Noč razočaranja V počastitev praznika občine Šoštanj so se še posebej potrudili domači športni zanesenjaki, ki so pripravili teden športa in s tem potrdili, da se bodo trudili Šoštanju vrniti nekdanji sloves športnega mesta. Začelo se je 23. septembra in končalo 29. septembra, vmes pa so se zvrstila najrazličnejša tekmovanja: mali nogomet, namizni tenis, odbojka, lokostrelstvo, rokomet, badminton, košarka, kolesarjenje, kegljanje, Cooperjev test, trim pohod, turnir v šahu, prvenstvo v tenisu. Najboljšim ekipam in posameznikom so v ponedeljek, 30. septembra, na slavnostni seji Sveta občine Šoštanj podelili pokale. Čeprav je Nino Ošlovnik malce razočarano ugotavljal, da udeležba ni bila takšna, kot so organizatorji pričakovali, pa je število 795 sodelujočih za začetek kar "zgledna" številka in zaradi tega v Šoštanju ne bi smeli biti razočarani. Drugo pa je 1. športna šoštanjska noč, kije bila v športni dvorani v petek, 27. septembra, zvečer. Pripravili sojo, ker so hoteli tako zbrati vsaj nekaj denarja za sanacijo strehe na domu TVD Partizan. Ves trud in napor, ki so ga organizatorji vložili, posebej so se na slovesnosti zahvalili Stanetu Grudniku, je bil tokrat zaman. Noč je bila, le da Šoštanjčanov ni bilo. Organizatoiji prihodnjih prireditev v Šoštanju se zdaj sprašujejo, kaj bi pravzaprav morali ponuditi občanom, da bi prišli, da bi se družili, in, da bi istočasno naredili tudi kakšno "dobro" delo. Ne pozabite! Čisti dohodek bi namenili obnovi doma, ki je za Šoštanj kar nekakšen prepoznavni znak - kar se športa in rekreacije tiče. Pa kdaj drugič! Upati je le, da se bodo zanesenjaki v Šoštanju še lotili kakšne podobne zadeve, kljub razočaranju na začetku. Milena Krstič - Planine Poslovni sistem Gorenje Planski dokumenti za 1997 Upravni odbor Gorenja je že potrdil "plansko pismo za leto 1997," ki ga je pripravilo poslovodstvo Gorenja. Pismo seveda vsebuje oceno poslovanja poslovnega sistema Gorenje v letošnjem letu in predvidevanja za leto 1997. Strokovnjaki za naslednje leto predvidevajo umirjena gospodarska gibanja v Evropi, v Gorenju pa ob tem ne pričakujejo spodbud slovenske ekonomske politike, saj bo to leto "uigravanja" nove slovenske vlade. V pismu so med drugim zapisali: "Tradicija in vrednote Gorenja so sila, ki nam daje moč za naporen konkurenčni boj. Ne bojimo se, da ne bi zmogli ob normalnih pogojih in našem prizadevanju doseči soliden poslovni rezultat." Med ostalim načrtujejo proizvodnjo 1,640.000 velikih gospodinjskih aparatov, kar pomeni 6 - odstotno povečanje. Plače bodo izplačevali v skladu s kolektivno pogodbo, računajo pa na 2-odstotno zmanjšanje števaila zaposlenih. Sicer pa bo leto 1997 v Gorenju leto kakovosti. ISSN 0350-5561 Turistični vodnik Velenja Ob velenjskem občinskem prazniku je izšel Turistični vodnik Velenja, bogata knjižica, ki bo zanimiv vodnik vsem, ki se bodo mudili v tem koncu Slovenije, domačinom pa dober učbenik. Knjižica je izšla v samozaložbi studia Rebernik, njen glavni urednik pa ravnatelj Kuturnega centra Ivana Napotnika Vlado Vrbič. V pisani besedi so predstavljene zanimivosti Šaleške doline, ki jih dopolnjujejo lepi posnetki, večine je avtor Peter Marinšek. Velenje je tako dobilo še eno pomembno knjižno delo, nad katerim boste presenečeni. Morda boste šele med listanjem ugotovili, kako lepa je Šaleška dolina in koliko zanimivih točk, vrednih ogleda je tod okoli. mz ZAVAROVALNICA MARIBOR Radio Velenje Najsodobnejši lin k I1I11MI Pred dnevi smo velenjski radij-ci ob pomoči strokovnjakov oddajnikov iz zvez RTV iz Ljubljane in velenjskih gasilcev zmontirali na streho Radia Velenje najsodobnejši ling, ki nas povezuje z oddajnikom, ki ga imamo na Plešivcu. Naše zveze so se s tem izboljšale, izpolnili pa smo tudi zahteve Republiške uprave za telekomunikacije. V kratkem bomo ponovno priključili tudi RDS, ki ste ga nekateri že pogrešali. Pirpravljamo pa še nekaj presenečenj. mz. foto vos so praznovali V Šoštanju Na lep način, s slovesno sejo Sveta občine Šoštanj, so v ponedeljek, 30. septembra, Šoštanjčani obeležili občinski praznik. Ob tej priložnosti so prvič podelili najvišja občinska priznanja, teden pred praznikom pa je bil v Šoštanju športno obarvan. mkp, foto: vos Nagajivka se je poslovila Jubilejna carica in car Velenjski ribiči so v nedeljo podali roko Abrahamu, kajti proslavili so 50 let organiziranega ribištva v Velenju. Posebna čast je pripadla Tatjani Kumer in Vojku Krajncu, ki sta postala "zlata" carica in car. (Stran 11) mkp, vos fš" ll-z Vse lepo hitro mine. Tako je bilo tudi z letošnjim 7. Pikinim festivalom, ki je bil prvič mednaroden, Velenje pa je v Pikasto mesto spremenil kar za 10 dni. Nekaterim se je zdelo preveč, predvsem starejšim, otroci bi bili zato, da je Pika z njimi kar celo leto. Zagotovo, saj v času, ko je med nami, Velenje zagotovo ni zaspano mesto. Več tisoč otrok iz vse Slovenije si nariše pege, naredi kitke in čopke, Pikine uniforme pa so sedaj že stalnice v njihovih garderobah. Zato te, Pika, prihodnje leto spet pričakujemo! bš PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 9770350556014 2 mšim DOGODKI 3. oktobra 1996 Norice 7. oktober - svetovni dan otroka Prvošolčki povabljeni "na igrico" Prihodnji teden, od 7. do 13. oktobra, bo tudi v Sloveniji potekal teden otroka. Letošnji nosi geslo "Otrokom najboljša igrišča in igrala". Ker so si na MZPM Velenje to nalogo zadali kot srednjeročno, saj letos ne bo pri otroških igriščih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki nič novega - torej bodo še naprej v dokaj klavrnem stanju - se bodo bolj posvetili samemu svetovnemu dnevu otroka, 7. oktobru. Na ta dan bodo v Dom kulture v Velenju povabili vse prvošolčke iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Njim bo namreč ob prazniku namenjena lepa predstava "Vidkova srajčica". ■ bš MZPM Velenje pripravila dva ekološka projekta Letos prvič raziskujejo šestošolci V ponedeljek seje pričel zanimiv ekološki projekt, v katerem sodeluje po 30 šestošolcev iz vseh devetih osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Delovni naslov projekta je dolg, glasi pa se "Ločeno zbiranje odpadkov za lepo in zeleno Šaleško dolino". Ravno zato je ena od nalog mladih ekologov ta, da sami izberejo krajše ime za projekt. Projekt so si zamislili in organizirali na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, izvedli pa ga bodo mladi raziskovalci ERIC-a. Prvi dan, torej v ponedeljek, so šestošolci obiskali velenjski Toplovod, kjer so imeli teoretični in praktični del. Sedaj jih čaka še izdelava raziskovalnih nalog po že razdeljenih temah. Časa imajo do začetka decembra, ko bodo na okrogli mizi predstavili plakate in zbornik, preko njiju pa tudi rezultate raziskovalnega dela. Takrat pa se bo končal tudi sedaj že uveljavljen ekološki projekt, v katerem sodelujejo sedmošolci. Ta se bo pričel prihodnji teden, v letošnjem "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" pa bo sodelovalo preko 650 sedmošolcev iz vseh treh občin. In prav tako jih bodo skozi raziskovalno delo vodili raziskovalci ERIC-a. ■ bš Nova magistra Biologinja Samar Al Sayegh Petkovšek je pred dnevi uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Vpliv onesnaževanja in nekaterih rastiščnih dejavnikov na mikorizne sadike smreke. Raziskave za delo je opravila na ERICu Velenje, Gozdarskem inštitutu Slovenije in Botaničnem inštitutu v Muenchnu. Sklep o samostojni listi za volitve v ZSSS ni bil sprejet V Velenju ne bodo "solirali" Poročali smo, da so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije tehtali pobudo, da oblikujejo listo kandidatov ZSSS za državnozborske volitve, 10. novembra. V Območni organizaciji Velenje so pobudo v celoti podprli, na izredni seji Sveta ZSSS pa sklep o samostojni listi kandidatov ni bil sprejet. V Velenju so kasneje še enkrat proučili, kaj bi pomenilo, če bi oblikovali samostojno regijsko listo, po temeljitem tehtanju pa so se odločili, da tudi tukaj ne bodo oblikovali liste. ■ mkp Stranke v občini Šmartno ob Paki Sedaj še podružnica SLS-a V dvorani doma krajanov v Gorenju so se minulo soboto zvečer zbrali na ustanovnem zboru tisti, ki so jim blizu prizadevanja članov in simpatizerjev Slovenske ljudske stranke v občini Šmartno ob Paki. Osrednjo pozornost so na zboru namenili izvolitvi vodstva. Predsednik SLS-a, podružnice Šmartno ob Paki je postal Ivan Kolar iz Velikega Vrha. Kar nekaj časa pa so se udeleženci (trenutno šteje ta podružnica 41 članov), skupaj z gosti, med katerimi je bil tudi dr. Jože Zagožen, pomudili pri temi: sodelovanje strank slovenske pomladi. ■ (tp) Groznikova in Kontič kandidata ZLSD Velenje Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Velenje je na petkovem srečanju članov in simpatizerjev stranke razglasila rezultate članskih volitev in predstavila kandidatko in kandidata za volitve v Državni zbor. V 7. volilnem okraju bo na volitvah za Državni zbor kandiral Bojan Kontič, predstojnik Urada župana Mestne občine Velenje, v 8. volilnem okraju pa Herma Groznik, učiteljica in dolgoletna tabornica. Svet Občine Šmartno ob Paki ••••••••••••••••••••• Potrebne bo vec strpnosti! Čeprav sveti občin ob devetmesečju ne potegnejo ločnice pod opravljenim delom, se je v pogovoru Bojan Kladnik, predsednik sveta občine Šmartno ob Paki, dotaknil ocene opravljenega dela v tem obdobju. Pri tem je med aktivnosti na prvo mesto uvrstil delitveno bilanco med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer se, po njegovih besedah, v zadnjem času zadeve precej zatikajo. Kar nekaj časa je vzelo svetnikom sprejemanje kopice odlokov, ki so bili prej v veljavi v bivši občini Velenje, sedaj pa jih je bilo potrebno prilagoditi novonastalim razmeram, potrebam v občini paškega kota. Posebej najbrž ni potrebno omenjati odloka o občinskem prazniku, ki je dvigoval precej prahu. Proračun, zaključni račun, sprejemanje raznih sklepov, ki so v trenutni ali daljši rabi ... "Veliko je bilo vsega." Kar nekaj pozornosti so svetniki namenili še težavam glede prevoza oztrok v šolo in nazaj, pa zadeve kljub temu še niso izpeljali do konca. Z uveljavitvijo novega zakona morajo namreč občinski odlok prirediti. To naj bi storili, ko bodo dobili mnenje Sveta za preventivo in vzgojo v cestem prometu. Na vprašanje: glede na povedano, ste z delom sveta zadovoljni. So tudi povratne informacije s terena takšne? pa je Bojan Kladnik odgovoril: "Delo sveta je težje oceniti kot delo župana ali občinske uprave. To ni delo, ki bi ga lahko občani otipali, preizkusili. Tli gre boljza papirne zadeve - sprejemanje odlokov in odločitev, katerih sprejemanje pa resda lahko precej vpliva na življenje občanov. Zadovoljni smo torej, čeprav se svetniki še vedno učimo. Nekateri se srečujemo z za nas do sed^j nepoznanimi stvarmi in napake pri delu so mogoče. Trdim pa, da poskušamo čim več zadev uspešno rešiti v zadovoljstvo čim širšega kroga občanov, da se ne izgubljamo v političnih polemikah, v nepomembnih prerekanjih. Nemogoče pa je sprejeti vsak odlok ali odločitev po volji vseh občanov. Kritike so, bodo in vsaka dobronamerna bo spodbudna tudi za nas, svetnike in svetnici." O delitveni bilanci med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so šmarški svetniki letos kar nekajkrat govorili. Sogovornik je prepričan, da še kar nekajkrat bodo. Zadeve se Bojan Kladnik, predsednik sveta občine Šmartno ob Paki: "Stvari poskušamo reševati čim hitreje in v kar največje zadovoljstvo občanov." menda tako zapletajo, da je na zadnji seji komisije za pripravo delitvene bilance povedal, če do konca tega leta ne bodo zadev rešili, bo njegov predlog za rešitev vključeval poseg države oziroma njene arbitraže. Do sedaj je komisiji uspelo šele razdeliti tisto, kjer je bilo jasno, da bo najmanj težav. "V zadnjih obravnavah se vračamo nazaj, tudi na področja, za katere smo se že dogovorili. Največ nerešenih zadev je pri tako imenovani nadgradnji, kot so Športni zavod Rdeča dvorana, Komunalno podjetje, čeprav je tu svoje delo posebna komisija dobro opravila, in še bi lahko kaj