem zaspal, ležeč ji na rokali... Zjutraj, mladi, sem se zbudil: solnce je že sijalo, a Oksana je spala sama in oblečena v koči. Spomnil sem se včerajšnjega in mislil: to se mi je le sanjalo. A to niso bile sanje, — oj, ne sanje, — je bila istina. Zbežal sem iz koče in tekel v gozd; tam' so ščebetale ptičice in rosa je i blestela po listju. Priletel sem do grmovja, a tam sta drug poleg drugega ležala gospod in njegovi sluga. Gospod miren in bled, slu-i ga pa bel, kakor golob, in strog kakor da bi bil živ. Prsta sta imela okrvavljena gospod in sluga. ---------- KAŠELJ Severov balzam za pljuča bi se ne smel zanemarjati. Varujte se ga. Odpravite ga. Rabite [Severa's Balsam for Lungs] kateri je zanesljivo zdravilo za zdravljenje kašlja, prehlada, hripavosti, vnetja sapnika, oslovskega kaš-lja, davice in raznih drugih obolenj dihalnega ustroja. Cena 25 in 50 centov. Zapeka mnogokrat provzroči tudi razne druge bolezni. Da je dopravite, rabite Severov zivljenski balzam (Severa's Balsam of Life). kteri se rabi z velikem vspehom pri zdravljenju zapeke, žolčnice, jetrnih neprilik in raznih drugih želodčnih obolenj. Cena 75 centov. BOLEČINE IN OKORELOSTI zahtevajo drgnenje z Severovim GothardsKim Oljem [Severn's Gothard Oil J katero je znano že eno četrt stoletja kot najboljše mazilo zoper bolečine in okorelosti, revmatizem, pokostnico, otekline, bolestne sklepe in mišice in druge neprilike, kjer se more rabiti kako mazilo. Cena 25 in 50 centov. Na predaj so ▼ lekarnah. Zahtevajte Severova zdravila. Ne vzemite dragih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, rfaročite jih od na s @—®—9 I & & I @ I I © & i m ~W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA krat, mladi, je prišel v to kočo, [ gov smeh je zvenel nekako po-1 včasih močneje, razsvetljevaje iz-kadar Romana ni bilo doma. —I sebno mamljivo. : bo. Starček je sedel na svoji klo- Prišel je nekoliko posedel, zapel; "Ali vam ni pripovedoval pi in raztegoval krog sebe roki, pesmico in zaigral na banduro. i starček", poprašal me je Mak- kakor v navadi, da je nekdo v Kadar je prišel z drugimi t ova- si m. — "starih zgodeb o našem njegovi bližini. \a obrazu bed- riši, — vsakokrat sta jih spreje-i dedu?" la Oksana in Roman. Ej, verje-; "Da, pripovedoval mi je" mi mi, mladi, tu ni bilo brez gre-j sem mu odgovoril. ha. Kmalu prideta iz gozda Mak-! "On je vedno tak! Kadar n: ga deda s skoraj otro; "Oksana. 1 je izražail ia nemoč, golobičica »trah in sem sim in Zahar, — pogledaj ju na- šumi gozd nekoliko glasneje, sc tanko: jaz ne rečem nič. a kdor že spomni starih dogodeb. Nocoj je poznal Romana in Atanazija,' ne zaspi vso noč." za-i zaslišal njegovo tožeče mrmranje, bo kmalu videl, kateri je kateremu podoben, .četudi nista njiju sina. ampak unuka... Vidiš, mladi, kaj se je gajalo moje dni v tem gozdu... Kako močno šumi gozd, — burja bode!... "Prav kakor mali otroci", — pripomnila je Marija, nalivaje starčku juho iz zelja. Starček kakor tla ni vedel, da govorimo o njeni. Zamaknil se je popolnoma, včasih se brezsmisel-1 Sk< — "kdo tako ječi v gozdu?" On je vznemirjeno razširjal roki in poslušal. "Ej!" j * pričel zopet, — "nikdo ne stoče. To šumi burja v gozdu.. Nič drugega, gozd šumi, šumi..." Prošlo je še nekoliko minut. IIT. Posljednje besede ozi mala okna j - prodirala viš-110 nasmehal in kimal z glavo; le j njevkasta svetloba bliska, visoka kadar se je zagnftl ob kočo po j drevesa so vzplamtela pred ok-gozdu razsajajoči vihar, takrat j nom v fantastičnih obrisih in zo-se je vzt umiril in nastavljal ulio, j pet izginjala v temi, sredi srdi-je izgovoril nečemu prishiškovaje s preplaše- i tega rjovenja burje. Kar je sle-starček nekako utrujeno. Nav-jnim pogledom. j peča svetloba na trenutek zatem- dušenost mu je prešla in polasti-j Kmalu se je vse potihnilo v nila bledi plamenček leščerbe in la se ga je onemoglost: jezik sejgozdlli ko-ki rgašujoča leščerba po lesu je zahreščal odmevajoč mu je zapletal, glava in oči sol-| je SV(,tila mračll0j zuna)- pa je po_ se, nedaleki tresk. žile. Mrak je že legel na zemljo, v gozdu je potemnelo, borovje o-krog koče se je zibalo lilci nemirno morje; temni vrhi so se motali kakor razburkano valov-j" v hudi nevihti. peval čriček svojo jednolično —] kričavo pesem... A iz gozda se je čul govor tisočerih mogočnih,! četudi zamolklih glasov, grozno se prepirajočih v mraku. Zdelo' se je, kakor da bi se neka grozna zopet nemirno Starček se je zganil na klopi. "Oksana, golobičica, kdo strelja v gozdu?" 