movinske pravice oropana slovenska inteligenca mora na Koroškem zopet priti do svojih pravic. Mednarodna ko- misija naj dožene. ali ie Avstrija, od- kar je ieseni leta 1920 prevzela upravo plebiscitne cone A na Koroškem, do se- daj izpolnjevala določbe senžermenske pogodbe glede zaščite koroških Sloven- cev ali ne. Ako se dožene. da ne. potem se mora uprava tega ozemlja izročiti — drugim rokam. Ali to. ali represaliie! Z lepa se pri koroških Nemcih nič ne opravi! Usoda koroških Slovencev ie madež na prestižu kraljevine SHS. k! so za nio glasovali In k! sedal radi tega trpijo. Mnogo desetletij to trpljenje ne sme tra- jati več. inače ie — po njih. Znani trobilec in duševni vodja zlo- glasnega »Heimatdiensta« na Koroškem, nemškutarski učitelj in pisatelj Perkov- nik ie v svojj knjigi »Heimat in Not« leta 1921. zelo odkrito celemu svetu po- vedal. kai nameravajo Nemci z našimi brati na Koroškem in kako hočejo z nji mi postopati. Tako-le pravi med dru- gim: »Deželni grof. bodi trd! V postopanju s koroškimi Slovenci oblasti ne smejo imeti nobenega obzira, nobenega priza našania. Ako bodo pri tem posameznt osebe hudo prizadete, se na to ni trebi ozirati. Ne toleranca, ampak brezobzir nost napram voditeljem koroških Slo- vencev je edinole na mestu. Strogo ie treba paziti na to. dn si noben Slovenec . ne pridobi domovinske pravice ali po- sestva na Koroškem. Za to zadevo se mora sestaviti prav posebna komisija Slovencu. ki ni nemškega mišljenja in zato deželi nevaren, naj se vzame do movinska pravica. Vprašanje šole in cerkve, učiteljev in duhovnikov se mo- ra rešiti z neizprosno odločnostjo. Zla- sti z ozirom na plebiscit treba je na- pram voditeljem koroških Slovencev takoi pričeti z delom maščevanja. En- krat za vselej se ie treba iznebiti onih ki so skrunili sveti mir svoje domovine. Napram tem nobenega prizanašanja, sa- mo zaničevanje in brezobziren obra- čun!« K tem nad vse odkritosrčnim besedam »Heimatdiensta« pač ni treba ničesar pridejati. Ob petletnici koroškega plebi- scita bodimo si vsi v svesti. da je prišel čas. ko res gre za usodo koroških Slo- vencev. Koroška statistika Razmerje med Slovenci In Nemci na slovenskem Koroškem za ljudskega štetja v letih 1880., 1910. In 1923. Celnarjev članek v Karntner Monatshefte V Beljaku na Koroškem je pričel iz- hajati list Karntner Monatshefte; kot iz- dajatelj je označen Guido Zernatto, kot urednik Rudolf Cefarin. Pred nami je skupna druga ter tretja številka prve- ga letnika, ki ima članke politične, et- nografske, največ pa literarne vsebine, tičoče se pred vsem življenja In raz- mer na Koroškem. Za 1. oktober na- poveduje posebno slavnostno številko za petletnico koroškega plebiscita. V 2/3. številki zasluži pozornost čla- nek Franza Celnarja pod naslovom: An die Intellektuellen unserer Irreden- ta. Versuch einer offenen Aussprache. Članek je namenjen slovenski inteli- genci na Koroškem, ki si želi v Jugo- slavijo. Je vsekakor izreden pojav, ta- ko po vsebini, motivih, vsej logiki in povsem nenavadni iskrenosti izraža- nja; uvrstiti bi se dal bolj v vrsto na- cijonalnopolitičnih konfiteorjev nego propagandnih ali agitatorskih spisov. Kaže težnjo obdržati na stališču širo- kih perspektiv in s takega vidika ob- jektivno motriti narodni spor za slo- vensko Koroško. Celnar pripoveduje, da je sam po materini strani slovenskega rodu in morda tudi po očetovi, da pa je. rojen v Murzzuschlagu in živeč sprva v Ce- lovcu. užival nemško vzgojo. Pozne- je je živel med Slovenci, pa tudi med Hrvati in Srbi ter se je skušal identi- ficirati s slovenstvom; v dobi 1913— 1917 je bil »slavofil«. Toda kljub po- znavanju jezika in kulture mu 'e bilo nemogoče, identificirati se s slovensko dušo. Veže ga prijateljstvo z dvema najplemenitejšima Slovencema, pisate- ljem Ksaverjem Meškom in z majorjem Alfredom Lavričem, ki je odličen tako kot vojak kakor kot značaj, in ki ie iz najčistejših nagibov vpaael na Koro- ško, dasi pozna in ceni može kot dr. Ljubo Leontiča ali Svetozarja Pribiče- viča, vendar je moral vedno znova in celo na najneznatnejših vsakdanjostih spoznati, koliko nuine.iše je sedai in za dolgo časa nemško poslanstvo (die deutsche Sendung) nego katerikoli dru- go in tudi slovansko. »Narodnost določa samo jezik in prva kultura, ki jo je člo- vek užival.