omenil. Upam, da bomo našli dovolj razuma, strpnosti in zadeve rešili sami." Občane občine paškega kota v tem trenutku bolj kot delitvena bilanca zanimajo simboli. Skorajda leto je že mimo od objave razpisa za zbiranje predlogov, občinski praznik je pred vrati, kljub večjim obravnavam pa svetniki med 13 predlogi še niso izbrali grba in zastave. Razhajanja pri izbranih 2 predlogih komisije za simbole, ki je sicer svoje delo dobro opravila, so bila prevelika. Bojan Kladnik je zadevo komentiral: "Nismo edini s tovrstnimi težavami v Sloveniji. V Šmartnem ob Paki smo pač želeli poiskati simbol, ki bo sprejemljiv za najširši krog občanov, in ki bo zadovoljil tudi stroko. Ker sami nismo uspeli, smo naročili izdalavo simbolov. Pri pripravi Sodelujemo vsi svetniki in do prvega praznika občine Šmartno ob Paki pričakujemo, da bomo razpoznavni tudi po grbu in zastavi." ■ (tp) m 1 Šoštanj in nJegov Svet Zapisano na rob beležke podi točko ugibanja iJlii s v- $ V- S V * Marjan Vrtačnik ni govoril le zase Strankarsko neopredeljen kandidat v Svetu občine Šoštanj Marjan Vrtačnik je za Naš čas posebej poudaril, da pobude v zvezi z razrešitvijo predsednika komisije za okolje in prostor Svetu občine Šoštanj ni podal sam, kot bi se dalo razumeti iz zapisa v našem časopisu, ampak so sopodpisniki te pobude še štirje svetniki: Rudi Satler (DeSus) Branko Valič in Marko Kompan (ZLSD) ter Milan Kopušar (LDS). Se desni nagibajo v levo? Prav zanimivo, kako se je na zadnji seji Sveta občine Šoštanj izteklo tajno glasovanje za predsednika in člana komisije za statut in poslovnik. V izrazito desno usmerjenem Svetuje tokrat zmagala manjšinska leva, opozicijska stran. Kandidata Marjan Vrtačnik (strankarsko sicer neopredeljeni kandidat, ki vleče bolj v levo) in Milan Kopušar (LDS) sta s 13:5 in 13:5:0 premagala svoje protikandidate. Bi se izteklo drugače, če volitve ne bi bile tajne? Ugibanja v to smer so možna. Kupčkanje? Kaj sta (zdaj že izvoljena) član in predsednik komisije za statut in poslovnik lahko ponudila v zameno za izvolitev? Ugibanja v smer, da je bilo tako, so spet možna. Recimo: je kdo izmed njiju "deloval" na kakšnem od interesnih področij SKD in ponudil pomoč, ko bo šlo za pobudo z njihove strani? Ta pomoč je bila namreč potrebna že pri naslednji točki (Nagrade, priznanja...), a to so spet ugibanja! Bo Zeleni Rezman spet v Svetu? Spet ugibanja! Mimogrede: tista čestitka Zelenih ob prazniku občine Šoštanj, "doVOLITE, da vam pomagamo!" je bila močna. No, Peter Rezman si je mesto v Svetu občine Šoštanj zagotovil na občinskih volitvah decembra pred dvema letoma. Tam ga je, ko je opravljal s članom Sveta nezdružljivo funkcijo, menjal Edo Žlebnik. Zdaj, ko tega razloga ni več (Rezman ni več sekretar občine), se zna v Svetu spet pojaviti. ■ Milena Krstič - Planine Priznanja tudi za velenjske inovatorje ii- nem sejmu je komisija -Slovenske podjetniške mreže, republiški Ministrstvi za gospo-darske dejavnosti ter znanost in tehnologijo, Zveza inovatorjev Slovenije, Obrtna zbor- terim razstavljalcem - inovatorjem priznanja: veliko zlato, t 5 zlatih, 10 srebrnih inl) bronastih priznanj. Med dobitniki srebrnega priznanja so bili tudil Vladka in Toma* Kaiser ter Zvone Zimič iz Šoštanja. Priznanje so prejeli za odlepiteč * etikete z rpt u< >rjc m in odiepijec etikete z datumirko. Bronasto priznanje pa je za zapiralnik steklenic s kronskim zamaškom zapiralnika kozarcev z Al® j pokrovom prejel Čedomir Milic i/ Ys lenj i ■ (tp) Pri nas pa kar poka Komaj so se stvari okoli naših različnih orožarskih afer malo umirile, je pri nas zares začelo pokati. V našem neposrednem okolju, v naši bližini, pa tudi po raznih dmgih krajih naše dežele na južni strani Alp. Ta deželica pa je tako majhna, da četudi poči na čisto drugem koncu, odmeva po vsej državi. Tako odmeva, da si res ne more več nihče zatiskati oči in ušes pred tem, da je tudi pri nas minil čas, ko je bilo vse mirno, vse tiho, vse v najlepšem redu. Pravijo, da je to davek, ki ga moramo plačevati novim razmeram in večji odprtosti v svet. Toda veliko je verjetno pri nas takih, ki bi raje plačali kakšen drug davek, pa še naprej živeli mirno in spokojno. To naše pokanje ima očitno različne razloge, namen pa naj bi bil predvsem zastraševanje. Prestrašiti je treba tega ali onega podjetnika, ker redno ne plačuje računov, ali drugega, ki nam je malo preveč poslovno skočil v zelje, ali pa nekoga preprosto zato, ker mu naj bi šlo predobro. Poka lahko tudi zato, da bi nekdo, ki ima, del tega dal nekomu drugemu, ki nima. 19 pa tudi ni pripravljen, da bi do česa prišel z delom. Zadnji čas smo bili priča še hujšim razlogom: da bi utišali pravico. Eksplozivno telo, ki poči zato, da na sodiščih resnično ne bi več sodili tako, kot pričakuje večina poštenih ljudi, je resnično zelo škodljivo. Zato ni čudno, da je ta eksplozija predramila veliko Slovencev. In da so ti tudi pozorneje prisluhnili "dvoboju " med policijo in pravosodnimi organi, ko je šlo za to, ali lahko izvedejo nekatere ukrepe, da bi prišli hitreje do osumljenca, ali ne. Seveda bi bilo nevarno, če bi pri tem ravnali v nasprotju z zakonom, saj bi lahko tako "pooblastilo " kdaj kdo izrabil tudi v kakšenm drugem primeru, ko stvar ne bi bila resna. Vseeno pa so ljudje pričakovali, da bodo skupno izbrali pot, ki bo najbolj učinkovita in ki bo najhitreje privedla do cilja. Nekakšno obtoževanje pred očmi javnosti pa seveda lahko koristi le tistim, proti katerim je bil sicer ukrep namenjen. Pri nas sicer radi govorimo, da je ozračje napeto, eksplozivno, pa vendar verjetno nihče, ki tako označuje politične, gospodarske razmere, ne misli, da bo zaradi eksplozivnih razmer res tudi prišlo do eksplozij. Tudi besede nekaterih, da bodo za dosego tega in onega cilja uporabili vsa sredstva (če že pozabijo omeniti, da vsa zakonita sredstva), ne pomenijo, da bodo jutri padale bombe. Zal pa se dogaja, da po eksplozivnih sredstvih segajo tisti, ki sicer o napetostih pri nas ne govorijo. Oni sami jih ustvarjajo. Kdo je že rekel: nič več ne bo, kot je bilo. Lepo je, če to velja za to, da bo več demokracije in manj samopašnosti; dobro tudi, če mislimo na boljše življenje in manj kriznih dni - slabo pa, če res mislimo, da moramo v vsem slediti razvitemu svetu. Tudi po razmahu kriminala v najhujših oblikah. Mir z nami! ■ (k) 3. oktobra 1996 AKTUALNO MK VAS 3 Praznik občine Šoštanj počastijo s svečano sejo Prvič priznanja V zgodovini Šoštanja so pomembni mejniki. Eden teh je 30. september 1436, ko je celjski knez Friderik podelil trgu Šoštanj trške pravice. 30. september so si v Šoštanju izbrali za dan, ko slavijo občinski praznik. Letos so ga drugič zapovrstjo počastili s slovesno sejo Sveta. Mnogi, ki na dogodku niso mogli biti zraven, so Šoštanjčanom poslali pozdravne čestitke, tisti, ki so prišli, pa so lahko občudovali tudi stvaritve, ki so nastajale na 23. mali Napotnikovi kiparski koloniji v Zavodnjah in so jih na ogled postavili v avlo Kulturnega doma. Na svečani seji Sveta so letos prvič podelili najvišja priznanja občine. Za dobro razpoloženje je že pred začetkom poskrbel Pihalni orkester Zarja, ki se je predstavil s polurnim koncertom, v kulturnem programu med sejo pa sta zapela Oktet TEŠ in Irena Vrčkovnik. Predsednik Sveta občine Šoštanj Anton Skornšek je zbranim predstavil delo Sveta v času od lanskega do letošnjega praznovanja in menil, da je ta opravil veliko zahtevnega dela, saj je med drugim sprejel vrsto dokumentov, potrebnih, da bo življenje Šoštanjčanov kakovostnejše. Dr. Bogdan Menih, župan Šoštanja, je zbranim predstavil delo, ki ga opravljajo in načrte, kijih ima občina Šoštanj v bodoče. Pri tem je posebej podčrtal, da se ničesar ne da narediti čez noč, da pa je tudi v Šoštanju tako kot drugod veliko več potreb kot možnosti. Najbolj slovesen trenutek je nastopil, ko sov Šoštanju prvič podelili najvišja občinska priznanja. Za prvega častnega občana so izbrali Jožeta Pribožiča, od leta 1980 župnika v Šoštanju, kamor sodita tudi župnišči v Belih Vodah in Zavodnjah in dekana Šaleške dekanije. Priznanje so mu podelili, ker seje v Šoštanju po tistem, ko je prišel in našel cerkvene objekte v zelo slabem stanju, z veliko vnemo in truda lotil temeljite sanacije vseh objektov. Nekatere je bilo treba dograditi, urediti nove omete na pročeljih, posodobiti notranjost cerkva in popraviti strehe; do ene, cerkve svetega Križa v Belih Vodah, pa tudi asfaltirati cesto. Priznanje občine Šoštanj so podelili Termoelektrarni Šoštanj, izročili pa direktorju Jaru Vrtačniku. V TEŠ-u so pred desetimi leti izdelali temeljit ekološko sancijski program in ga v veliki meri doslej tudi uresničili. TES je tudi tisti, ki ima veliko mero občutka do kakovosti življenja prebivalcev Šoštanja. Direktor Jaro Vrtačnik, se je v imenu TEŠ denarnemu delu nagrade odrekel v korist osnove šole Biba Roecka Šoštanj. Plaketo občine Šoštanj je prejelo podjetje Gorenje Notranja oprema, zanje pa direktor Grega Verbič. V podjetju so se v letih 1994 - 1995 lotili zahtevne naložbe v povečanje proizvodnje in popolni ekološki sananciji proizvodnega okolja. Prej onesnaženo okolje, ki so ga bližnji prebivalci močno občutili, je zdaj popolnoma sanirano, v podjetju pa so zaposlili še nove delavce. V Šoštanju je bil v počastitev praznika tudi teden športa, najuspešnejšim ekipam, ki so sodelovale, so v ponedeljek slovesno izročili pokale. ■ Milena Krstič - Planine Priznanja sta podelila župan Šoštanja dr. Bogdan Menih (zadnji z leve) in predsednik Sveta Anton Skornšek (prvi z leve). Prejeli pa so jih, od leve proti desni: Jože Pribožič, Jaro Vrtačnik za TEŠ in Grega Verbič za Gorenje Notranjo opremo, (foto: Stane Vovk) Termoelektrarna Šoštanj Uspešno sklenili V času med 29. julijem in 21. septembrom je potekal v Termoelektrarni Šoštanj obsežen remont četrtega bloka, kijih je veljal več kot dve milijardi tolarjev. Opravili so obsežna vzdrževalna in obnovitvena dela, s katerimi so tudi podaljšali njegovo življenjsko dobo. Tako so zamenjali stator generatorja, oljne gorilnike, zaščite turboagregata, 220 V baterije in opravili generalni remont energetskih transformatorjev. Na strojnem področju so opravili poleg vzdrževalnih del na nizkotlačnem delu turbine še potrebne kontrole za določitev preostale življenjske dobe turboagregatorja. Zamenjali so dotrajano prižigno oljno kurjavo in jo poenotili z enako opremo kot je na bloku pet. Predelali pa so tudi aktivni del kotlja in sicer so vgradili samostojne oljne gorilnike, ki so izrednega pomena. Termoelektrarna remont IV. bloka Šoštanj je namreč v slovenskem energetskem sistemu usklajevalec potreb električne energije, kar seveda pomeni, da bloke pogosto izklapljajo in ponovno vključujejo in se torej potrebam lahko hitro odzivajo, če te prižigalne naprave dobro delujejo. Ob remontu četrtega bloka so letos opravili tudi prvo revizijo naprav za razžveplanje dimnih plinov, predvsem pa so ta čas izkoristili za odpravo garancijskih pomanjkljivosti. Poleg domačih vzdrževalcev so ta dela opravili še delavci ESO Velenje, ATM Slovenija, ELESTTL, Inštitut Milan Vidmar, AKU servis Medvode, Miometal, Termika in Nivo ter strokovnjaki tujih firm Siemens, KWU, Babcock, Waagner biro. Remont je potekal po zastavljenem planu in v TEŠ upajo, da bo ta blok obratoval nemoteno vse do naslednjega remonta, ki je predviden za leto 1999. ■ (mz) Izredna^ konferenca^ ZSSS o odpovedi splošne^ koletivne^ pogodbe Sindikati zahtevajo umik ali preklic Kot je znano, sta Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije odpovedala veljavnost splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in tarifno prilogo k njej. Vzrok naj bi bili previsoki dodatki k plačam. V Svobodnih sindikatih Slovenije menijo drugače: da je to napad na že sicer nezavidljivo pravno, gmotno in socialno varnost vseh zaposlenih v Sloveniji in opozarjajo, da sta se delodajalski organizaciji s tem morda odločili za socialne konflikte in delavske nemire namesto socialnega miru in socialnega sporazumevanja. Ob tem ne razumejo, da so ostale pravice