'S;»i, starček, spi", čul se je s peči mirni glas Marijin. — "On je vedno tak: kadar je ponoči burja. vedno kliče Oksano. Pozabil je, da je Oksana že davno bila na sila zunaj, v temi, šumno posve-Veselo lajanje psov nama je, tovala. zbiraje se z vseh stranij obvestilo prihod domačinov. Oba i k napadu na revno, v gozdu zgub-logarja sta spešila h koči, za nji-|ljeno kočico. Po časih je postajal tem svetu. Oh — ho!" ma pa gnala zgubljeno kravo za-j šum silnejši, naraščal, se prelival, j Marija je zdehnila molitev, in sopljena Marija. Bila nas je pol-: in takrat so škripala vrata, ka- kmalu je v izbi zopet nastala ti-na družba. j kor da bi se kdo odzunaj upiral Cez nekoliko časa smo sedeli j vanje srdito sika je, a v dimniku le z sumom gozda dedovim godrna- v koči; v peči je veselo plapolal ogenj ; Marija je ^pripravljala večerjo. Četudi sem Maksima in Za-liarja že videl večkrat, vendar sina, motena in nemirnim njem : "(!ozd šumi, gozd šumi sana, golobičica . . . Kmalu se j> spust i I močen naliv in šumenje deževnih curkov Ok- je zavijala močna metež srce pre-tresujoč napev. Potem je burja za nekoliko časa potihnila, usodna tišina je mučila plašno srce, ■ dokler ni zopet pričelo hrumeti, sem ju opazoval sedaj s poseb-j kakor l!a 1)1 domenili stari ho-j "Rušilo zavijanje vera in ječa- nim zanimanjem. Obraz Zahar- da s<* vsi nakrat odtrgajo od 1 borovja. .. _ je bil temen, obrvi zarašče- svojih mest ter od lete v neznano ~~ prostranstvo, skupno z zamahom nočnega orkana. Polastila se me minut nemirna dremota, vendar jev, ne, izpod nizkega čela so gledale mrke oči; vendar se mu je izražalo na obrazu prirojeno do-brodušje. Maksim je gledal od- j krito mi oc svojimi kodrastimi lasmi in nje V ZALOGI i imamo importirane slovenske j graf o tonske plošče in vseh vrst * je na nekoliko graf0fone, istotako tudi ure, ve-dremota, vendar rižice ter vse v to stroko spada. cenik! o z nekako laskajočimi, sivi- ne na dolgo. Burja v lesu ji- pro-j jo5e predmete. Zahtevajte očmi; včasih je potresaval s J izvajala najrazličnejše glasove in j A. J. Terbovec & Co., napeve. Eeščerba je zaplamtela i p. Q. Box 25, Denver, Colo. jor ZABOZICIN "Kaj pa se je zgodilo z drugimi?" sem poprašal deda ki je povesil glavo in obmolknil. Ej! Vse se je zgodilo tako, kakor je rekel Atanazij. On je dolgo časa živel v lesu in hodil s tovariši po cestah in po gospodarskih dvorih. Tako je bilo sojeno kozaku že ob rojstvu: očetje njegovi so rokovnjačili, in ■tudi on je dobil ta delež. !Vee- NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini In jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le r GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da ^ se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : s vse Hitro in točno odredi. : : : : : Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O. 1SE juJtiLiiu, ——- ■,sk .w:. .Ahu.aiiwiae^;-.,- ^ p, ; I .............. Jkrf^iW. i.': .... ..-j.-; Sanje. Spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Ferjan. Nekoč so govorili v neki družbi mnogo o čudovitih dogodkih, slutnjah, duhovih in podobnih stvareh, katere so navzoče bolj ali manj zanimale. Bil jp med njimi tudi zdravnik, ki se je hvalil, da je skeptik. Tega zdravnika je vprašala rwka navzoča dama. če s«* mu je že v življenju katerikrat kaj pripetilo, česar si ni mogel razložiti. "Ko sem bil še mlad'*, je rekel doktor, "sem imel sanje, ali l»olje rečeno, celo vsto sanj, ki so bile tako izredne, da mejijo na čudovito in presegajo vse, kar sem sli>ui do sedaj; pripravljen sem vam tudi pripovedovati, če vas bo zanimalo." Na. splošno prošnjo je pričel zdravnik: "Pred dvanajstimi leti sem se kopal v Biarrieu. Tam sem spoznal Angležinjo, ki je imela kopališko obleko iz ribjih luskin. Bila je to originalna go-»podičua, polna nenavadnih misli. Nekoč j- mene in nekaj znancev zadrževala v čolnu do tretje ure zjutraj, veslali smo ob obrežju s< in in tja in govorili o možnosti, da bi pač mogle duše potovati od enega planeta do drugega. Ko sem se utrujen povrnil na svoje stanovanje sem zaspal, sedeč na stolu, pri branju nekega pisma, ki sem ga bil našel nekoliko prej na pisalni mizi. Komaj sem zati snil o«*'i, ko se mi je zazdelo, dr nahajam v nekem velikem mestu. Ko sem zapustil hišo, kjer sem stanoval, s m zagledal pred hiš nimi vrati mrtvaški voz. Lahko se povem, da so omlotni mrtvaški vozovi čisto različni od naših. Ti "eorbiHards*' so dolgi, na stra neb iz stekla in imajo velika vrata, skozi katera porinejo krsto v notranjščino. In takega "eorbil-larda" sem videl v sanjah. Toda ne samo tega. Pri mrtvaškem vozu je stal petnajstleten deček, zavit v črn, obrobljen plašč. Ko se,a ga pogledal, je odprl vozna vrata in pom i gnil z roko, kot bi m ■ hote! povabiti, da bi vstopil; jaz pa sem skočil nazaj. Sanje so bile tako žive. da sem se udaril z glavo ©b stol in sem se zbudil od bol« ."in. Sanje sem pozabil že v dveh dneh, toda v tretji noči «o s.' ponovile sanje z isto raz-ločnostjo. samo da sem zapazil na deeku, oziroma na njegovem plašču celo vrsto majhnih kovinskih gumbov. Potem so se ponavljale sanje z isto razločnostjo v presledkih po tri do štiri dneve. Kar «e mi je zdelo pri vsej stvari najbolj čudno, je bilo to, da so bile vsake sanje drugim popolnoma enake, isti spored, isti predmeti, isti deček, ista prijaznost. s katero me j«* povabil, naj vstopim v mrtvaški voz. Plašč z zlatimi trakovi in kovinskimi gumbi sem si natanko zapomnil, končno tudi barvo dečkovih las, rujave oči, ki so molele daleč ven iz očesnih jamic in se svetile kot ribje oči. Vsak mi bo pritrdil, da sem imel pri tako trdovratnem ponavljanju sanj dovolj vzroka in povoda za vznemirjenost. c. 10 c. 8c. 6c. $1 36 26 54c. 60c. 10 c. • 8c. 6c. $1.38 27 56c. Mn. 10 c. 8c. 6c. $1 40 28 58c. COc. 10 c. 8c. 6c. $1.42 29 60c. 60e. 10 c. 8c. " 6c. $144 30 62c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.46 31 64c. COc. 10 c. Sc. 6c $1 48 32 66c. 60c. 10 c. 8c. 6c. Jl-50 33 68c. 60e. 10 c. 8c. 6c. $1.52 34 70c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.54 35 72c. 60c. 10 c. 6c. 6c". $1. 