« Vse to navaja Celnar, da bi pokazal svojo nepristranost in informiranost. V ostalih izvaianjih pa se postavi na stališče, naj pač ostaneio Kočevci. da- lje Maribor. Celje in Ptuj. in na voj- vodinski Švabi Jugoslaviji; z njih po- stopno slavizacijo se mora sprijazniti, kdor misli logično in pravično, ker jo vrši številčno močnejši državni na- rod. — Celnar namreč izrecno nagla- ša. da priznava srbsko-hrvatsko-slo- vensko nacijonalno edinstvo. Zato pa zahteva od koroških Slovencev, da re- spektiraio plebiscitno odločitev Rvoie lastne večine in postanejo lojalni Av- strijci. se odreko iredentističnim sa- njam in se dado — germanizirati. Cel- nar tudi naglaša. da se pač nemštvo ne bo odreklo tako evidentni prirodni meji kot so Karavanke in da se je tre- ba v to nujnost udati. Pa še z drugega stališča kaže koroškim Slovencem po- nemčenje kot edini izhod: dokazuje, da bi se mogla slovenščina. — ki jo hvali kot zelo lep jezik — ohraniti edinole v stari habsburški Avstriji. V Jugosla- Slika s figurami nam nazorno kaže. kako je goljufiva avstrijska statistika umela za evropsko javnost potvarjati resnično razmerje med številom Slo- vencev in Nemcev v slovenskem delu današnje avstrijske Konoške. L. 1880. so Slovenci po svojem številu še za 1000 duš močnejši od Nemcev kljub Celovcu in Beljaku, ki sta bila že tedaj močno ponemčena. Temu primer- no je tudi od Slovencev naseljeno ozem- lje v onem času še prav znatno (glej kartico »1880«). Celovec a. pr. toliko, da ni več nemški otok sredi slovenske okolice. Po najnovejšem ljudskem štetju iz leta 1923. pa nam Nemška Avstrija ne pri- znava niti petine prebivalstva sloven- skega dela Koroške. Od obsežnega kom- paktnega naselja Slovencev je severno od Drave ostalo samo še par občin s slovensko večino. Ta statistika je laž v številkah, ker ie nemogoče, da bi se v nekdaj čisto slo- venskih občinah danes kar 90 odstotkov prebivalstva posluževalo v domačem krogu nemškega jezika. Da se ta stati- stika niti v nacijonalnih nemških krogih ne smatra za točno, je dokaz karta žup- nij celovške (krške) škofije, ki sta io iz dala letos znani profesor Wutte in žup- nik Streit. kjer je pri vsaki župniji na značen iezik. ki se še danes rabi v cer- kvi. Na tej karti je število slovenskih župnij, t. j. obseg slovenskega ozemlja, danes približno isti kakor je bil L 1880. po uradnem štetju (gl. kartico »1S80«), 1880 SL 85009 N 84031 • 50'3% 4<77% 1Q!0 SL 664-82 N 13388J SL 36700 "N. 1668OO -8r* IO Qr\ * $EDAf /UG05LAVI/A loou ^ ,TM<> ŽELEZNA &LPIA £EDA] /UGOfLAlJA ITAUJA ZHLE2MA KAPLA viji je srbizacija Slovencev neizbežna nujnost bodočnosti, zakaj tok zgodovine stremi po ustvarjanju vedno večiih enot, in srbščina, ki je vrh tega identič- na s hrvaščino, bo naposled prevlada- la tudi med Slovenci — gledano seve- da sub specie saeculorum. To so pra- vilno uvideli možie okrog »Jutra* in »Slovenskega Naroda». ki skušajo že sedaj svoi iezik prilagoditi jeziku ve- čine. ljudje okrog »Slovenca* pa gle- dajo vse s perspektive vaškega zvoni- ka. a se zaman ustavljajo toku časa. Koroškim Slovencem, ki jim je za slo- venski jezik, bi bilo voliti tedaj Ie med germanizacijo in srbizacijo. S temi razlogi skuša Celnar doka- zati nesmiselnost slovenske Irederite na Koroškem. Ta sicer ni