in položaj uprav, direktorjev in vodilnih delavcev nespremenjene. "Delodajalci predlagajo znižanje številnih pravic zaposlenim na tako nizko raven, da jih ni mogoče sprejeti, ker bi to za večino delavskih družin pomenilo, da bi se čez noč znašle v revščini in bedi. Gre za regres za prehrano, vprašanje prevoza na delo, regresa za letni odpust, znižanja nadomestil za bolniško odsotnost, dnevnice, jubilejne nagrade, odpravine ob upokojitvi..." našteva Mira Videčnik, sekretarka Območne organizacije ZSSS Velenje, ki k temu dodaja, da jih moti tudi način, kako so bili v sindikatih z odpovedjo seznanjeni, četudi je dejanje gospodarske zbornice in združenja delodajalcev formalno legalno. V ZSSS so v sredo, 25. septembra, zaradi odpovedi kolektivne pogodbe sklicali izredno konferenco v razširjeni sestavi, ki se je je udeležilo tisoč predstavnikov, predsednikov in zaupnikov. Izredna konferenca je sprejela tri stališča: zahtevo, da Gospodarska zbornica in Zduženje delodajalcev umakneta oziroma prekličeta odpoved splošne koletivne pogodbe za gospodarstvo najkasneje do 10. oktobra; zavrnila je nesprejemljiv predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in predlagala vsem podpisnikom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, da čimprej skupno ocenijo oziroma se dogovorijo, ali so potrebne spremembe in dopolnitve te pogodbe ter začnejo pogajanja v duhu socialnega partnerstva. "Po 10. oktobru bomo ocenili razmere in sprejeli nadaljnje odločitve in aktivnosti. Pri tem bodo sodelovale vse sindikalne organizacije in članstvo. Glede na razmere, ki bi se morda še stopnjevale, pa upamo, da se ne bodo in da bo vendarle prišlo do dogovarjanja in pogovarjanja, se bomo poslužili vseh sredstev, ki so v demokratični družbi na voljo, v skrajnem primeru tudi stavke," je povedala Mira Videčnik. ■ Milena Krstič - Planine JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. OKTOBRA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: mesečne temeljna realna ■■■■ obrestne obrestna obrestna mere v % mere v % mera mera j Tekoči računi občanov 2,00 0,17 2,00 Žiro računi 2,00 0,17 2,00 Hranilne vloqe na vpogled 2,00 0,17 2,00 Varčevalna knjižica 4,83 0,40 0,4 0,00 Hranilne vloqe, vezane nad 12 mesecev 12,69 1,02 0,4 J7,50i Hranilne vloqe, vezane nad 24 mesecev 12,69 1,02 0,4 7,50 Hranilne v!oqe, vezane nad 36 mesecev 12,69 1,02 0,4 7,50 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 10,07 0,82^ 0,4 5,00 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 10,18 0,82 0,4 5,10 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 10,28 0,83 0,4 5,20 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 10,49 0,85 0,4 5,40 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 10,49 0,85 0,4 5,40 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 10,60 0,86 0,4 5,50 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 10,70 0,86 0,4 5,60 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 10,81 0,87 0,4 5,70 Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta -depoziti do 100.000,00 SIT 10,81 0,87 0,4 5,70 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 10,91 0,88 0,4 5,80 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 11,01 0,89 0,4 5,90 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 11,12 0,90 0,4 6,00 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 12,69 1,02 0,4 7,50 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni 4,50 -za čas od 91 do 180 dni 5,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 17,41 1,37 0,4 12,00 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 22,83 1,76 0,4 17,17 - Gospodarska zbornica odpovedala kolektivno pogodbo, odločitev podprl tutf re^ijslri upravni odbor Ohraniti podjetja in delovna mesta Na zadnji seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Savinjsko-šaleške regije so govorili tudi o odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Za takšno potezo so se po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožka Čuka odločili po dolgotrajnem premisleku in obsežnih analizah. Zavedali so se, da bodo s tem posegli v obstoječa razmerja v Sloveniji in da s pobudo za sklenitev nove splošne kolektivne, pogodbe nastopajo ravno v času predvolilnega tekmovanja. Kljub temu so se na Upravnem odboru soglasno odločili za to odpoved. Ugotovili so namreč, da se konkurenčnost slovenskega gospodarstva poslabšuje. Obremnitve gospodarstva so tako velike, da ni dovolj sredstev za vlaganja v posodabljanje, dodana vrednost je nizka, javna poraba pa prevelika. Mnoga podjetja, še zlasti izvozniki poslujejo v izjemnih težavah. Tako je v tem trenutku ogroženih 178 podjetij s preko 50 tisoč zaposlenimi. Plače so dva do trikrat višje kot v centralni Evropi in realno naščajo že od leta 1993 dalje in to hitreje kot bruto družbeni proizvod. Mnogo nad evropskim povprečjem pa je tudi obseg dodatnih pravic. Mag. Jožko Čuk poudarja, da so v Gospodarski zbornici pripravljeni na ustvarjalni dialog, ki bo pripeljal do uravnoteženih koristi vseh socialnih partnerjev, ki pa bo omogočil, da bo slovensko gospodarstvo preživelo. Omenjeno odpoved ocenjuje za povsem legitimno dejanje, saj je dovolj časa, da se dogovorijo za novo pogodbo še pred potekom sedanje. Na seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice je na probleme gospodarstva, še zlasti izvoznikov opozoril Borut Meh. Ob tem je poudaril, da želi vlada v predvolilnem času ohraniti socialni mir z ohranjanjem stabilnega tolarja, nizko inflacijo, kar pa na žalost povzroča mnoga nesorazmerja v gospodarstvu. Vlada na področju delovne zakonodaje ni storila ničesar. Tudi zaradi tega je odsotnost z dela tolikšna. Ameriški delavec opravi letno na primer 1730 efektivnih ur, slovenski le 1480. Meh je tudi opozoril, da je bila splošna kolektivna pogodba sklenjena leta 1990 z nerealnimi izhodišči in v popolnoma drugačnih razmerah. Podobnega mnenja je bila tudi Milica Tičič, ki pričakuje, da bo zbornica vztrajala pri pogajanjih. Meni namreč, da mora ta imeti vlogo zastopnice interesov gospodarstva. Ocenila je tudi, daje škoda, da so se ob tem spustili sinditati v politično igro. Seje seje udeležila tudi predsednica območne organizacije sindikata Mira Videčnik, kije ob tem opozorila na neprimeren način odpovedi, predlagala pa je da s stališči območne gospodarske zbornice razpošljejo tudi stališča sindikata. Borut Meh je ocenil,da ni primerno, da bi omenjeno problematiko prenesli na raven regij in podjetij, kjer se odpoved tudi neprimerno interpretira. Nikakor namreč nihče ne namerava ogroziti neposrednega delavca. Naravnana je povsem nasprotno, dogovoriti kriterije in merila s katerimi zagotoviti trdnost podjetij, s tem pa ohraniti delovna mesta zaposlenih. Takšno mnenje je tudi prevladalo in upravni odbor Savinjsko-šaleške gospdoarske zbornice je podprl odpoved splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo z željo, da bi se čim prej začela konstruktivna pogajanja. ■ Mira Zakošek Poagovorsz generalnim direktorjem ERE; d-^d.j Gvidom Omladičem Biti trgovec danes je vse kaj drugega kot biti trgovec včeraj Za velenjsko trgovsko podjetje ERO je letošnje leto jubil-jeno. 45 let je minilo od takrat, ko so gaustanovili. Prvi koraki so bili v takratnih pogojih nebogljeni in skromni, potem pa vse bolj gotovi in hitri. Širili so se po Šaleški dolini, zdaj ne ostajajo več samo tu, čeprav tu najglasneje odmevajo. Jubilej in bogata naložbena politika v letošnjem letu - investirali so okoli 2 milijona nemških mark -sta bila povod, da na pogovor povabimo prvega človeka ERE, d. d. Velenje, Gvida Omladiča. Gvido Omladič zatrjuje, da bo v naslednjih petih letih jasno, ali si je ERA s svojo poslovno strategijo začrtala tako pot, da se bo z njo lahko usidrala v slovenskem prostoru. Ocenjujejo namreč, da bodo naslednja leta izjemno pomembna, saj se bo v njih odločalo, kakšen položaj v slovenskem in širšem prostoru si bo izborila slovenska trgovina. * Era d.d. Velenje je že dolgo živo prisotna v prostoru Šaleške doline. Vidi se, da se v tem prostoru trudite ohranjati in še večati tržni delež. To je v zadnjem obdobju najbrž veliko bolj naporno kot je bilo v letih, ko ste bili "glavni" v Dolini? GVIDO OMLADIČ: "Seveda, zato tudi vse aktivnosti usmerjamo prav v to, kar omenjate, v ohranjanje in večanje tržnega deleža. Nam je jasno, kako bomo to počeli. Natančno imamo izdelano poslovno strategijo. Ukvarjali se bomo z živilsko in neživilsko "branžo", kot rečemo trgovci, in to na dveh področjih -veleprodajnem in maloprodajnem. Prihajajoča konkurenca pa v zadnjem času od nas zahteva tudi temeljito in hitro prilaga- janje novonastalim razmeram." * Potem najbrž ni naključje, da v zadnjem obdobju toliko vlagate v posodabljanje trgovin? GVIDO OMLADIČ: "Seveda to ni naključje. Prav zato, ker želimo ne glede na konkurenco obdržati tržni delež, smo najprej posodobili naše živilske zmogljivosti. Želimo pa tržni del zadržati in ga še okrepiti tudi na področju neživil. Poseben poudarek dajemo specializiranim programom in take so tudi naše prodajalne. Imamo specializirane trgovine za otroke, pohištvo... V tem duhu skupaj s strateškimi partnerji vidimo svojo bodočnost." * Vaše aktivnosti so naravnane tudi v širši prostor - ne samo v Šaleško dolino, v Slovenijo, ampak tudi navzven? GVIDO OMLADIČ: "Prostora je veliko. TU so republike bivše Jugoslavije in sosednje države od Avstrije in Italije, Madžarske, pa naprej Češke, Poljske, Nemčije... Naš cilj je delovati na premeru približno 500 milj. V Eri nam je že nekaj let jasno, da takšna navezanost na lokalni prostor, kot je bila, v svetu ni normalna, zaradi tega smo že pred leti začeli naše aktivnosti voditi izven meja." * Era je bila pred leti že močno vezana na jugoslovanski trg. Tam ste imeli, še imate, svoje premoženje? GVIDO OMLADIČ: "Ta trg spet oživljamo na Hrvaškem, ker želimo obstoječe premoženje aktivirati s prodajnimi centri. Tako smo v Samoboru 25. septembra otvorili prodajni center z več kot 4000 kvadratnimi metri prodajnih površin. Drugi tak cen- ter so Ploče, pomembna strateška točka, preko katere želimo delovati na območje Bosne in Hercegovine." * Ocenjujete torej, da bo dober trgovec tisti, ki jutri ne bo obvladoval samo slovenskega trga, ampak bo prodiral navzven ? GVIDO OMLADIČ: "Če si dober trgovec, moraš imeti dovolj velike količine v nabavi, ustrezno locirana prodajna mesta, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše, ustrezno cenovno politiko ter ustrezen kader. To so načela, ki v trgovini vedno bolj veljajo." * Omenili ste ljudi. Dober trgovec je izobražen trgovec. GVIDO OMLADIČ: "Točno to. Zato v Eri veliko pozornosti namenjamo izobraževanju. Trgovce želimo usmerjati v tiste blagovne skupine, v katerih bodo lahko res specialisti na svojem področju." * Poslovna strategija - v katero smer gre torej Era v prihodnje? GVIDO OMLADIČ: "Naše prodiranje v širši tržni prostor bo šlo v dveh smereh, živilski in neživilski, to je že jasno. Živilski program usmerjamo v tri področja. Eno so maloprodajne točke s široko mrežo trgovin s specializirano ponudbo; drugo so maloprodajne točke, podprte z veleprodajno dejavnostjo, kjer se nam zdita še posebej pomembna programa sadje in zelenjava ter meso in zamrznjen program, ki sta v maloprodaji izjemno pomembna; tretje pa je trženje naših lastnih in zastopniških programov. S tem se danes že ukvarjamo po celi Sloveniji in tudi širše." * Kaj to pomeni bolj konkretno? GVIDO OMLADIČ: "Imamo lastno polnitev vin in vrsto zastopniških programov na področju prehrane in pijač." * Kaj pa neživilski del? GVIDO OMLADIČ: "Tu smo se odločili izključno zu specializirane programe. Tam, kjer smo v Eri močni že zdaj, hočemo biti tudi v bodoče. V širši prostor bomo širili predvsem dva programa. V prvem so veliki in mali gospodinjski aparati, akustika in elektronika. Pri tem se bomo naslonili na lastne specializirane in franšizne prodajalne, ki so zelo primerna oblika za hiter razvoj tržne mreže. Drugi program pa je viden v naši trgovini Vis-a-Vis. Za njim stojijo naše grosistične zmogljivosti. Če povzamem: na eni strani tehnični program ter vse, kar sodi v kuhinjo in dom, na drugi strani pa vrtni program, instalacije, okovje, skratka vse za prosti čas." Gvido Omladič, generalni direktor ERE, d. d.: "Jasna razvojna strategija, povezovanje, usmerjen razvoj..." * Ce prav razumem, boste v Eri potrošnika oskrbeli v celoti, mu ponudili vse, kar potrebuje. GVIDO OMLADIČ: "Ja, s tistim, kar potrebuje vsak dan na živilskem in neživilskem področju, kajti želimo si zadovoljne in zveste potrošnike." * Se v trgovini kaj povezujete? Najbrž ne bo šlo brez strateških povezav v boju s konkurenco? GVIDO OMLADIČ: "Vsekakor, povezali smo se v skupino ABC, v kateri je 16 podjetij, podobnih Eri, skupaj predstavljamo pomemben tržni delež v slovenskem postom. To povezovanje je namenjeno prav temu, da se lažje ubranimo konkurenci." * Uspešno torej tudi v naprej. GVIDO OMLADIČ: "Hvala. Prepričani smo, da smo na pravi poti." ■ Milena Krstič - Planine Poslovne novice Od 25. do 27. oktobra bo v Bihaču potekal sejem gospodarska IPUSK 96. V Splitu bo od 6. do 9. novembra potekal MEDNARODNI SEJEM ORODJA, STROJEV IN OPREME. 