56 3G 76c. 60c. 10 c. 8c. 6e. $1.60 37 82c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $166 38 S4c. 60e. 10 c. 8c. 6e. $1 68 39 88c. 60 c. 10 c. 8c. 6e. $1.72 40 92c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.76 <1. 96e. , 69c. 10 C. 8c. 6c. $1.80 42 $1.00 60c. 10 c. Sc. 6c.' $1 84 43 $1.04 COc. 10 C. 8c. • 6c. $188 44 $1.08 60c. 10 C. 8c. 6c. $1.99 Vsi člani ficce) t. razreda, drugega oddelka, zavarovani (e) za $250.00, nlačulelo sledeiM starost za usmrtnino bol. pod. poškodnlna rez. sklad uprav. stroSki skupaj 16 21c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.05 17 22c., COc. 10 c- 8c. 6c. $1.06 18 22c. COC. 10 C- SC. 6C". $1.06 19 23c. 60c. 10 c. 8e. 6c. $1.07 20 23c. 60c. 10 C. 8c. 6c. $1.07 21 24c. COc. 10 c. 8c. 6c. $1.08 22 24c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.08 23 25c. 60c. 10 c- 8c. 6c. $1.09 24 26c. 60c. 10 c- 8 c. 6c. $1.10 25 26c. 60c. 10 c. 8e. 6c. $1.10 26 • 27c. COc. 10 c. Sc. 6c. $1.11 2" 28c. 60c. 10c- 8c. 6c. $1.12 28 29c. 60c. 10 c- 8c. 6c. $1.13 29 30c- 60c. 10 c- 8c. 6c. $1.14 30 31c. 60c. 10 c- 8c. 6c. $1.15 31 32c. 60c. 10 c- 8e. 6c. $1.16 32 33c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.17 33 34e. 60c- 10 c. 8c. 6c. $1.18 34 35c, 60c. 10 c- 8c. 6c. $1.19 25 36c. 60c. 10 c. Sc. 6c. $1.20 36 38c. 60c. 10 C- Sc. 6c. 11.22 37 41c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.25 38 42c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.26 38 44c. 60c. 10 e. 8c. 6c. $1.28 40 46c. 60c. 10 c- Sc. 6c. $1.30 41 48c. 60c. 10 c* 8c. 6c. $1.32 42 50c. 60c. 10 c. 8c. 6c. $1.34 43 52c. 60c. 10 C. 8c. 6c. $1.36 44 54c. 60c. 10 c. _ 8c. 6c. $1.38 Vse članice II. razreda, prvega In drugega oddelka, zavarovane samo za smrtnino plačujejo sledeči asesment: Starost za prvi oddelek $500.00. DrugI oddelek $250.00. 16 42c. 16 21c. 17 44c. 17 22c. 18 45c. 18 22c. 19 46c. 19 23c. 20 47c- 20 23c. 21 48c. 21 24c. 22 49c. 22 24c. * 23 BOc. 23 25c. 24 5lc. 24 26c. 25 52c.1 25 26c. 26 54c. ..........26 27c. , 27 56c. 27 28c. 28 58c. 28 29c. 29 60c. 29 SOc. 30 62c. . 30 30c. 31 64c. 31 32c. 32 66c. 32 38c. 33 68c. M 34e. 34 70c. 35 36c. 35 72c. 35 36c. 36 76c. «6 38c. 37 82c. 37 41c. 38 84c. 38 42c. 39 88c. 39 44c. 40 92c. 40 46c. 41 96c. ' 41 48c. 42 fl-OO 42 50c. 43 $1.04 43 52c. 44 $1.08 44 54c. Članice drugega razreda, prvega In drugega oddelka, plačajo poleg rednega asesmenta že vsako leto po 15c. za upravne stroSke In sicer v mesecu juniju. Tretji razred, otročji oddelek. Vsak član (lea) plača redni asesment 10c.. mesečni ne. iz tega se vzame vsako leto 15c. Iz otročje blagajne za pokritje u-pravnih stroškov. 1 Krasne stroje prav poceni. ® % Pošiljamo narnvnost iz tovarne. p l Novi doreiuki rakordL * | 12 pviem ia«t< »j. * I Pišite po krasen cenik. * ♦ Transatlantic Co, Z »72 Cortlandt St. Nnr York. N. Y.J Velika ulofa vina In žganja, Marija OrOl Mtji M« vili ft..............file. «■!!•« hgii M H W TWV Pv ............ Uteialk I |>l>a< m*. ..<11.0$ M*fntaU(t$UMUca..............$1X» 4pL (Mdtek) m..............,...11%»» ZatMiM turibo m prlporeb MARIJA GRILL, lr A * IS. B« Cleveland, O rtfto r^jb rrfto ryf^ ^ | Po znižani ceni! f Amerika in Amerikanei Splsul Rtv. a. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve-^ zana v platno in za spomin jako prilična. O Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni ^ izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. % i p}£j c®^ C^ft, c^jt, c^st, e^fj t^ptj I Domača naravna ohijska vina kakor: DBLAWAKE, CATAWBA, IWE3, IN CONKORD proda a JOSIP 3VETE, 1780-82 E. 28tti St., Lorain, Ohin Oonkord, rudeče vino po....60c. galona, Catawba, rumeno vino po. .. .80c. galona, Delaware, belo vino po.....$1.00 g-alona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. » I > I \ J' t ■ ♦—A—^—A—C— 14 karat ura, čisto zlato. Samo $18. 00 1 1 • Najboljše ameriško kolesje. Na 11 kamenov, velikost št. 12. Ravnotaka kot slika. 29 E. Madison St., Room V12 CHIC A G O, ILLINOIS Pri meni dobite znake vseh JEDNOT in ZVEZ ducat za $1.10. m—m—m—m—9— M. Pogorele, II ■ l^fr Phon« Jt.46. FRANK* PET KO VSE"! javni notar - Mstary Public-, 718-72® Market St., WAL'KEQAN, JLl FRODAJA fina vina, =*jbulje ^lajs ^e iivrstne cmotk« ~ piVcntoriua idn vila, PRODAJA volne Usuce tsci pr^ie^j./ ikih črt. POŠILJA denar » atax kraj »ancsl}:? ir. pcStecs UPRAVLJA rte t notarski po«! spatla ječa dela. * l % »t T- 4 P > -"V" ft- Zastopnik "GLAS NARODA", 8*2 Cortlandt S L, Nc* York. podp. druitvo f IME Jogislovanski tšl Katol. Jedmta 13 Inkorporirana dne 24. janu&ija 1901 v državi Minnesota. Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik IVAN CERM 507 Cherry Way or Box 57, Braddock. Pa. Podpredsednic: IVAN PRIMOŽIČ, E veleth, Minn.. Box «41. Glavni tajnik: GEO. L BROZICH. Ely Minn.. Box 424 1'omotnl tajnik: MIHAEL M RAVINE C. Omaha. Neb., 1234 So. 15th St. Blacajnik: IVAN GOL'ZE. Ely. Minn.. Bo* 105. Zaupnik: AIX) J a V IRA NT Lorain, Ohio. 170« E. 28 th St je Hodi Jesovnika sunil z noirm v prsi in mu ranil tudi pljuča. o k«tPH'iii je njegov oče sani rekel: "Der Luisl, der wird erst a Gauner werden" (Lojzek, ta še bo postal pravi nepridiprav), so orožniki odgnali pod ključ, Ješovnik pa težko bolan i leži doma. V Trsteniku So se fantje-ponoč- iias hoče uničiti v jezikovnem o-ziru, ker dobro ve, da temu sledi tudi narodni propad v občem. Da šolska oblast zasleduje ta namen, je dalje spoznati v tem, da je po-klieala v komisijo profesorja Nemca, kateri sploh nima izpita iz slovenščine kot predmeta. Res je, da je bil g. profesor Pettauer dalj časa učitelj na Kranjskem in Dr. MARTIN J. IV EC, VRHOVNI ZORAVNIK: Joliet, bi., 930 No. Chicaxo St. NADZORNIKI; ALOJS KOSTELIC. Salldo. Colo. Box 533. MIIIAEL KLOBUCHAR, Calumet." Mich. 115 — 7th 8t PETER SPEI1AR, Kansas Clty_ Kan s.. 422 No. 4th st. POROTNIKI: IVAN' KERZISNIK. Burdln*. Pt. Bo* 133. FRANK GOUZE. Chisholm Minn.. Box 715. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo., 12l9EUer Ave. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sla nega tajnika, vse denarne poSilJatve oa aa glavnega blagajnika Jednote. Druit.eno glasilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. V Medvodah bodo prihodnjo pomlad zidali veliko moderno papirnico. Načrte imajo ž«' pripravljen«-. Tam zidajo srda j krasno vila za <;. Majerja iz Ljubljane. Kakor s<- vidi. se bodo Medvode pn*c»'j vzbudile. Konzorcij ined-vodske mlekarne namerava zidati lastno poslopje tik kolodvora. Da bi I«- bilo res! Treba bo potem domačih mlekarje v-voditeljev. V Mavčičah pri Kranju je do- jc govoril o ljubezni do domače grude kot sredstvu proti izseljevanju. Posebej bi bilo treba še povdarjati ljubezen do domače živine, ker skušnja dokazuje, da fant in dekle tisti čas začneta fantazirati o Ameriki, ko jih sram postane, hoditi v goveji hlev. Napačna emancipacija je zmedla mladini pojme o častnem in nečastnem delu. Zato gospoda po mestih ložje dobi 100 hišinj, kakor kmet eno kravjo deklo. Če si zidana nova dvorazredna ljudska že hoče dekle v nedeljo natakniti šola z gospodinjsko kuhinjo. Po-'rokavice in pozlačeno verižico, »lopje je že pod streho, do zime I naj se v delavnik ne sramuje dobo vs.* obokano in baje tudi ome-j takniti se vimena in gnojnih vil. tano. V Mavčičah je tudi nov ga-, Prav bi bilo, ko bi se večkrat o silni dom, ki dela vso čast domači j tej -le točki govorilo. Kmečko de- mi. lo je častno! Pečanje s kinetij- vasi, pa tudi domačim mojstrom Nova brizgalnica žene vodo tfOO metrov daleč. Mavška občina željno čaka vodovoda. V Podbrezjah je nova, krasna šola dodelana, le škoda, da je v kotu pod gričem, kjer bo na vrtu preveč sence. Vodo bodo pa z novim kanalom že odvedli, da ne bo zahajala pred klet. Od leške strani. Lika bo polagoma vendarle napredovala, ko >e izpopolnijo razne prometne zveze. Novi tir za avtomobilno vožnjo Loka—Medvode hitro napreduje. Pa tudi cesta Logatec— Žiri se bliža dokončanju. Poljanska dolina in Loka pridobita s tem veliko na gospodarskem polju. Partija /.a voz ali peš na Žiri—Ligatec bo pa tudi neka j posebnega. Iz kranjske okclice. Letina za fižol in otiivo je bila letos po Sorskem polju pa drugod tu in tam zelo slaba. Nekateri so komaj seme od fižola nazaj dobili. Krompir, proso, zelje in pesa, tako tudi repa, so se prav pohvalno obnesli. Posebno oves je letos silno lep, bogat, pi tudi težak. Kmetovalci j jim treba, so spoznali, da je treba semena na :{ do 4 leta menjavati, potem je bolje. S sadjem se letos ne morejo pobahati. Vse sadje je drobno in piškavo. Kupčija s kenji sedaj slabo kaži je častno! Pečanje s kmetij stvom in živinorejo dela ljudi gmotno in moralno trdne ter /drave in zadovoljne. Dr. Adle-šič je nadalje nasvetoval kot sredstvo proti izseljevanju to-le: Dajmo ljudstvu doma to, česar išče v tujini! Omenil in razložil je posebno dvoje reči, namreč: Izpolni naj ž»e mladim ljudem želja po samostojnosti, da se bodo mogli oženiti in začeti zase delati, in kmečko delo naj se bolje pla-čuje kot doslej. Obe točki sta ja-ko tehtni in resnični, a kar v hipu uista izvedljivi. Da se uresniči prva točka, bo moral deželni zbor prej primerno urediti zakon o razkosavanju zemljišč. Ta korak mora biti v tesni zvezi s procvi-tom in podpiranjem kmetijskih zadrug, za kar pa revna dežela ne more dovolj storiti, država pa, kakor se kaže, o tem nima nobenega pojma. Da bo kmečko delo dobro plačano, si bo pač moral kmet sam pomagati z dobro organizacijo. Vse naše kmečke zveze so od muh. Življenja