močna, mar- več tvori le tenko plast, mora pa se vendarle vzeti resno radi tega, ker da- je »imperijalistom onstran Karavank snov za sanje in povod za razburiaw'e». To so glavne misli Celnarjevega članka, ki gotovo ne kaže povprečnega nemškega naziranja. Uredništvo se je tudi zavarovalo s posebno pripombo, da se seveda ne strinja v vseh točkah z njegovo vsebino. Izjavlja pa, da se sklada s povabilom, ki ga je izrekel Celnar koncem članka, naj se namreč oglasijo možje tudi iz slovanskega ta- bora in naj se razvije odkrita diskusija o problemu. Uredništvo pravi, da nudi v svoii reviji prostor tudi avtorjem Iz nasprotnega tabora v svrho, da se raz- čisti in poglobi problem. Registriramo zanimiv članek, ki pa se nam zdi v prvi vrsti individualen poiav. ne pa morda izraz širših krogov. Od eventualne iavne diskusije si se- veda ne moremo obetati pozitivnih uspehov: bila pa bi vseeno, kakor vsak odkrit razgovor — če more b'ti zares odkrit v danem primeru — zelo koristna in zanimiva. Mr. Stanko Hačevarjeva aromstlcna žeiezn. tinktura zoper slabo prebavo In ra oslabele. Steklenica 20 Din, po pošti od 3 stekl. dalje Lekarna Hočevar, Vrhnika. SS16 Dvajsetletnica smrti pisa- telja Janka Veselinoviča Meseca junija 1905 je izgubil srbski narod enega izmed svojih najbolj nadar- jenih ljudskih pripovednikov, pisatelja Janka Veselinoviča. Proslava tega do- godka se je imela vršiti v Beogradu že letos poleti, toda ovire so premaknile svečanost za pol leta naprej, v prve dni meseca decembra. Veselinovič je bil rodom iz Mačve. Iz Crnobarskega Salaša pri Glogovcu. Na svet je prišel 1. maia 1862. V Ologovcu le pchaial ljudsko šolo, potem je šel v ,^abac. kjer ie študiral štiri leta na on- dotni gimnaziji. Iz Šabca se je podal v Beograd, kjer ie dovršil učiteljišče. Uči- teljeva! je v Svileuhi. Glogovcu, Sabcu in Koceljevu. Od leta 1893. dalje je ži- vel v Beogradu, kjer je bil zaposlen v uredništvu «Srpskih Novin». Ko je bil odpuščen iz državne službe. Je postal urednik «Zvezde». ki je izhajala od leta 1898. do 1901. Nekaj časa Je bil drama- turg Narodnega gledališča v Beogradu. Umrl je v Glogovcu dne 14. junija 1905. Pisateljevati je začel kot učitelj v Svilenhi. kjer je čital pripovedke Milo- vana Glišiča In Milana Miličeviča ter spise Ojure Jakšiča. Zelo ie vplivala nanj tudi maloruska literatura Učil se je s pridom posebno pri pisateljici Ma- riji Markovičevi (znani pod psevdoni- mom Marko Vovčok). Slikal je življenje na kmetih. V prvem času ni delal izvir- no. temveč je sama nredelaval narodno blago, večinoma legende. Rokopise je večkrat ponuial listom v obiavn. bil na je vsikdar zavrnien. Radi tega ie odložil pero. Sele 1. 1886.. ko je prišel v veliko beda ie segel zopet PO peresu. Lokalni listič «Sabački Glasnik« ga ie rad spre- jel med svoje sotrudnike. ker ga je pri- poročil pesnik Vladimir Jovanovič. S tem je bil za Veselinoviča led prebit Njegove pripovedke so bile deležne splošnega priznania in to ga ie osrč'lo. da se je lotil pisatelievania z vso re- snostjo. Kmalu je plodove svoiega pere- sa zbral in iih izdal v dveh kniigah pod naslovom «Slike iz seoskog života«. Prvi zvezek je izšel I. 1886., drugi dve leti pozneie. Kritika je delo priznala in Veselinovič je bil sedai tudi sam prepri- čan. da ie njegov poklic v tej stroki. Od leta 1890. do svoje smrti je napi- sal celo kopo literarnih spisov. Izdal je deset snopičev pripovedk z naslovom •Poljsko cviieče« (1890—91); Slike iz učiteliskog života (189ft); Od srca srcu (1893): Rajske duše (1893); Zeleni vaia- ti (1895); Stari poznanici (1891—96); Male priče I. in H. de! (1902) Zaslužna Srpska Književna Zadruga ie Izdala nje- gove «Slike iz seoskog života« v dveh kniigah 1. 