8. oktobra se v Velenju ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA. Pti Centru za tehnološko usposabljanje bodo v teh dneh izdali prvo številko nove strokovne revije PROFESIONALNA PRODAJA. Re\'ijaje namenjena vsem, ki delajo v prodaji, vodijo prodajne oddelke, prodajnim zastopnikom.... Čevaszanima, lahko prejmete pn>o izdajo re\'ije brezplačno z izpolnjeno naročilnico ali na tel št. 061/342-671 in 301-133. Od 21. do 25. oktobra bo v Ljubljani potekala poslovna konferenca s podjetji iz ZRJ. Prijavite se lahko pri g. Robertu Kocmanu, GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino, tel.: 061/1250-122. Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje predstavnikov madžarskih podjetij iz treh regij - Tolna, Fejei; Sonwgy, ter slovenskih podjetij, ki bo na Bledu v hotelu Astoria 22. oktobra ob 9. uri. Gospodarska zbornica Slovenije je preverila pri španski zbornici težino vrednosti španskih nagrad, ki jih dajeta podjetji IMGENARTE in ACTUAL-IDAD. Nagrade so brez posebnega tržnega pomena in zato slovenskim podjetjem odsvetuje dražbo. Gospodarska zbornica Slovenije r azpisuje nagrado za izjemne dosežke pri uresničevanju poslovnih in raz\'ojnih ciljev gospodarstva, če so ti dosežki vplivali na rezultate poslovanja in splošni ugled gospodarske dntžbe oziroma organizacije r širšem družbenem okolju. Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, telefon 063/856-920. ■ FINANČNO UPRAVLJANJE IN INVESTICIJSKI IZRAČUNI V TEORIJI IN PRAKSI (D) Finančna analiza, načrtovanje in kontrola Piše: mag. Josip Racan, dipl. oec Pri finančni analizi imamo tri različne vidike. Prvi se nanaša na koeficient analize finančnih poročil, ki se razlikuje zaradi različnih relativnih razmeri odvisnih bilančnih postavk za potrebe testiranja tekoče likvidnosti, učinkovitosti upravljanja poslovnih sredstev finančne strukture in rentabilnosti. Drug vidik analize se nanaša na testiranje ocenjenih rizikov poslovanja, poslovnega in finančnega ter na metodo ugotavljanja njihove mere, s pomočjo faktorjev, poslovnega in finančnega leveragea. Tretji vidik finančne analize se nanaša na tokove finančnih sredstev pri katerih se želi preveriti, oz. v koliki meri podjetje upošteva konvencionalno sprejetih pravil financiranja, kar je pomembno za ohranjevanje njegovega finančnega ravnovesja. Občasno finančno načrtovanje vsebuje projekcijo skupne poslovne aktivnosti podjetja za obdobje enega leta; finalna točka projekcije je načrtovana bilanca stanja in bilanca uspeha. Finančna struktura tega načrta vsebuje načrt denarnih tokov pri pogojih pričakovane neusklajenosti (disharmonije) med bodočim prilivom in odlivom ter prejemov in izdajanj gotovine. Ta finančna struktura načrta sloni torej na dejstvu da sta projekcija in kontrola denarnih tokov v podjetij predpogoj za zaščito njihove tekoče likvidnosti in maksimiziranja rentabilnosti. Analiza bilance stanja Kar s statičnega vidika izraža bilanca stanja v celoti investicijski kapital in njegove vire, iz česar je razvidna finančna struktura oz. konstitucija podjetja. Bilanca stanja predstavlja priporočljivo sredstvo za testiranje in ocenjevanje finančne situacije podjetja. - Cilji analize finančne situacije Finančna situacija podjetja je vedno bila vezana s testiranjem finančnega ravnovesja. Temu se lahko doda še ravnovesje finančne situacije, ki je identifikacija likvidnosti. Testiranje likvidnosti se opravlja praviloma na osnovi bilance. V tem primeru se postavke aktive grupirajo po stopnji likvidnosti nasproti postavkam pasive, ki se pač grupirajo po rokih dospelosti. To predstavlja osnovo za testiranje vprašanj financiranja in investiranja kapitala podjetja in temu primerno zagotavlja usklajevanje dospelosti nabavljenih kapitalov s stopnjo likvidnosti aktive, kjer je kapital viožen. Odgovori na takšna vprašanja so pravila financiranja, ki so usmerjena na vprašanja likvidnosti, in ki regulirajo relacije med: osnovnimi sredstvi in lastnim kapitalom; skupna premoženja (aktiva) in lastni kapital; obratna sredstva in najeti kapital (dolgoročni in kratkoročni); obratna sredstva, ki se grupirajo glede na stopnjo likvidnosti in najetih kapitalov; ter lastni in najeti kapital. Nekaj očitkov na račun obravnave likvidnosti podjetja, ki ima osnovo v bilanci, se argumentirajo v naslednjem: 1. Vpašanje likvidnosti se definira kot sposobnost podjetja, da pokrije svoje obveznosti v določenem času. Iz definicije izhaja, da je likvidnost zahteva, ki je usmerjena v prihodnost in je jo nemogoče statično opazovati. To pomeni, da bilanca na določeni dan, ki je praktično mimo, mora odgovarjati na vprašanje: ali obstaja možnost plačanja obveznosti. To je zahteva, ki jo bilanca kot statična slika zelo težko izpolni. 2. Ideja o usklajevanju uporabnosti in virov kapitala, kjer se del aktive določene aktivnosti povezuje z deli pasive določene dospelosti, predstavlja enostaven poskus transportiranja v prakso gospodarskih podjetij. To je znana klasična praksa financiranja kot zlato bančno pravilo. Ono počiva na predpostavki, da se sprejeti tuji kapital ne sme koristiti drugače od načina kot je dobiven. V zvezi s tem pravilom o nujni vzpostavitvi vzporednih rokov razpoložljivega (dospelega) in plasiranega kapitala, ki je conditio sine qua non v poslovanju vsake banke, so izpeljane kon-sekvence iz načina financiranja posameznih oblik premoženja in zlatega pravila bilančnega financiranja. Hkrati so to kriteriji za vzpostavljanje finančnega ravnovesja. Torej, zahteva po dolgoročni vezavi premoženja, ki mora biti strogo financiran z dolgo- ročnim kapitalom oz. kratkoročna vezava premoženja s kratkoročnim kapitalom, ki je postavljena zlatim pravilom bilanciranja, ni možno realizirati na osnovi bilance usklajevanja koriščenja in virov kapitala. To iz razloga, ker je nemogoče popolnoma zavarovati potrebo po časovni sinhronizaciji razpoložljivosti (dospelosti) in plasmaja kapitala s tradicionalnim grupiranjem pozicij aktive po stopnji likvidnosti ter pozicij pasive po rokih dospelosti. Vzamimo primer kratkoročnih terjatev, ki spadajo po bilančni delitvi in po stopnji likvidnosti v skupino aktive prve stopnje likvidnosti. Medtem, realno so lahko dolgoročni plasmaji, zaradi tega se takšne terjatve ne morejo financirati kratkoročnim kapitalom na način, kot ga zahteva zlato pravilo bilance, saj ona pogojuje pokritje pri ustreznem dolgoročnem kapitalu. Enak primer je pri zalogah, kjer stanje zahteva financiranje z dolgoročnim kapitalom zaradi svoje dolgoročne vezave pokritja. Obratno je pri rezervnih delih strojnega premoženja in špekulativnih zalog, ki zaradi možne likvidacije brez posledic na kontinuiteto poslovanja, se lahko financirajo tudi kratkoročnim posojilom. Omenjeni primeri jasno kažejo, da zahteva po časovni likvidni usklajenosti in dospelosti predstavlja klasifikacijo delov aktive po funkciji, saj je jo realno ni možno uresničiti. 3. Likvidnost, kot načelo finančne politike, ne more biti izključni kriterij pri izboru načina financiranja, tudi ne kot pogoj finančnega ravnovesja. Nasprotno, v znanosti o ekonomiji podjetja je sprejeto splošno mišljenje, da pri dinamičnem gospodarstvu vsako podjetje, če želi dolgoročno eksistenco brez subvencij, mora izpolniti dva pogoja: pogoj pokritja odhodkov in pogoj elasticitete, pri čemer je »maksimiziranje rentabilnosti kot poslovni - dolgoročno gledano - samo posebno oblikovan pogoj pokritja odhodkov«, dočim se pogoj elasticitete v finančnem področju identificira z likvidnostjo. Drugim besedami, finančno ravnovesje je treba razumeti kot pobotanje dva omenjena pogoja, dva principa (rentabilnost in likvidnost), ki varujeta sposobnost podjetja, da odgovorita na dospele obveznosti (pogoj likvidnosti) in pri tem, da niso postavljene ovire maksimalni rentabilnosti (pogoj rentabilnosti). Bilanca ni najbolj ustrezno sredstvo za neposredno vzpostavljanje finančnega ravnovesja, tudi sami izvlečki ne ustrezajo direktno finančnemu ravnovesju. Praktična uporaba bilance se prav gotovo nanaša samo na testiranje in ocenjevanje finančnega statusa ali strukture podjetja, ki je lahko močno, zdravo ali pa slabo, anemično, bolano. Temu lahko še dodamo, da je bilanca samo zbir podatkov ali zrcalna slika trenutno časovno določenega stanja finančne situacije podjetja. Na osnovi zbranih podatkov v bilanci je težko postavljati in sprejemati strateške odločitve. To se lahko rešuje z uporabo matematičnih modelov in metod, ki pravzaprav transformirajo podatke v informacijo oz. vzpostavitev postopka oblikovanja podatkov v informacijo. Managerska struktura v podjetij in podjetniki imajo tako osnovo da lahko sprejemajo strateške odločitve bodisi za investicijska vlaganja bodisi za eksterna vlaganja (vlaganje višek gotovine v vrednostne papirje). Na osnovi tega je lažje sprejeti dobre odločitve in doseči načrtovane cilje, stopnja rizika pa je minimalizirana in nima večjega vpliva na ustvarjeni rezultat. ■ Program Phare ••••••••••• v Vključevanje Šaleške doline in Velenja Na pobudo Ministrstva za znanost in tehnologijo, nacionalnega koordinatorja programov Phare, CBS in INTERREG, območnih gospodarskih zbornic gorenjske, koroške in šaleško-savinjske regije ter predstavnikov občin obmejnih regij, je bil pred dobrim mesecem dni sklican posvetovalni sestanek z namenom, da bi pripravili programe in projekte za prekomejno sodelovanje slovenskih regij z avstrijskimi za leto 1997 in do leta 1999. Vsi predloženi projekti morajo nastati v tesnem sodelovanju s sosednjo državo, obveznost Slovenije pa je finančno sodelovanje v višini 20 - 30 odstotkov. Velenje se bo skupaj z ostalimi regijami tokrat prvič vključilo v to sodelovanje tudi na področju turizma. Aktivnosti že tečejo, osnovna izhodišča in možnosti sodelovanja pa morajo biti opredeljene v oktobru. Celotno koordinacijo vodi Alojz Hudarin. 