vanje! Kmetje to želijo. Delavnih moči i j.... ..v.,.., ki razumejo, kako se umno umetna gnojila in semena kupujejo in z dobičkom pridelki skupno prodajajo. Kdo pa zdaj pridelkom diktira cene in kmeta skubi ? Ogrski žid, ki ne ve, kaj .je kmečko delo. To je jedro kme- njaki med seboj skavsali, pri če- se nekoliko privadil tudi sloven-mur je neki Ljubeč iz Ihovskega ščine. A to ni kakor ne zadostuje vrha Petra Kavčič, ki je bil sicer| in nič ne kaže, da bi bil sposoben že pri več pretepih dejansko za-i tudi poučevati slovenske učite-poslen, občutno ranil na vratu in Ijiščnike, oziroma izpraševati in licu ter mu odrezal celo kos uše- določevati sposobnost učiteljev v sa. Pravijo, da mu bodo mesto od- tem predmetu. Govori se, da se je rezanega kosa prisili kos zajčje- v nekem slučaju g. profesor Pett-ga ušesa. auer izjavil glede pravilnega iz- Grušcvje. Nova bolezen pri sv i- raza: Bo že tako res. ker je moja njah razsaja pri nas. Svinja po-'žena tako rekla. Ljubi Bog, vpra-stane po trebuhu siva in marsika- šamo. ali je žena g. profesorja tera pogine. Pri nekem kmetu so j Pcttauerja napravila izpit iz slo-poginile vse tri svinje, pri dru- j venščine namesto njega? Potem-geni ena lepa, pri tretjem dve le-j se tudi ne čudimo, da napravlja-pi, zopet drugod še samo boleha- j jo izpite iz slovenščine tudi naj-jo. Vprašaje se spogledujemo in, večje duševne sirote, katerim je vprašujemo: Kakšna bolezen je slovenščina španska vas, samo da to in kako se je moremo obvaro- z izpitom iz slovenščine pridobijo vati? — Pšenica je bila zelo lepa. j vodstvo kakšne šole na Sloven-Krompirja je zrastlo pri nas veli- skem. Pri tem se pa tudi zaveže-ko ju lepega. Po nekod je tudi j°> da propagirajo nemčurstvo precej gnilega. imed koroškimi Slovenci. To je za- Celje. Na posredovanje enega res zanimiv zaključek: Slovenšči-naših poslancev dovoljena vspo- ua se samo rabi na c. kr. učitelji-rednica k tretjemu razredu naše šeu v Celovcu v prospeh nemčur-nižje gimnacije je bila te dni o-'stva in v propad slovenskega na-tvorjena. Kot učna soba ji mora roda. Zoper g. profesorja Pett-služiti radi pomanjkanja drugih auerja kot takega, ki je pošte-prostorov — ravnateljeva pisar- njak, seveda nimamo prav niče-na, kamor se spravi komaj 20 u- sar, a če slovenščine ne obvlada, čeneev. Zaradi te vsporednice se naj se mu ta butara odvzame in je pridobila za zavod nova učna odda izprašanemu. Ni on kriv, moč, g. J. Herie, matematik in ampak tisti, ki so ga nastavili, in zgodovinar, doslej na benediktin-1 tisti, ki te neverjetne razmere puški gimnaziji v Št. Pavlu. jstijo še nadalje. V sedanjih raz-Ncva Cerkev. Poročila sta se merah napravi izpit iz slovenšči-podpredsednik Mladeniške Zveze ne vsakdo, če le zna "heilati". in tajnik Bralnega društva, Josip Klasičen vzgled. Učitelj Plascli Arlič, z mladenko Alojzijo Št epi- je delal pred sedanjo nemško ko-bar. | misijo izpit iz slovenščine. Prof. Sladka gora. Te dni smo spre- Pettauer je izpraševal. V 14 slu-mili k večnemu počitku skrbno čajih je kandidat zadel pravo, gospodinjo in blago mater Ano drugače pa je napravil vse polno Majcen. — Na roženvensko nede-: napak in dokazal, da je popolno-ljo smo pa položili zopet v mater ma nezmožen. Za vsako zrno, ki zemljo 211etnega fanta Josipa'je je našla ta slepa kura, ga je iz-Sinkoviča. Dne 7. okt. bi bil imel praševalni profesor pohvalil z do-iti k vojakom. j bro. Ker pa v celoti pravzaprav Luče pri Gornjem gradu. Pri ni prav nič znal, mu je hotel dati nas se je ustanovila požarna' profesor nezadostno. Tedaj pa se ŽELODČNE BOLEZN Revmatizem l°ira ,n n,ehur"® bolezni, zguba moško hropoati, nervoznost, gubltek življenskcga soka, -prenos, trfpor TKK, su^a« SSS.7TS* JSE' " "m0reJ° »« « 7tvrezp!.aeila*knjifjca fiovori ° tch boleznitl- Pove tram zakaj trpi?e in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trositi denar, ne da bi doseAi trajno tdravlie, pišite se danes pa to dragoceno knjižico. aesegu 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižic* je Vredna $10 Bolnemu Človeku. , ie bilv *erfektao zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjige. Zaloga znanost! je: vsebuje ravno tisie stvari, katere bi moral znati vsak moz, mlad aii star, oženjem aU samcc, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za de. o, ta knjižica je za vas vicdna stotine dolarjev. To knjižico iz spisai s'ar zdravnik, kateri je leta in leta zdravil *-eciielno samo moške spolne boieznL Zdrahi je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj lili?! izkušnja pomeni. Akc ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja- žfuh^akl^°Zd-raVlti; ak° hočetc imcti ^Žato. čisto kri v svojih zilali, ako bočete biti močan m živahen mož: ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce. izpolnite še danes kupon spodaj in pošljito ga nam. ••••■■■■■■■a«ioiaiaaaaaaMaat||t.naaMai|aa#v|sa||^ Kupon za Brezplačno Knjižico. , . .S1'?!*6 Va5c imC in naslov' "težite in pošljite še danes. Pišite razločno. JOS. USTER & CO., Au,. 