1896. in 1899. Poleg tega Je napisal nekaj romanov in ljudskih iger. Nedovršen Je ostal poli- tičen roman »Borci« (1889). Veliko pri- povedko iz kmečkega življenja »Selian- ka» (1893) se mu ie posrečilo končati, istotako tudi popularen zgodovinski ro- man »Hajduk Stanko« (1896) Nedokon- čana pa so ostala dela: Junak naših da- na, roman, ki je izhajal v »De!u». Seliak (izhajal v «Zvezdi» in »Brankovem Ko- lu«) ter Mašidi (roman v »Delu«. 1905). Skupaj z Dragomirom Brzakom ie napi- sal še danes svežo narodno igro »Gji- do»; v družb! z igralcem Ilijem Stano- jevičem je ustvaril »Potero«. komad, kf je zelo priljubljen na srbskem odru. V »Pismih sa sela« (1901 do 1904) je ob- razložil svoje mišljenje o selu ter opi- jal začetek svojega književnega debva- nja. Veselinovič je v pravem pomenu be- sede naroden pisatelj. V njem je mnogo slovanske mehkobe, nežnosti in občutlji- vosti. To svojo dobroto je izrazi! v svo- jih pripovedkah na številnih mestih. Pi- sateljeva! je z veliko ljubeznijo. Držal se je načela: »Vse, kar gledaš, moraš ljubrt!, pa t! bo vse razumljivo. Kadar Pa ti ie stvar razumljiva, o nji lahko go- voriš in pišeš.« Veselinovič je toplo ob- čutil vsako napisano vrsto; on nI bil sa- mo površen slikar brez duše. marveč je govori! zares «iz srca k srcu«. Njegova domena je bilo selo, kjer se poseda, razgovaria. prede, zabava, kjer se vrše ženitovania, kjer ie doma vaso- vanje. Veselinovič je gledal vse to z ve- liko ljubeznijo in je slikal dogodke s toplimi čuvstvi. Na kmetih je našel svo- je «rajske duše«. Pozna! je selo kakor malokdo, saj Je v njem učiteljeval. spoznaval njegove liudi naravnost. To ga je napeliavalo. da Je črpal samo iz naroda. Znal je na pamet celo vrsto narodnih pesmi in Je bil tudi dober guslar. Leta 1895. ie izdal zbirko narodnih pesmi »Sevdalinke«. Kakor smo povedali zgoraj, je Vese- linovič v začetku svoiega delovania upo rablja! narodne legende na ta način, da jih je nekoliko predrugačil ter jih pre- delane da! na dan. Imel je pri tem delu srečno roko. Drugače je bilo z Veselinovičevimi ro- mani. Lotil se Je v njih snovi, ki ie sama na sebi dobra in hvaležna, katere oa ni mogel obvladati. V »Borcih* in v »Ju- naku našega časa« le bote! naslikati po- litično ozadje tedanie Srbite, pa ni Imel posebnega usoeha. Še naiboli je uspel s svojo »Seljanko*. kjer je očrtal življe- nje kmetice od zibeli do groba. Vpletel je v to delo vse narodne običaje, vraže in dogodke, ki jih doživi srbska žena na kmetih. V tem delu se ie pokazal Veseli- novič sijajnega follorista »Hajduk Stanko« je roman izza prve vstaje ter predstavlja zelo popularno in posrečeno delo. V njem je mnogo narodnostnega razpoloženja. Do danes je ohranilo to delo privlačno silo in srbski narod ga čita z nezmanjšano strastjo kakor pred par desetletji. Skratka. Veselinovič ie bil pesnik srb- skega sela, Idealiziranih starih časov, v katerih Pa je posveti! več pažnje člove- ku kakor prinodi. To ie baš. kar ga dela še danes sodobnega in aktualnega. Ve- selinovič je največji srbski idilik, jasen in gibek, živopisen in buien. Izraža se preprosto, domače, narodno. Ko je iz- gubil stike s selom, je začela njegova sila pešati In bi bila v mestu popolno- ma opešala. Umrl je mlad. ampak dal je vse, kar je mogel dati. • Meseca decembra bodo slavili r Sr- biji dvajsetletnico njegove smrt!. Odbor za proslavo ie zamislil svečanost tako. da izideta pred njo dve novi kniigi, ki naj osvežita spomin na pokojnega pisa- telja. Prva knjiga bo namenjena ljud- stvu in vojakom. V nlej bodo zbrane naiboljše in nairazumljiveiše Veselino- vlčeve pripovedke. Obsegala bo deset tiskanih pol. Drugo delo izide pod na- slovom »Prigode iz Jankovega življe- nja« ter je namenjeno izobraženemu ob- činstvu. Ta knjiga bo tiskana v cirilici in latinici. Proslavi se pridruži kajpa- da tudi Narodno gledališče v Beogradu. /