3. oktobra 1996 NAŠ 5 Center za vzgojo, izobraževanje m^usposabljanje Velenje Priznanje za resnično nadaljnje sodelovanje Nekako ob obrobju mesta Velenje stoji "učilna zidana", ki ni le šola, ampak še mnogo več. Že 38 let delo in življenje za njenimi zidovi poteka drugače kot v njej podobnih ustanovah. Drugače zaradi tistih, ki vsak dan prihajajo v šolo s prilagojenim programom, v oddelek vzgoje in izobraževanja, v delavnico pod posebnimi pogoji, imenovano Ježek. Pri svojem delu z otroki, mladostniki ter odraslimi osebami, kijih je življenje prikrajšalo za nekatere dejavnosti zdravih oseb, so zaposleni dosegli zavidanje vredne rezultate. Širša družba jih je opazila in jim zanje ob nedavnem praznovanju podelila najvišje priznanje Mestne občine Velenje, grb MO. Ob tej priložnosti smo ravnateljici Centra Mariji Kovačič zastavili nekaj vprašanj. Če začnemo pri najbolj sveži zadevi: ste pričakovali priznanje? Marija Kovačič: "Glede na bližajočo 40-Ietnico delovanja našega centra, morda. Najvišjega priznanja Mestne občine Velenje pa ne. Zanj smo zaslužni vsi: čistilke, kuharice, vozniki, hišnik, administrativno-računovodski delavci, še posebej pa učitelji. Veseli smo ga bili tudi zato, ker pomeni, da nas dužba zaznava, nam priznava zavidanja vredno mesto na tem področju doma in v slovenskem merilu." Na katere uspehe ste posebej ponosni? Marija Kovačič: "Na vse, kar se v naši ustanovi dogaja. Veseli in ponosni smo zlasti takrat, ko zvemo, da je učenec, ki je zapustil naš center pred več leti, uspel v življenju, da si je ustvaril družino in skromen domek. Sicer pa za naše otroke in njihove starše pomagamo vsak dan Marija Kovačič:" Upam, da lepo priznanje ne pomeni: sedaj pa sami veselo na delo!" skrbeti na različne načine s pestrimi dejavnostmi. Naši oddelki so se tako razširili, da smo, ima človek občutek, kar najprej morali spreminjati videz šolske stavbe. Dejavnosti smo med drugim razširili v delavnice, kjer se naši absolventi delovnega usposabljanja lahko zaposlijo blizu doma, kar nam je v izjemen ponos. Skratka, vseskozi smo ustvaijali nekaj za boljše in lepše življenje našim učencem." Dejali ste, da ste že pred časom prestopili prag šole s prilagojenim programom, in da ste prava družina v malem. Marija Kovačič: "Velika družina smo, z različno starimi otroki. Že malo razmišljamo o predšolskih otrokih, trenutno pa skrb namenjamo učencem, ki ne zmorejo rednega šolanja od 1. do 8. razreda. Solo s prilagojenim programom obiskuje 63 otrok iz občin Velenje, za prodajo." Načrtov v prihodnje vam najbrž ne manjka? Marija Kovačič: "Res ne. Mi namesto o denarju govorimo o nujno potrebni zamenjavi dotrajane opreme v šoli, še bolj v oddelkih z nepokretni varovanci, kjer mora biti oprema izdelana po naročilu. Potreb imamo še in še, naši ježkarji pa pri tem predn-jačijo. Stiskajo se v enem prostoru. Dolga leta opozarjamo na Šoštanj in Šmartno ob Paki. Program v oddelku delovnega usposabljanja ali po novem učnem načrtu v oddelku vzgoje in izobraževanja je čisto samostojen, drugačen od osnovnošolskega. Tu življenje in delo 27 varovancem potekata povsem drugače. Med njimi so namreč nekateri nepokretni, potrebujejo torej stalno nego, varstvo ter pomoč pri hranjenju, vzdrževanju osebne higiene, sodelovanje strokovnjakov kot so fizioterapevt, logoped in še kdo bi bil dobrodošel. Zelo dobro sodelujemo z zdravstveno službo. Tretji otroci, stari več kot 18 let, so preskrbljeni (žal, zaradi prostorske stiske ne vsi na področju vseh treh občin) v klubu Ježek. To so absolventi oddelkov za delovno usposabljanje in učenci naše šole, ki dobijo spričevalo o nezmožnosti za delo. Ti po svojih sposobnostih počnejo zanimive, koristne stvari, nekatere primerne tudi ta problem, poskušali smo zadevo reševati, a... Letos pa mislim, če tisti, ki pri tem sodelujejo, ne bodo držali fig v žepu, bomo končno pristopili k pripravi projektov in izdelavi novega VDC-centra. Ta naj bi bil podaljšek naše šole na prostor, kjer imamo igrišče. V sklopu varstveno-delovnega centra smo dolgoročno zastavili zadevo, saj smo tu predvideli 2 bivalni skupnosti. Gre za dva majhna družinska prostora, kjer bodo lahko varovanci prebivali Eod nadzorom, z vso nego in skr-jo strokovnih delavcev tudi čez vikende, praznike, po potrebi čez kakšne počitnice." Priznanje vas bo gotovo pri vztrajanju na začrtani poti spodbujalo. Marija Kovačič: "Bo. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo priznanje prejeli. Upam, da to ne pomeni potiska na stranski tir, ampak da napoveduje nadaljnje sodelovanje vseh, ki nam lahko pomagajo. Sami vsega ne bomo zmogli, s skupnimi močmi pa. (tp) Um verza za tretje^ življensko^obdobje Začenja se novo študijsko leto Slišali so vrsto koristnih informacij, ki bodo prišle prav vsem, ki sodelujejo pri obrtnem poklicnem izobraževanju Območna obrtna zbornica Velenje Tudi v šolah za mojstre in vajence V splet aktivnosti, s katerimi so na Območni obrtni zbornici Velenje zaznamovali 20-letnico organiziranega delovanja obrtnikov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je sodila tudi okrogla miza na temo: razvoj in organiziranje izobraževanja za obrtne poklice. V prostorih vile Široko v Šoštanju so prejšnji torek dopoldan o tej temi spregovorili poleg predstavnikov omenjene zbornice še Janja Meglič, vodja službe za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije, Janko Dekleva, vodja službe za izobraževanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, Božo Lednik z velenjske tovrstne zbornice, ravnatelji in direktor Šolskega centra Velenje, predstavnica velenjskega Urada za delo ter ravnatelji osnovnih šol Mestne občine Velenje. Teme niso izbrali po naključju, saj v obrti (zavedajoč se pomena izobraževanja) že lep čas opozaijajo na nujno potrebne temeljite spremembe pri pridobivanju znanj v in za obrt. Tisti, ki imajo škarje in platno v svojih rokah, so končno sprevideli, da je temu res tako in sredi marca letos je začel veljati zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju - eden od 3 zakonov s področja obrtništva. Žal so ga poslanci v Državem zboru sprejeli prepozno, zato to šolsko leto novosti še ni. Prihodnje šolsko leto pa naj bi, po besedah Janje Meglič, že izobraževali v srednjih šolah tudi za obrtne poklice. Bistvena novost za zdaj bo nižja poklicna šola, možnost izobraževanja po dualnem sistemu, čez čas naj bi se temu pridružile še tako imenovane mojstrske šole, na katerih bo mogoče opraviti poleg mojstrskega še delovodski in poslovodski izpit. Janja Meglič je še posebej opozorila na vertikalne in horizontalne možnosti sistema, ki je malo posnet po nemškem, ima pa seveda tudi nekaj tipičnih slovenskih elementov. Opozorila je tudi na vlogo tako imenovanega medpodjet-niškega centra, ki naj bi ga skupaj ustanovili država, obrtna ter gospodarska zbornica, ki pri prenovi izobraževanja za obrtne poklice prav tako sodeluje. "Kar nekaj je že narejenega, veliko dela nas še čaka, vendar 30-letne praznine pri podeljevanju mojstrih izpitov najbrž zlepa ne bomo mogli zapolniti," je menil Janko Dekleva, ki je opzoril na to, da bi denar, namenjen izobraževanje, morali dobiti nazaj in ga nameniti za tisto, za kar ga zbirajo. 65 razpisanih prostih učnih mest samo za obrt v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, po mnenju sekretarke območne obrtne zbornice Velenje Sonje Jamnikar, kaže na potrebe, hkrati pa tudi na skupen nastop pri usmerjanju v to izobraževanje že osmošolcev in njihovih staršev. Najbrž so bili predstavniki zbornic veseli novice predstavnikov Šolskega centra Velenje (ti so med drugim zatrdili, da se že skoraj 40 let odzivajo na potrebe okolja), da obstajajo možnosti za oddelek dijakov, ki se bodo izobraževali za vajence, že prihodnje šolsko leto. V Sloveniji se danes približno 3000 učencev že izobražuje po obrtnih programih z bistveno več praktičnega pouka za 26 poklicev. Razprava je pokazala, da so takšna srečanja koristna za vse, saj so si izmenjali vrsto koristnih informacij, ki jih bodo v prihodnje pri smelem načrtovanju obrtno-poklicnega izobraževanja lahko s pridom uporabili. Ob koncu so izoblikovali razpravo v pet zaključkov, med katerimi velja omeniti intenzivno delo obeh zbornic pri zbiranju potreb po poklicih, rešitev vprašanja, kako nuditi ženski populaciji več možnosti za izobraževanje za poklice, precej več bo v prihodnje potrebno narediti pri predstavitvi poklicev že v osnovnih šolah, si prizadevati za povečanje števila programov, v katerih je potrebno poleg možnosti izobraževanja za odrasle predvideti prekvalifikacije in dokvalifikacije. Zapisali pa so še pobudo in hkrati potrebo po tesnejšem sodelovanju obeh zbornic z osnovnimi šolami. (tp) Univerza za tretje življenjsko obdobje je s svojimi številnimi krožki že krepko vsidrana pri tistih, ki jim je namenjena - upokojencih, ki se jim v zadnjih letih radi pridružijo tudi brezposelni, pa tudi še zaposleni, ki se pripravljajo na upokojitev. Včeraj so proslavili lep jubilej, 10. obletnico delovanja, in s tem napovedali začetek novega študijskega leta. Število in vsebine krožkov se namreč iz leta v leto spreminjajo. Krožek nastane, ko odkrijejo mentorja, ki ima vsa znanja in lastnosti, ki jih potrebuje za izobraževanje starejših odraslih. Pa poglejmo, kdaj vas letos prvič vabijo v stare in nove krožke. "Pogovorna nemščina" se prične v ponedeljek ob 11.35 na CSŠ, v avli rumene zgradbe. Mentorica bo Marija Klemenšek. Isti dan, 7. oktobra, bo ob 15.00 uri pričel z delom krožek "Slovenski prazniki in običaji". Sestanek bo v CSD, mentorica pa Slavka Mijoč. 14. oktobra ob 16.30 bo prvi sestanek krožka "Slikanje na svilo", in to v Domu ostarelih. Vodila ga bo Jadranka Mrak. Isti dan ob 18.00 uri se prične krožek "Skrb za lastno zdravje", ki ga bo v Sejni dvorani ZD Velenje vodila Branka Drk. Ob torkih pa bodo potekali naslednji krožki: 8. oktobra ob 15.30 prvič "Ročna dela Šoštanj" v prostorih Društva upokojencev v Šoštanju. Vodila ga bo Marija Kuzman. 15. oktobra ob 18.00 uri vabijo v krožek "Pogovorna angleščina", na OŠ MPT Velenje. Vodila ga bo Magda Žist. Isti dan se v prostorih KS Levi breg prične "Zgodovinsko-etnološki krožek". Mentor bo Damijan Kljajič. V OŠ Šmartno pa se bo ob 18.00 uri pričel plesni krožek, ki ga bo vodila Tanja Meža. Še ena aktivnost se obeta ob torkih, prvič 15. oktobra. To je "Rekreacija" v CSŠ Velenje, mentor pa bo Marjan Pistotnik. Ob sredah bosta delovala dva krožka. Prvo srečanje novega, "Računalništvo", bo 9. oktobra ob 17.00 uri v avli rdeče zgradbe Šolskega centra Velenje. Mentor bo Tone Sajko. Vinko Šmajs pa bo mentor novega krožka z nazivom "Začetna nemščina", v prostorih LU Velenje. Ob četrtkih bo na OŠ Livada potekal "Krožek za ohranjanje gibčnosti", katerega mentor bo Marjeta Balant. Prvič vabljeni 10.10 ob 17.00 uri. Isti dan ob 16.00 vabljeni pohodniki na AP Velenje. Tudi letos vas bo vodila Anica Podlesnik. Tu sta še dva nova krožka: "Vrtnarsko-sadjarskega" bo vodil Stane Vanovšek, prvič pa vabljeni na ADS - sedež društva 10. oktobra ob 17.00 uri. Vinko Šmajs pa bo mentor krožka z nazivom "Literarno-jezikovni krožek". Prvič vabljeni 17. oktobra ob 9.00 uri v prostore ADS - sedež društva. 17. oktobra bo tudi prvi sestanek "Likovnega krožka". Na OŠ MPT vas vabi mentor Anton Skok, in sicer ob 17.00 uri. Hkrati pa se sedaj pričenjaj0 tudi študijski krožki, kamor vabijo prav vse, saj niso namenjeni le prej našteti populaciji. Velenjska podružnica Andragoškega društva Slovenije vas namerč v ponedeljek, 21. oktobra, ob 17.00 uri vabi v prostore ADS, kjer je sedež društva. Takrat se bodo prvič sestali udeleženci krožka "Učenje in mentorstvo". V torek, 8. oktobra, ob 17.00, bo prvi sestanek krožka "Cvetlični aranžmaji" v prostorih doma za varstvo odraslih. V sredo, 9. oktobra, ob 17.00 uri, vabljeni v krožek "Ljudske vezenine". Hidi ta bo potekal v CSD na Vodnikovi 1 v Velenju. 