500, 22 Fifth Ave.. Chicago, 111. Oospodje: Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezelačno touzico za mo!e, poštnine prosto. v«>u arezpLacno Ulica in šte*. uli Box bi •amba, katere slavnost smo obhajali dne 7. okt. Na večer tega dneva se je priredila bakljada. Godbo smo imeli iz Gor. grada in 40 mož je svetilo z lampijoni. Cela vas je bila razsvetljena in o-k rasen a z zastavami. In streljalo se je iz našega klanca, da se je razlegalo na vse strani. Drugo jutro pa, kakor hitro je odzvonilo, že je zopet nastopila godba. Sprejem društev smo imeli dvakrat; dopoldan in popoldan. Prišle so nas obiskat in počastit vse požarne brambe iz celega okraja z zastavami, kakor tudi Veteransko društvo iz Ljubnega s svojo godbo. Solčava. Pred par desetletji je zelo slovela Jovanijska hiša v Logarski dolini. Jo van i j ski Andrej in njegova žena sta bila znana v vsej Gornji Savinjski dolini po svojem lesotržtvu. Te dni pa je umrla vdova dotične hiše, Marija Erjavc. v visoki starosti 88 let, ko je bila že čez 7 let priklenjena na bolniško posteljo vsled mrtvo-uda, kot občinska uborja. oglasi profesor dr. Graber, ki je trd Nemec, in pravi i Saj ste, g. profesor štirinajst k rat rekli dobro, in to. vendar ni nezadostno. Jn Plascli je napravil izpit! Ali se ministrstvo za uk in bogočast-je s temi razmerami strinja Iščem svojega brata ANDREJA DOBROVOLJC. Slišal sem. da se nahaja nekje v Little Falls. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat, zato prosim, da se mi oglasi. — John Dobrovolje, care of Frank Jašovee, R. 1, Delhi, Iowa. (6-8—11) i Josip Scharabon blizu Union postaje 415 West Michigan St., DulutH, Minn. Pošiljam denar ? staro domovino in prodajam paro-1 rodne i a železniške listke. M—»— EDINA SLOVENSKA TVBOKA. ZASTAVE, REGAL!JE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. 0«lo prve vrste, i^tnts nlzk«. F. KtRŽE CO. S MI^LARO AVR., CHICAUU fcLOVENSFE CENIKE P0S1UAM0 ZASTONJ, iL.r Iščem LUKA KINDA. Doma je iz Zalega loga na Gorenjskem. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Davis. \V. Va.. in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi.— John Tavčar, Box 162, Cliff Mine, Pa. (6-10—11) HT" Trgovec s zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112. Chicago, HI. Opomba: Pazite na oglaa v >o botnih številkah. KOROŠKO. . _ , Kako koljejo slovenščino nace- že, odkar je nehala vojna doli na <*kega vprašanja: Kmet naj pride lovskem c. kr - učiteljišču. "Mir" nesrečnem Balkanu. Mavška ob-j do denarja, da bo mogel delavce j piše: Slavno znani koroški dežel-ema ima precej lepih žrebet in | dobro plačati in polje prav obde- ni zbor je zaukazal ees. svetniku konj za prodajo, a kaj 'epa žival,. lati. Zemlja je vir bogastva za ko je pa slepa cena ali pa nič j kmeta in za meščana. Ker se tri kupčije! ičetrtinke Slovencev peča s kme- Prcč od dema! "Gorenjec" pi-1 tijstvoin, je to naš glavni stan. : S strahom opazuje vsak slo- Podpirata naj tedaj bolj izdatno venski rodoljub grozno bolezen, | dežela in država procvit kmetij- krito rečeno: ne sme pri pouku ki se vedno bolj prijema našega Stva s podpiranjem kmečkih za- kazati, da ima lepi slovenski je-kmečkega ljudstva, namreč beg z drug in zvez, kmetje naj se pa v zik svoj. um, Čut, pa tudi svojo domače grude. I V so zapuščene j svojo korist bolje organizirajo in voljo, da živi svoje osebno živlie-postale bajte po Belokranjskem, prenehalo bo izseljevanje naših ;nje, katero črpamo iz naroda Ša- Preschernu, da se pri pouku slovenščine ne sme ozirati na tako-zvano "novo slovenščino", katera se rabi v splošnem pomenu slovenskim ljudstvom; od- med kmetov v tujino. kjer pusta, od prometa izključe na zemlja ljudi ni mogla rediti, je to umevno. Nad vse čudna pri-j ŠTAJERSKO, kazen, da beže ljudje v tujino z Sv. Benedikt v Slov. goricah, najlepšega kosa slovenske zemlje, tukaj se je zastrupila in umrla iz kranjske okolice, kjer j.« svet 251etna mladenka Ivanka Pivec, ravan in rodo\iten in se vsak pri- Vsa leta je pomagala pri naših del. k lahko dobro proda. Izselje- narodnih prireditvah. Bila je iz- vanje i/, vasi od Kranja in Kam- vrstna igralka, pevka in tudi pri nika zadnja b-ta silno naraica. tamburaših je bila med prvimi. Ko kmečko dekle pride v Kranj Dobra in pridna je bila do zad-kupit ierpo, je že na poti v Ame- njega časa. Nihče ni vedel o njej nič slabega, pa vsak jo je rad imel zavoljo "njene ponižnosti in prijaznosti. Letošnje poletje pa jo je neki ničvrednež od Sv. Trojice, pretepač, ponočnjak, vjel v svoje mreže in. jo vsled tega gnal v rano smrt. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Je liko. Kje so glavni vzroki, da ljudje zapuščajo domovino! "SI. Dom" trdi, da se ljudje izseljujejo zaradi tega, ker so od "farov-žkih posojilnic" prelahko dobiti denar na posodo in ga zapravili ter zemljišča zadolžili, sedaj pa merajo iti v Ameriko, da si bodo ka'| prislužili in dolgove poplačali! Ta razlog je neumen, ker "farovški" zavodi ne pospešujejo lahkomiselnega zadolževanja. _ _________________ ____ Pravo struno je zadel na kat. sho j kmalu nato prišla v prepir Ješov- 'valo. A na tem šič, ki' nik in Hodlov večji sin, pri čemur;lasti ni ležeče; mega, da imamo svoje jugoslovanske pesmi, katere segajo globoko v srca tudi tujcem. Zaukazal mu je, da je glavna njegova naloga besedno prestavljati stavek za stavkom in na tej podlagi poučevati mladino. Da se je g. Pre-sehern temu povelju pokoril, vemo dobro. Njegov pouk je tudi rodil tiste Posnigove bikovske skupine, katerim se ne smejejo samo slovenski fantje, temveč tudi naše krave. A brez vse šale! Če se nočejo višje šolske oblasti skrajno osmešiti, je čas, da revidirajo to imenitno Preschern-Possnigovo slovenščino in dajo našemu jeziku stališče, katero jezik po svoji vsebini in obliki zavzema. Mi hočemo, da tudi Nem- du govornik dr. Jure Adiešič, ^_ V Zagajskem vrhu so se na paši ci spoznavajo slovenščino v pra-sprli otroci slovenskega kmeta!vem pomenu besede. Potem nas Jesovnika in nemškega njegove- jne bodo več zasmehovali in naga soseda Hodl-a. Vsled tega sta;rodno naSprotatvo se bo ublaže- deželni šolski ob-nasprotno, ona if*"""..... Edina zaloga in PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00 Cene Blaznikove pratike so iste. V zalogi: UPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York ali pa: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. Neredna prebava. 55 4» * * _ ____._ Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p" 15c, vseh 13 seiit^pv skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: SlovMiic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City, ^f^^-Aiatorfiiž/^ig: ________________________..ii^. .■--„ . . Da si ohranimo dobro zdravje, ne smemo dopustiti, da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več organov. Brez primerne hrane in primerne prebave ni življenja. Raditega je zelo važno, da imamo pri rokah sredstvo, ki prinese v slučaju kakih nerednosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu dobro znano, ukusno, hitro učinkujoče TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakih drugih bolesti. Pač bo pa povečalo tek. dalo moč notranjim organom ter olajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. Uporabi naj se ga pri vsaki indispozic-iji. Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite pri: konstipaciji, glavobolu, bolečinah v črevesu, slabosti, nervoznosti, slabi prebavi, izgubljenem teku, slabokrvnosti, bolečinah po obedu. Ne odlašajte v mnenju, da bodo take in dispozicije izginile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno, vedno slabeorgane. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino. V lekarnah. Odklanjajte pc neredbe I JOSEPH TRINER, S Importer and Exporter { 1333-1339 SO. ASHLAND AYE,, CHICAGO, ILL. PITTER-W1HE TFIINEROVO Horke vi'HO — ^ i _ , ^»cVed hr JOSEPH TRINER 733 S AiKUnd Ave. Potk zdravlju, moči in kreposti. . qflfe oflfe ^ O^is ^ ^ ^ ^ I 4 Skrivnosti Pariza. J I Slika iz nižin življenja. Sp is*] Eugene Sue. — Za "Glas Naroda ' priredil J. T. ^ V V V V V' V ^ ^ (Nadaljevanje.) — To ž»* poznam, starec, to je zvijača. S tem dosežeš samo to, da ti jih par prisolim. Boš že vstal, ko se ti ne bo zdelo več ležati. Hromeč j»- vzel iz žepa listnico in začel preštevati denar. < itatelji g- gotovo še spomminjajo, da l>i bil pospod Harville !malo zalotil svojo soprogo pri Komandantu. Rudolf ji je bil stisnil v /.*p listnico, rekoč, tla naj pre v peto nadstropje k Morelovi družini. Ona je šla. Na stopnicah jo je srečal Hromeč, oči so se mu /..tl>I< skftale in potegnil ji j«' denarnico iz rok. K<*r je slišala gospa 7.u m*hoj stopinje svojega soproga se je podvizala v peto nadstropje in se ni dosti menila za to predrzno tatvino. V hiši s.- ni ničesar ganilo. Hromeč je vzel vosek, skril svetilko pod bluzo in stopil na hodnik. Ce hi ga slučajno kedo vprašal kaj s«- j«- vrnil v suho je ležal 1'čitelj še v~dno na tleh. To noč imel i^reilno ču«lnt* iu hude sanje. XI. /" Sanje. i/ 1'čitelj je sanjal sledeče: Rudolfa vidi zopet v hiši Aleje Udov. Soha j» ravno taka. kot je bila takrat, ko je ropar prejel grozno, toda zasluženo kazen. Rudolf sedi pri mizi; na njej so Učiteljevi papirji in lazurski kamen s svrtim Duhom, katerega je bil dal ropar Sovi. Rudolfom e poteze ho resne in žalostne. \a desni strani stoji zamorec David, na levi Zbadač. Učitelj ni več slep. toda on vidi skozi jasno kri. ki jo ima mesto oči v očesnih votlinah. Vsi predmeti so rdeče pobarvani. Pod stropom plava velikanska sova; njen obraz je ravno tak kot ga ima njegova sedanja žena. Svojega ostrega, prodirajočega pogleda ne obrne od njega. Od mize. pri kateri s*-.li Rudolf ga loči veliko jezero krvi. Stiugi sodniki začnejo rasti in rasti, Glej! so že prirasli do :>troj>H. Rude K, Zhadač iu zamorec so naenkrat zadobili orjaške postave. Krvavo jezero j»- mirno, ravno kot rdeče ogledalo. 