16. oktobra ob 16.00 uri se pričenja krožek "Slovenska lončarska tradicija" in sicer v Topolšici 76. Ponujajo vam Še en nov študijski krožek - "Učimo se bridž". Prvič vabljeni 16. oktobra ob 17.00 uri na sedež društva. V četrtek, 17. oktobra, ob 18.00 uri pa ste vabljeni v prostore ZPIZ Velenje, kjer bo prvo srečanje krožka z nazivom "Priprava muzejske zbirke". Še enkrat vabljeni, da se včlanite v katerega od ponujenih krožkov Univerze za tretje življenjsko obdobje ali v študijske krožke, ki so res namenjeni vsem vam. bš Območna organizacija RK Velenje Da, če bo zanimanje Dobri 2 leti je od takrat, ko so se na Območni organizaciji RK Velenje razveselili začasne rešitve težav glede skladiščnih prostorov. Našli so jih v spodnjih prostorih objekta na Prešernovi 9a v Velenju, ki so last Tobačne tovarne Ljubljana. Občina Velenje, katere vodstvo ima levji delež zaslug pri tem, je z omenjeno tovarno podpisala tudi najem- no pogodbo. V skladiščne prostore je velenjski RK prenesel pakete (predvsmem hrane in higiene), kijih (je) deli socialno ogroženim domačim družinam ter posameznikom, do nedavnega tudi beguncem. Z odločitvijo Tobačne, da bo te prostore prodala, pa so se znašli tam, kjer so bili pred dvema letoma. "Ceno je lastnica prostorov Mestni občini Velenje že ponudila, vendar ni bila sprejemljiva. Po ugovoru je Tobačna poslala cenilca, ki naj bi na novo ocenil njihovo vrednost. Na to sedaj še čakamo," nam je prejšnji teden povedala Darinka Herman, sekretarka Območne organizacije RK Velenje. Hermanova je še povedala, da bi bilo zanje najboljše, če bi lahko obdržali sedanje skladiščne prostore. Nadvse primerni so za skladiščenje blaga, tudi dostopni in nenazadnje "je za nas pomembno tudi, da naše stranke niso moteče za okolico." Z manjšimi preureditvami bi v njih lahko uredili tudi prostor za skladiščenje rabljenih oblačil in opreme ter z izdajanjem tega blaga prav tako pomagali ljudem, potrebnih pomoči. Tovrstnega skladišča sedaj nimajo, potrebe so vse večje in nejevolja občanov precejšnja. "Sploh si ne upam pomisliti, da bi ostali brez skladiščnih prostorov, čeprav je pomoči vse manj. Iskreno si želimo, da bi lahko obdržali slednje. Zavedamo se, da bo vse odvisno od cene zanje in pripravljenosti za odkup. Glede na to, da nam pri reševanju tega vprašanja stojijo ob strani občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (za vse tri opravljamo dejavnost), upam, da se bomo lahko dogovorili. Pomoč pri tem nam je obljubil tudi republiški RK." Kot je še povedala Hermanova, župan Mestne občine Velenje skupaj z delavci urada za negospodarske javne službe pri tej občini ob čakanju na odgovor oziroma na uradni razpis za prodajo iščejo še druge možne rešitve tega vprašanja. "Skladiščne prostore bomo prodali zato, ker jih več ne potrebujemo," nam je povedal Peter Zule iz Tobačne tovarne Ljubljana. "Gre za 223,71 m2 veliko površino, katerih vrednost je cenilec ocenil na 125 tisoč nemških mark." V Tobačni so se odločili, da bodo prostore prodajali preko agencije, ki je pooblaščena za prodajo tega skladišča. Z občino Velenje pa se bodo o njih pogajali oziroma dogovarjali, če bo zainteresirana za nakup. (tp) 6 ms i: as TO IN ONO —■—— 3. oktobra 1996 Mozirska koča 1896 -1996 Stoletnica na isti dan in ob isti uri 81111 Na Golčki planini bo v soboto edinstveno slavje, takšno pač, kakršnega si zaslužijo vrli planinci in jim^a moramo iz srca privoščiti ter jim izraziti priznanje. Da ne bi bilo nepotrebnih nejasnosti, na Mozirski planini ali pa na Golteh bo to slavje. Vsem znana Mozirska koča, daleč naokrog znana postojanka mozirskih planincev, bo slavila tudi in predvsem v slovenskih razmerah redek jubilej, svojo stoletnico namreč. Planinski vestnik je v 10. številki in svojem drugem letniku 25. oktobra 1896 zapisal: "Letošnje izredno neugodno vreme in ker je bilo težko dobiti skodel za streho, to oboje je bilo vzrok, da se je "Mozirska koča" dogradila šele konec meseca septembra in slovesno otvorila dne 5. oktobra." Res, častitljiv jubilej bo to, ki ga bodo slovenski in mozirski planinci, zlasti pa domačini na obronkih Mozirskih planin obeležili kot se spodobi. Burno je bilo minulo stoletje te priljubljene postojanke. Če drugega ne, je dvakrat pogorela in dvakrat zopet zrasla, previharila planinske viharje, predvsem pa "viharje" z lastniki in oskrbniki, dokler 1984 leta lastniki niso spet postali mozirski planinci. V zadnjem desetletju, zlasti pa minulih letih in mesecih sojo temeljito prenovili in še imajo lepe načrte z njo. Člani društva, šmihelski kmetje in podjetniki, sojo vzeli nazaj za svojo in jo polepšali. V soboto bodo slavili na isti dan in ob isti uri kot pred sto leti -5. oktobra ob 12. uri se bodo zbrali skupaj z gosti in vsemi ljubitelji lepe narave na spominski slovesnosti. Obudili bodo spomine, kronali nekajletne napore pri obnovi, po mnogih letih bodo na najvišjem vrhu Mozirskih planin, na Velikem Boskovcu, obiskovalcem spet ponudili razgledni stolp in pripravili čisto navadno in čisto planinsko srečanje. jp Ponos slovenske dežele Sto let dogajanja ne pomeni v zgodovini kaj veliko. Toda ko se spominjamo sto let trdo prehojene poti slovenskih planincev, je obletnica vsebinsko vse kaj drugega in razmisleka vredna. Slovensko planinstvo se je porajalo v času, ko so v naših planinah nemški prenapeteži dokazovali, kako je ta lepota krajine lahko v ponos nemški deželi v kateri leži... V naših razmerah so zelo napadalno nastopali celjski nemški nacionalci združeni v Deutsch-Oester Alpenverein. Rogovilili so po naših gorah in se obnašali kot veliki gospodarji. Ker so imeli vso podporo oblasti, so kmalu pričeli graditi koče, označevati v nemškem jeziku planinske poti in vnašati v zemljevide naše gore z nemškimi imeni. Lastniki zemljišč so bili pretežno naši kmetje, ki jim v glavnem niso prepuščali pravic za katere so se borili, toda veliko posesti je bilo prav v n^ših krajih v rokah ljubljanske škofije, upravnik pa je bil v najbolj kritičnem času Hofbauer, ki je zaviral na vse načine uveljavljanje slovenskega planinstva v naših planinah in sploh gorskem svetu. Zal o vsem tem premalo vemo, posebno mladi ljudje se ne zavedajo, kako nevarno na najgi je bil že večkrat obstoj slovenstva. Posledično torej ne znamo dovolj ceniti deleža tistih pokončnih mož, ki so se v drugi polovici prejšnjega stoletja postavili v bran napadalni premoči potujčevalcev. Seveda je težko v časih, kot so današnji, razumeti vseh nevarnosti izpred 100 let. V naših razmerah je gotovo Fran Kocbek bil tisti mož, ki je tudi za ceno svojega poklica tvegal odločen boj za slovensko planinstvo. Seveda so naši prednamci že spoznavali nevarnost tujih podtalnih in odkrito napadalnih krogov, ki so za vsako ceno želeli narediti slovensko zemljo nemško. Kocbek je bil učitelj, torej v državni službi in je seveda tvegal, da bodo našli vzrok za njegovo odstranitev iz šole. Ta skrb ga je res spremljala, toda ostal je neomajno zvest svoji materinščini in slovenski stvari. Zbral je ob sebi somišljenike, mlade izobražence in domačine, ki so živeli v predelih planin in gora. S svojo odločnostjo je znal pridobiti somišljenike v vseh krogih narodnozavednih ljudi. Gradnja Mozirske koče ni bila v tehničnem pogledu podvig. Bila pa je branik pred vdorom tujih graditeljev. Tako jo je treba tudi gledati v zornem kotu zgodovine. Pomenila je veliko več kot leseno bajto veliko 5 x 4 m, opremljeno s 3 ležišči. Bila je dokaz, da slovenski planinci ne bodo dopuščali vdorov v predele, ki so slovenski. To je bila za celjske zagrižence prava zaušnica. Nemški planinci so nagajali, tožarili pred sodiščem, razbijali slovenske kažipote, žalili slovenske planince in javno napadali v časopisju oblast, češ da dovoli "rovariti" po planinah. Daje bilo tako, nam priča zapis dr. Franca Hoffmanna, ki je že leta 1685 zapisal v nemški planinski vestnik, "daje solčavski predel največji razbo- jniški kot v Nemčiji". Tedaj mu je dr. J. Frischauf odgovoril v avstrijskem planinskem listu, da "solčavsko" pač ni v Nemčiji in da on še ni nič razbojniškega doživel na pogostih poteh po tem lepem predelu. Vse to dokazuje nestrpnost mogočnih iz krogov tedaj vodilnih ljudi tuje oblasti. V takih okoliščinah so torej naši planinci vztrajali in pridno gradili koče, označevali planinske poti in ohranjali planinski svet slovenski. V tem je veličina nekega časa in ljudi v njem! Morda se le premalo zavedamo pomena vsega nakazanega za naš narodnostni obstoj. Dobro bi bilo o vsem tem na ustrezen način obveščati javnost, pa tudi mladino. Pot razvoja slovenskega planinstva nikakor ni bila posejana s cvetkami. Če je danes ogromno planincev oziroma občudovalcev naših gora, potem je gotovo zasluga tistih prvih, ki so spoznali, da je vsa lepota domače zemlje le senca, če ta ni resnično in samo naša! To je dediščina, ki zavezuje in obezuje vse rodove Slovencev. In če doživljamo obletnico Mozirske koče skozi ta zorni kot, potem se zdi, da bi morali več storiti, da bi se o tem moralo več pisati, govoriti in drugače doživljati veličino slavja, ki ga namenjamo spominu dogodka izpred stotih let. Skromno smo zastavili javno praznovanje, če pomislimo, daje to biladruga slovenska planinska koča na tedanjem Štajerskem, ki je bilo najbolj pod udarom potujčevanja v tedanji Avstriji. A. Videčnik Območno ^združenje slove nskih^ čast ni kov Velenje Novi predsednik Slavko Korenič V petek so se v prostorih Doma obrambe Velenje na letni konferenci zbrali člani Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje, med gosti pa sta bila tudi predsednik in sekretar ZSČ Slovenije Miha Butara in Janko Ljubič. Prisotne je naprej pozdravil predsednik velenjskega območnega združenja Rudi Ževart, ki je predstavil enoletno delo te stanovske organizacije in med drugim dejal: "Z današnjo konferenco se končuje šestletno obdobje našega združenja v novi organiziranosti. Nove oblike in vsebine so narekovale tudi spremembe v organizaciji in delovanju, vse pa smo prilagajali spremembam lokalne samouprave. V našem primeru so iz ene občine nastale tri. Na željo članstva in z razumevanjem županov vseh treh občin smo ostali enotna organizacija in se preimenovali v Območno ZSČ Velenje. Na to odločitev je vplivala tudi pobuda, da naj se naša bodoča organiziranost prilagodi teritorialni razdelitvi slovenske vojske, s katero vseskozi dobro sodelujemo." Na kraju se je Rudi Ževart zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri raznih prireditvah, ki jih ni bilo malo, zahtevale pa so veliko naporov. Sledila je razprava v kateri je sodeloval tudi predsednik ZSČ Miha Butara. Spregovoril je o novi obliki organiziranja in delovanja častniške organizacije, ki se je morala prilagoditi novemu zakonu o obrambi.Na koncu je vsem čestital za opravljeno delo, novemu vodstvu pa zaželel enako uspešno delo tudi v prihodnje. Po razpravi so izvedli javne volitve petnajstčlanskega predsed- stva OZSČ Velenje, v katerem so predstavniki vseh treh občin ter tričlanskega nadzornega odbora. Za novega predsednika velenjske častniške organizacije so izvolili Slavka Koreniča. Na petkovi konferenci so častniki sprejeli tudi sklep o organiziranosti in delovanju območne organizacije, trem dolgoletnim funkcionaijem pa so uspešno delo in velike zasluge namenili častne znake ZSČ Slovenije, na sobotnem srečanju v Lajšah pa so jih prejeli dosedanji predsednik Rudi Ževart, sekretar Martin Slatinšek in blagajnik Edi Fras. B.Mugerle Med gostije bil tudi predsednik ZSC Slovenije Miha Butara, kije bil deležen tople dobrodošlice Družabno srečanje častnikov Letošnje in že tretje srečanja zapored častnikov na letališču v Lajšah je obiskalo kar lepi) število udeležencev. Poleg Častnikov Območnega združenja slovenskih častnikov Velenje so na srečanje povabili tudi njihove svojce. Med gosti so bili tudi predsednik in sekretar ZSČ Slovenije, župani in drugi. K prijetnemu druženje je veliko prispevalo tudi lepo vreme, ki je prve jesenske dni še polepšalo. Najprej je bilo na programu streljanje z malokalibrsko puško in pištolo za praktične nagrade, posebna zanimivost za vse udeležence sobotnega srečanja pa je bil helikopter slovenske vojske. Pilot jc podrobneje predstavil vse njegove tehnične in ostale lastnosti, častniki pa so imeli tudi priložnost poleteti nad Šaleško dolino. Kot se za takšna srečanja spodobi, tudi tokrat ni manjkal častniški golaž, ki ga udeleženci niso mogli dovolj pohvaliti. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da bo letošnje srečanje vsem ostalo v lepem spominu. B.M. Velenjska plesna skupina Etcetera •••••••••••••••••••••••••••••a Energija teles v zgodbi štirih deklet Spoznali smo jih pred približno petimi leti. Štiri mlade plesalke, ki so s takratnimi koreografijami in plesi sledile precej razširjenemu popularnemu plesu, s pritiklinami jazz baleta. Koraki so bili naštudirani na glasbo, gibi ponavljajoči, predvidljivi in predvsem pri vseh štirih uglašeni na isto struno. Pač še ena od plesnih skupin, kijih je bilo prijetno pogledati. In reklo se jim je Queen. Ko so Pika, Petra in dve Barbari malo zrasle, se plesno še izpopolnile (pri Nini Mavec, pa Mirni Marčec) in pričele spoznavati tudi sodobni ples, so se preimenovale v KVIN. Danes, ko so postale skupina, ki se ukvarja izključno s sodobnim plesom, pa so si nadele ime ETC., Etcetera. In tako naprej, torej. Kako? O tem sem se pogovarjala z njimi pred eno izmed številnih vaj, ki jih imajo dekleta ponavadi ob koncu tedna, ker pa so bile takrat pred dvema nastopoma, so vadile pogosteje. Sama takrat njihove nove predstave še nisem videla in verjetno bi sedaj, ko projekt že poznam, poskušala iz njih izvrtati še kaj več. Bila mi je namreč zelo všeč. Iskreno. Nekaj novega, predvsem pa izvirnega, so dekleta pokazala na otvoritvi Mladinskega centra v Velenju, kjer jih je v živo spremljal bobnar Zlatko Kaučič. Malo manj so bile prepričljive, tudi zaradi okrnjene zasedbe, na osrednji občinski proslavi. Etcetera je danes zagotovo ena najbolj perspektivnih mladih plesnih skupin v Sloveniji. Štiri plesalke, Barabara Hudournik, Petra Žist, Pika Klančnik in Barbara Kralj, so v njej od vsega začetka. Pravijo, da so različne, a nekaj imajo skupnega - ljubezen do giba in plesa. S svojimi nastopi se dekleta redno udeležujejo republiških srečanj plesnih skupin, gostujejo po Sloveniji in tako bogatijo domače amaterske odre. Z letošnjim letom je skupina ne le spremenila ime, ampak seje odločila narediti korak naprej in zastaviti izvedbo ambicioznega plesnega projekta, ki so ga prvič predstavile prav ob otvoritvi Mladinskega centra, z njim pa bodo, še dodatno dodelanim, v oktobru gostovale tudi v Ljubljani, kasneje pa še v tujini. Najprej decembra na plesnem festivalu v Pragi, pričakujejo pa še nekaj povabil. Začelo se je torej pred petimi leti, ko so, vse štiri že znanke, prenehale plesati v Urški, kjer so se oborožile z znanjem standardnih in latinskoameriških plesov. Spoznale so se v tečaju jazz baleta. "Želele smo plesati več, vendar znanja takrat še ni bilo veliko. Nobene škode ni bilo v tem, da smo poskusile več stvari, da smo našle tisto, ki nas res zanima. Mislim, da nam je s sodobnim plesom to uspelo," mi pove starejša Barbara, ki je skupaj s Petro že tretje leto v Ljubljani, mlajša Barbara in Pika pa sta še gimnazijki. "Sodobni ples smo spoznale pred tremi leti, ko sva s Petro odšli študirat v Ljubljano. Takrat sva pričeli plesati v Plesnem studiu Intakt in spoznali sva našo današnjo koreografinjo Natašo Dovirac," še izvem. Ko sta na vajah novo znanje prenašali na gimnazijki, so vse "padle noter". In zato so Natašo povabile v Velenje. Začelo seje dobro sodelovanje, ki je že rodilo odlično koreografijo 2.2.2.7., sedaj pa ta nov plesni projekt, ki ga pravzaprav še brusijo. Zbrusiti pa ga morajo do 18. oktobra, ko se bodo prvič predstavile v Ljubljani, na Študentskih kulturnih dnevih. "Sodobnega plesa prej nisem poznala. Odkrila sem, da je to nekaj, kar rabim, verjetno brez tega ne bi več šlo," mi pove Pika, mlajša Barbara pa doda: "Če bi imele več možnosti, bi bil napredek še večji. Vidi se, kako hitro napredujeta Barbara in Petra, ki vadita v Ljubljani. S Piko sva poskušali tudi v Celju s klasičnim baletom, pa nama ni "ratalo". Preveč obveznosti na kupu je bilo." O projektu, ki so nam ga premierno predstavile v Mladinskem centru, so mi povedale: "Koreografija je delo Nataše Dovirac, vendar smo vanjo tudi same vložile veliko dela. Med treningom smo namreč same veliko ustvarjale, Nataša pa je to le povezala. Tokrat je poudarek res na gibanju." In kakšna je zgodba predstave? "Gre za portrete štirih žensk, povzetih iz slik iz leta 1930. Vsaka od nas je dobila eno sliko, me pa smo morale poiskati paralele med žensko na sliki in lastno osebnostjo, torej o tem razmišljati in poiskati svoj karakter. To je nekaj, kar smo vse štiri prvič počele. Na začetku je bilo težje, potem pa nekaj novega, ko se opazuješ, vedno bolj si spontan," so pripovedovale. Dekleta so vadila v tišini, dobesedno. Kajti šele na dan prve predstave so prvič vadile z našim najboljšim jazz bobnarjem Zlatkom Kaučičem. Predstava je bila zato v dokajšnji meri improvizacija, vsaka od deklet nam je v njej podala svojo energijo in lasten način gibanja. Skupaj z izvirnimi zvoki, ki jih je iz različnih pomagal izvabljal Zlatko, seje predstava razvijala od skoraj že pretirane monot-onije do izredno dinamične in nabite sredine, ki jo je prerezalo Pikino odlično petje v živo. Ko se je skupini pridružila še kore-ografinja, je bila celotna slika po odplesanem ena sama. Odlično. Pa čeprav se bo predstava še spreminjala, dobila novo sceno, kostume... Potem bo popolna. bš Etcetera med nastopom v Mladinskem centru DREVO IN MESTO, MESTO IN DREVO Preden spregovorimo o drevesu ali o drevju in o odnosih mesta in drevesa ali obratno, je nujno napisati nekaj besed o vlogi zelenih površin ali če uporabim bolj znan izraz, zelenja v mestu. Vloga mestnega zelenja Vloge mestnega zelenja so raznolike in številne. Nanje ali vsaj na večino običajno niti ne pomislimo, saj mestno zelenje sprejemamo kot del našega vsakdana. Zavedamo se ga šele takrat, ko obstaja resna nevarnost, da bo odstranjeno. Mestnohigienska vloga mestnega zelenja Mestno zelenje je najpogosteje opredeljeno kot "zelena oaza sredi betonske džungle", ali z drugimi bolj ali manj znanimi izrazi kot "pljuča mesta", "zelena medicina" ali "pomoč z zelenjem". Kljub temu da so te trditve na nek način pravilne, so vse predolgo dajali prevelik pomen mestnemu zelenju kot elementu varstva okolja, saj so številne meritve pokazale, da temu ni povsem tako. Pomeben je tudi dodaten, psihološki vidik, ki pa delno sega tudi na področje estetske vloge mestnega zelenja: prisotnost zelenja ugodno vpliva na naše počutje in obratno. Veliko bolj zaznaven pa je vpliv mestnega zelenja na mikroklimo: zelenje vpliva na pretok vetra, ga usmerja ali umirja, drevesa nam ustvaijajo senco, v kateri se predvsem v vročih dnevih radi skrijemo pred sončnimi žarki, sredi pregretega betona in velikih asfaltnih površin zelenje ustvarja več vlage in zato naredi bivanje prijetnejše. Velik pomen ima v mestu tudi ti. prometno zelenje: ločuje poti različnih uporabnikov med seboj (kolesarsko stezo loči od pešpoti, oboje loči od ceste) in na ta način ustvarja večjo prometno varnost (varovanje otrok pred preleti na cesto), omejuje širjenje izpušnih plinov in zvoka. Protihrupne zaščite so posebno učinkovite, če so narejene v kombinaciji zelenja, zemeljskega nasipa in ograje. Meritve so pokazale, da so pri tem veliko bolj učinkoviti listavci kot iglavci, saj velike listne ploskve zadržijo več zvoka oziroma, ga bolj razbi-jejo. Prometno zelenje je po besedah prof. Lendholta iz Hannovra "potrebno zlo kot posledica drugega zla", saj močno vpliva tudi na oblikovanje podobe mesta, zato je nujno, da je načrtovano skladno s celovito zasnovo mesta. Estetska vloga ali pomen zelenja pri oblikovanju mesta Načrtovalci mest so se v preteklosti sklicevali predvsem na mestnohigijensko vlogo zelenja, verjetno iz strahu, da načrti ne bodo izvedeni, če se bodo sklicevali na estetske vrednote. Kvalitetne ureditve površin okoli poslovnih zgradb ali individualnih hiš so danes postale priznane in so celo prestižne. V svetu jih v glavnem načrtujejo krajinski arhitekti in arhitekti, največkrat skupine strokovnjakov, včasih pa tudi priznani umetniki. Pri nas paje urejanje zunanjih površin, predvsem pa zelenih, še vedno nujno zlo ali pa je vloga zelenja razumljena le kot kozmetičeni dodatek in ne enakovreden oblikovalec odprtih povšin znotraj mesta. Estetska vrednost zelenih površin ni v barvitosti cvetoče gredice ampak v obliki, izboru rastlinskih vrst in načinu postavitve v prostoru. Dokler ljudem ne omogočimo, da opazijo tudi druge lastnosti rastlin in ne le cvetenje, jih prikrajšamo za številne estetske užitke. Pomen zelenja pri oblikovanju mesta je tudi za laika večplasten: omogoča zakrivanje in zastiranje nelepih, motečih ali neizrazitih elementov. Ima tudi dopolnilno vlogo, da v harmoniji nasprotij prevzema vlogo živega, zraslega, nastalega proti mrtvemu, narejenemu, sezidanemu, vedno z namenom, da naredi bivanje prijetnejše, zanimivejše, privlačnejše, predvsem mehkejše hkrati pa ne zanika vlogo arhitekture in pomena samo grajenih struktur, ki so prav tako lahko same po sebi zelo estetske. Zelo pomembna paje vloga zelenja za razpoznavanje raznolikosti in naše istovetenje z določenim prostorom. V posebni meri lahko pripomore k "nezamenljivosti" mest, kar je pogoj za identifikacijo in občutek domačnosti (kdo v mestu ne pozna velikega hrasta ob Paki pred gimnazijo) ter že omenjeno dobro počutje. Za strokovnjaka pa je mestno zelenje predvsem pomemben in samostojen oblikovalski element, ki lahko v sozvočju z objekti in odprtimi površinami ustvarja zanimive, estetsko zelo kvalitetne ureditve. Zato je v načrtovalskem smis- lu pomen zelenih površin prav tako večkraten. Na prvem mestu je njihova vloga pri členjenju mestne strukture: z zelenjem prostor členimo, ga delimo med različne dejavnosti (park, trg, otroško igrišče, rekreacijske površine), ločujemo (prometne poti, individualne vrtove od javnih površin), znotraj neke dejavnosti prostor razčlenimo (v parku nastanejo površine za sedenje, za sprehajanje, za otroško igro) ali pa preprosto rahljamo, ureditve so mehkejše in prijetnejše (parkirišča ločimo z grmovnicami in zasenčimo z drevjem). Z zelenjem lahko poudarjamo (odkrivamo) pomembne prvine v prostoru tako, da proti njim usmerjamo poglede (poudarjanje domi-nant), da z enovrstno zasaditvijo poudarimo obliko elementov ali da ustvarimo celovito ploskev na kateri je element, ki ga želimo poudariti ter obratno, da prikrijemo (skrijemo) ali izničimo obliko in vsebino tako, da obsadimo in preprečimo poglede, da usmerimo poglede stran od neželjenih elementov, ali da površino zasadimo z različnimi rastlinami, ki s svojo raznolikostjo zameglijo zaznavanje oblike. Z zelenjem ustvarjamo ozadja (kulise), na katera se zrcalijo druge zunanje ureditve (stavbe, vodometi, spomeniki, posamezna drevesa) ali pa se zelenje zrcali v njih (odsev zelenja na steklenih fasadah, v vodi)). Z zelenjem oblikujemo ostre ali mehke robove in poudarjamo obstoječe robove med posameznimi dejavnostmi (konec, zaključek neke dejavnosti, npr. rob otroškega igrišča). Nadalje lahko z zelenjem ustvarjamo prostorski red z uvajanjem pravilnega zaporedja - ponavljanjem istih elementov na istih razdaljah in v istih oblikah (drevored, strižena živica) ali pa z nepravilnim zaporedjem obstoječi red načrtno porušimo, kadar ustvarja prenapeto ozračje (zelene površine znotraj industrijskih območij). Zelene površine nam lahko, same med seboj ali skupaj z drugimi strukturami ali proti njim, ustvarjajo nasprotja: pozitivno nasproti negativnemu, ali kot je mnogim znano jin in jang, ali celo zvočno nasprotje forte - piano. Nenazadnje pa lahko z zelenjem ustvarjamo kli-maks (vrhunec) neke ureditve, to je območje ali točka, kjer se, zelo poenostavljeno, nekaj zaključi ali začne (mogočno drevo na koncu sprehajališča). Simbolna ali kultna vloga mestnega zelenja Zelene površine so že od nekdaj igrale pomembno vlogo pri poudarjanju posebne dejavnosti na določenem območju: obsajevanje pokopališč s cipresami ali pa v slovenskem prostoru bolj znano sajenje lip v središču vasi kot označevanje centra zbiranja ljudi ali pa mogočni kostanjevi drevoredi ob dostopnih poteh do gradov in drugih pomembnih objektov. Danes je ta vloga zelo oslabljena in je zaradi številnih dejavnosti bistveno težje izvedljiva. Produkcijska vloga zelenih in prostih površin ter vloga zelenih in prostih površin pri ohranjanju zemljišča Kmetijske in gozdarske proste površine zno- traj ali na robu mesta lahko predstavljajo pomembne produkcijske površine ali pa ohranjajo strn-jenost teh površin. Hkrati so za mesto pomembne kot členitev ali izpolnjevanje površin med razvojnimi osmi oz. ohranjanje rezervnih površin širitve mest (gospodarski vidik vzdrževanja površin in ohranjanja kvalitete zemljišč). Pri načrtovanju pa mora obstajati tudi možnost, da pozidane površine postanejo zelene. Zelene površine so lahko tudi bioinženirji: preprečujejo spiranje tal in plazenje. Vloga mestnega zelenja in krajinskih prostih