1 Vitel j opazi v njem svoj grel obraz. Jezero se za valovi in iz njega se začne kaditi. Prejšnj«' po«! a ve izginejo. V modrikasti megli zapazi Učitelj malega starca s plešasto glavo. Oblečen je v -javo siikno in prešteva pred seboj na mizi kupček hh'stt'.'ih eeki'iov. V oknu, razsvetljenem z belo mesečino zagleda 1'čitelj samega sebe. St« klo se razVti, 011 skoči v soho in zadere starcu dolg nož med pleča. s<- je tak.» hitro zgodilo, da ji- truplo ostalo nepremično rdeče na stolu. Morilec hoče ^utegniti bodalo iz umorjenega. Ne more; tudi s podvojeno močjo ne gre — zastonj. — Hoče izpustiti nož — ne gre. Pest a* dr/i noža ot da hi hila priraščena nanj. V sosednji sobi zapiši žvenketanje orožja. Na vsak način hoče potegniti — ne gane se nikamor — telo mu ,ie kot iz svinca. Vrata se odpirajo — podoba izgine. Pod st ropom /aplapota sova s perotini in kriči: To je stari Richard iz Rue du Roule. Tvoj prvi umor — mori-iec — morilec! Druga slika. Jutro na poljani, na zemlji leži mož, po obleki sodeč, trgovec s živino. Mož ima pe'. ran v prsih. Mrtev je in vseeno žvižga svojim psom in kliče na pomoč. Žvižg in klici ne prihajajo iz ust, ampak iz petih ran. Sova zaropoče s perotmi in se petkrat za krohota: — Trgovec 'i živino — morilec! — morilec! — morilec! Upije tako, da se sliši po vsej pokrajini. Nato pričneta letati okoli Učitelja dva velika črna ovčarska psa z žareeimi očmi. Zdaj zdaj ga bosta raztrgala na kosce. Slika je izginila. Učitelj je zr; 'edal pred seboj prekop napolnjen z umazano vodo. Nekaj pad1 vanjo. I)a — je že res — črnooblečena ženska se bori s smrtjo. Po RED STAR UIIVE Bo. > Sr—4w«y NEW TOM. S4 Štete StTMt. BOSTON. MASS. »19 Valmt S treat, PHILADELPHIA. PA S19 S*cxJ At«., SEATTLE. WASH. S. E or.UIiSI ModUon SU., CHICAGO. IU. 13SS T' Stmt. H. W. WASH1NGT0WN. 0. L 219 St. CUrio Streti, NEW ORLEANS. LA.' U t L*tmsi Sbractj. ST. LOUIS. 910. S S3 Hate W WINNIPEG. HAN. 819 GwrrStrvatJ FIANCISCO. CA1.1 121 S*. 3rJ StTMlJI MINNEAPOLIS. MINN. 31 Hatfital Street, MONTREAL, CANADA. MT VA2NO ZA V8AKJSOA SLOVENCA! ^m Vaak potnik, kteri potnja akoxi New York bodisi v stari kraj ali pa iz atarega kraja naj obiič« PEVI SLOVKKSKO-HmVATUD M OT EL AUGUST BACA. . <46 Washington St., Hew York, Corner Cedar Si Na razpolago eo vedasa tiste •obe in dobra domaia kraaa po lizkih eenah. Pozor, roiakl! DobU mb ta Wufalnftoni aa avoje adra-▼Q* aortaloo ItovUko, k term jubH, da ■oso r a a« mjmtIL Bavno taka atttia rl tadrik * iw>D« ui, innaa lai w o. Xjbcl w •raaal W mdrn araateic. gMaaUmi ^okafc nogah »» krtii£«h w S dnob popolnoma »ravb^kadaatea faradavtaa. potne new .to ok-"Hiwae signlii ibm odalranlio. Da io la mol» aaHaa SKC. PfftHa oo omtk fcatar JAKOB VAHOC » ON. r. o. a "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v zdr orz. naroČite se nanj. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ« heCji in najcene.t*t on »t ni i: C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE. mrarico^ka parobrodna družba, direktna «n» 4o JSLAVBB. PAEI2A. WCE, IKOMOSTA in LJUBWAITE. Poitnl Bk«pres parnlkl aoi1 L A PROVENCF" SAVOIE" *-LA LORRAWE" "FRANCE" •<* — riMa na 5%ti* riltlu' PoAtnI parnlic) aoi "CHICAGO" ' LA TODRARE" "ROCHAMBEAU" 'KLAGAKA" □lavna a?encija: 19 STATE STREET. NEW YORK, •arner Pear! St., Cbesebroofb Boiidic^. Parniki adplaieio od sedaj naprej redno ob četrtkih is prisUaSča iter. 57 iNortk River in ob sebotih pa iz pristanišča 84 N*rth River. N. T. #LA SAVOIE dne 12. nov. 1913 *LA LORAiNE 3. dec. 1913. •LA PROVENCE 19. nov. 1913. *LA SAVOIE 10. dec. 1913. tFRANCE 26. novembra 1913. fFRANCE 17. dec. 1913. FOSIBHA PLOTRBA ▼ SATU: •ROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 15. nov. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 22. nov. 1913. ob 3. popoldne fROCHAMBEAU odpl. s poin. štv. 57. dne 13. dee. 1913. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 27. dee. 1913. ob 3 popoldne. Psralki z tvezd« zazaamovaaJ lasi« psliva vllaks. Paraiki s krišaa im ao itiri vijaka. Avstro-Amerikanska črta (preje bratje Coaulich) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Ctta za Slovence jn H nate, Nadalje vse kar se v jedni moderni lekarni more dobiti. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in vsa zdravila poštnine prosto. CUPON ZA BREZPLAČNI KOLEDAR. Prigibno pošiljam $......za............ . ter brezplačni koledar za leto 1914. ' Ime in priimek: ................................. No. cr l »x ............. City............ Sfaate .... ♦ t »»»li Nori parnik na dvajvijaka "Marth v Washington". a med New Yorkom, Trstom In Rek o, Con tožaik;iistkoTj z New Torka ra AL ra: red so do: Vsi . spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEF L TRSTA .... ........................................$36.00 LJUBLJANE .............................................................$3718 REKE ...................................$36_ ZAGREBA ......................................... $37 08 KARLOVCA ...................................... $37.25 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef I, stane $3.00 več. II. RAZRED do: TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, drugi $50.00 do $65.00. Phelps