površin pri prostem času Pomembna je tudi njihova morebitna priklad-nost za razvedrilo in rekreacijo: predvsem primestni gozdovi na obrobju mesta in njihovi posamezni povezani segmenti znotraj mesta so površine, ki so lahko namenjene bolj ali manj aktivnemu ali pa le pasivnemu preživljanju prostega časa. Nezanemarljiv pa je tudi pomen individualnih vrtov, kjer prebivalci aktivno preživljajo prosti čas in hkrati soustvarjajo podobo mesta. Kaj je drevo in kaj so vrednote Drevo kot tridimenzionalni element zelenih površin je s svojim volumnom, s svojo maso, če že ne vedno najpomembnejši pa prav gotovo vedno največji in najbolj viden ter hkrati tudi najbolj občuten in tudi občutljiv element. Drevo je nekaj kar nas identificira, nekaj na kar smo zelo občutljivi. O drevju in o drevesu je bilo zapisanih že veliko besed in hkrati premalo. Njihovega pomena se običajno zavemo šele takrat, ko jih ni. Posaditi drevo in ga gledati kako raste, se ga dotikati, ga božati, objemati, se hladiti v njegovi senci, se igrati pod njim, ležati pod drevesom in opazovati lomljenje svetlobe skozi krošnjo, gibanje listov v vetru......vse to so vrednote. Posekati drevo, ga iznakaziti z nepravilnim rezanjem, narediti iz krilatega oreškaija, kije pravzaprav ogromen grm, drevo, ali smrekam posekati spodnje veje, da bi lahko pokosili travo, .....vse to pa se nevrednote, to so negativni prizvoki. Drevo in oblika Drevo pa ni samo vse to pač pa je za oblikovalce mest še nekaj drugega. Je živ element, ki ima svojo podobo, svojo točno določeno obliko, če hočete arhitekturo, (strokovno to imenujemo habitus). Drevesa imajo krošnje različnih oblik, ki jih sicer lahko tudi oblikujemo, vendar pa moramo obrezovanje izvajati pravilno. Slediti moramo drevesu in njegovi naravni obliki, prisluhniti moramo njegovi duši. Smreka, ki smo ji posekali spodnje veje (ozrite se po mestu) je invalid, je kot hiša brez vrat. Drevo s svojim volumnom in s svojo obliko pomembno oblikuje prostor: ga členi, ga rahlja, pogled zakrije ali usmeri, je dominanta in člen po katerem se orientiramo, je nekaj s čimer se istovetimo, je identifikacija prostora in nas. Drevo pa ima tudi svojo notran- jo obliko: vsaka drevesna vrsta ima poleg točno določene strukture, ki določa obliko celotnega drevesa tudi točno določeno teksturo listov, vej, cvetov in plodov, drugačno barvo listov, vej, cvetov in plodov ter drugačen čas in zaporedje sprem-injanja skozi letni čas. Po vsem tem se razlikuje od drugih: zato ločimo platano od smreke ali ginka,' češnjo od javorja ali macesna...... Drevo in čas Vrednost drevesa s starostjo sorazmerno raste, dokler ne doseže svojega klimaksa, ki je za posamezne drevesne vrste različen: hitro rastoče vrste ga dosežejo hitreje a hkrati tudi hitreje izgine, počasi rastoče vrste ga dosežejo pozno a je le-ta trajnejši. V naravi ne srečamo pogosto zelo starih vrb ali topolov, srečamo pa zelo stare lipe in bukve. Ali je čas zaveznik dreves, saj jim dopusti da se izkažejo ali pa njihov nasprotnik, ker so prepočasna, na to vprašanje ne znam odgovoriti, čas je zaveznik, kadar ni nasprotnikov oz. kadar v družbi vlada strpnost (drevesu je potrebno dati čas, da zraste!), čas je sovražnik, kadar vlada nestrpnost (drevo posekamo ali iznakazimo preden zraste!). Pomemben vidik je tudi spreminjanje drevesa skozi letni čas: vsak letni čas je za drevo in z drevesom drugačen, naše doživljanje je različno in spreminjajoče, naši občutki so prijetni ali še prijetnejši, vedno pa se ob njem spočijemo. Drevo kot nevarnost Tako kot je za naše dobro počuje pomembno, da so okoli nas drevesa pa za naše zdravje to ni vedno dobrodošlo. Vse več alergij, ki obremenjujejo današnjega človeka povzročajo tudi nekatera drevesa: spomladi in poleti s cvetnim prahom (smreka, leska, jevša, topol), jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi pa z delci razpadajočih plodov (platana). Narava: kultura Drevo lahko sprejmemo kot del narave v mestu: posamezno drevo kot prgišče, skupino dreves kot šopek, manjši gozdni sestoj kot utrinek. Lahko se nam zdi, daje narava stopila v mesto ali pa ni uspela iz mesta pobegniti. Hkrati pa je drevo v mestu tudi odraz razvite estetske kulture. Je pokazatelj bogastva vrednot nekega okolja. Družba, ki je razvila visok družbeni standard in visoko stopnjo kulture, vnaša v svoje urbane strukture kvalitetno urejene odprte površine, ki niso nujno samo ali sploh zelene, predvsem so kvalitetno urejene. Znotraj tako urejenih površin imajo drevesa vsekakor zelo pomembno vlogo. V drugih kulturah so razvili tudi drugačno filozofijo. Poseben primer so bonsai: po načelih taoiz-ma drevo šele ko trpi, ko torej hjegovo rast redno zaviramo, pokaže vse svoje vrednote, vso svojo lepoto. Naša psiha in naša drevesa Upoštevajoč čas in našo nemoč upočasniti ga, smo razvili poseben odnos do vsega kar se tekom našega življenja neopazno spreminja ter z nami raste in se stara. Do drevesa, za katerega vemo, kdaj je bilo posajeno, ki ga lahko vsak dan opazujemo, ki se vsako leto znova spreminja, razvijemo poseben odnos: nanj se navežemo, z njim se poistovetimo, to je del našega življenja in če ga posekamo, nastane v nas praznina. Tudi če do njega ne razvijemo takega odnosa, vsaj opazimo, da ga več ni. Povsem drugače pa se obnašamo, kadar nas neko drevo iz različnih razlogov moti: nam dela senco tam kjer ne želimo, jeseni "smeti" okolico, ko odpada listje, človeška narava je polna nasprotij: je izredno občutljiva in zelo načelna ali pa izjemno trda in neizprosna. Kljub temu je za naše počutje pomembno, da ti nemi spremljevalci, kot so jih imenovali v raziskovalni nalogi, ostanejo z nami. Z nami pa morajo ostati kot celovite in samostojne osebnosti in ne kot iznakaženi ostanki naše nestrpnosti, agresivnosti in ne-spoštljivosti. Za konec še enkrat: če še niste objeli ali pobožali drevo, naslonili glave na njegovo deblo ali sedli pod njegovo krošnjo, potem storite to čim prej, morda še danes. Saša PIANO, dipl.ing.kr.arh. Zavod za urbanizem Velenje 8 MS iAS KULTURA 3. oktobra 1996 REŠITEV PIKINE NAGRADNE KRIŽANKE Pika je med 47 pravilnimi rešitvami Pikine križanke izžrebala naslednje srečne dobitnike: 1. nagrado (Lego system) prejme: Petra HRIBERŠEK, Tomšičeva 16, Velenje; 2. nagrado (žepni fotoaparat s flešom) prejme: Katra JEZERŠEK, Aškerčeva 8, Velenje; 3. nagrado (3 knjige Pika Nogavička) prejme: Žiga ZRIMŠEK, Goriška 40, Velenje; 4. nagrado (knjiga Pika Nogavička) prejme: Nina ZLOVŠE, Savinjska 2, Nazarje; 5. nagrado (Pikino lutko) prejme: Jure GOLIČNIK, Lepa njiva 9, Mozirje; 6. nagrado (Pikin kovček) prejme: Helena KUGO-NIČ, Topolšica 59; 7. nagrado (Pikina majica) prejme: Nina PAŠ1Č, Šenbriška 16, Velenje; 8. nagrado (Pikina ruta s šiltom) prejme: Matic ZRIMŠEK, Goriška 40, Velenje; 9. nagrado (garnitura Pikinih lončkov) prejme: Urška SUŠEČ, Kardeljev trg 8, Velenje; lO.nagrado (Pikin plakat) prejme: Janko ZAC1RKOVN1K, Prešernov trg 11, Šoštanj Izžrebanci lahko dvignejo nagrade vsak dan od 9.00 do 13.00 v domu kulture Velenje. Vaša Pika Nogavička ABONMAJI 96/97 V Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje vpisujejo: GLEDALIŠKI RUMENI ABONMA, GLEDALIŠKI BELI ABONMA, ZLATI ABONMA CANKARJEVEGA DOMA, MLADINSKI ABONMA, PIKIN ABONMA Program in informacije lahko dobite v pisarni prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika ali na telefon 862 006 (nova telefonska številka za prireditve). Vpisovanje je možno vsak delovni dan, od 9.00 do 13.00, v sredo do 17.00. Upokojenci naj prinesejo s seboj zadnji odrezek pokojnine. Rezervacij brez plačil, ne sprejemajo! Zgodilo se je... Leta 1904 3. vinotoka V Slovenskem narodu je bil objavljen skorajda utopičen članek z naslovom "Brez dima": A . "Vsak prebivalec naših velikih mest si gotovo .i&o želi že enkrat videti svoje mesto brez dima. Snrarjl Lahko bi meščani sami k temu pripomogli, če bi vedeli, da se obilno splača in da je ceneje kot V*^ '• pa pustiti vhajati v zrak velike oblake črnega dima. Dandanes znamo že take iznajdbe, ki dim iz dimnika skoraj docela preprečijo, kerizžgejo iz dima vse snovi, ki se dajo še za kurjavo porabiti, a ki bi sicer ušle v zrak v podobi dima. In za take iznajdbe poleg tega tudi ni treba visokih in dragih dimnikov, kakor jih morajo sedaj zidati tovarne. Gotovo bodo za nas nastopili blaženi časi, kadar ne bo več dima po naših industrijskih mestih." Problemi z onesnaževanjem so bili na začetku stoletja v primerjavi z današnjimi prava malenkost in bojim se, da "blaženih časov" še dolgo ne bo. Leta 1946 "Sadjarska razstava v Velenju" je naslov članka, kije bil objavljen v celjskem časopisu Na delo: "V Velenju je bila od 22. do 29. septembra sadjarska razstava, ki so jo pod okriljem Sadjarske podružnice St. Ilj pri Velenju, organizirali Velenje, St. Andraž, Šoštanj, St. Janž na Vinski gori in Skale. Od blizu in daleč so ptihajali ljudje, šole in zadruge ogledovat krasno sadje, o katerem se je tov. Kafol, znani sadjarski strokovnjak izrazil, da že dolga leta ni videl tako lepega in da mu tudi svetovno znano tirolsko sadje ne bi bilo kos. Na razstavnih policah so videli poleg raznih vrst jabolk in hrušk tudi češplje, breskve, grozdje, kutine, orehe in lešnike, pa tudi posušeno sadje. Celo smokve so bile pri sadjarski podmžnici Št. Andraž, razstavljal jih je tov. Verdev Franc, ki mu je smokvino drevo letos dalo že drugi pridelek. Kdor je videl to razstavo, bo razumel, da je štajersko sadje znano širom sveta, da je dobivalo diplome v Parizu, Bnislju itd. In to še bolje razume, če ■ je imel priliko opazovati kmeta sadjarja, kako z ljubeznijo in velikim zanimanjem ogleduje razstavljeno sadje, s kakšno skrbjo je prinesel i' košu po ure daleč svoje izbrane plodove, da s tem stopi v vrsto zavednih in naprednih sadjarjev. Poleg članov že navedenih sadjarskih podružnic so razstavljali svoje izdelke tudi tovarna marmelade in sadnih sokov iz Sp. Hudinjepri Celju, kemična tovarna v Hrastniku ter tovarna dušika v Rušah. Posebno pozornost so vzbujali razstavni predmeti zadrugarja tov. Jelena, znanega dreves-ničarja iz Št. llja. Razstavil je celo vrsto vzorno vzgojenih sred-njedebelih sliv, češenj, jablan in hrušk,' različno pritlično sadno drevje, kije osnova sadjarske bodočnosti in primer drevesa, obolelega na ožigu. Naše gospodinje pa posebno privlačuje njegovo vkuhano sadje, ter krasno, na razne načine sušeno sadje. Razstava je bila plod medsebojnega skupnega dela in plemenitega tekmovanja. K dobremu uspehu je mnogo pripomogla velika požrtvovalnost šolskega upravitelja tov. Kmecel Edmunda. Pred odrom je visel s stropa zvon, narejen iz samih jabolk caijevičev, zelenja in vrtinic vzpenjalk, delo tov. Mak Ivanke iz Št. Andraža. Lep napredek je že dosegel slovenski sadjar. Še lepši pa bodo uspehi, ko se bo obogatil tudi z izkustvi in epohalnimi dognanji genialnega sovjetskega strokovnjaka Mičurina." Mičurin gor ali dol, naši ljudje so veliko raje zaupali vase in v svoje izkušnje kot pa v znanje in sposobnosti strokovnjaka, ki je delal na drugem koncu sveta, v popolnoma drugačnih klimatskih, vremenskih in podnebnih razmerah. ■ Damijan Kljajič Sodelovanje Ve lenjčanov z^ gosti i^ Lin za Operne arije so navdušile V petek, 27. septembra, na večeru opernih arij je simfonični orkester Brucknerjevega konzervatorija iz Linza s pevci solisti navdušil obiskovalce v polni dvorani velenjske glasbene šole. V sporedu, bogatem z lepimi in znanimi arijami iz oper Seviljski brivec, La Boheme, Čarobna piščal, Traviata, Rinaldo in Tosca, due-tom iz Čarostrelca in kvartetom iz Rigoletta, so pevci iz Linza (7), posebno Ulrike Reiter, Susanne Ganglberger in Maria Gusenleter, pokazali visok nivo obvladanja pevske tehnike in operne interpretacije. Veseli smo lahko uspešnega sodelovanja tudi dveh naših pevcev: Gordane Hleb in Tomaža Kovačiča, ki šele začenjata visokošolski pevski študij. Vseskozi dober orkester se je samostojno še posebej izkazal z uverturo Carmen in Intermezzom iz Cavalerie rusticane. Dirigent Nikolaj Žličar, sicer profesor klavirja na velenjski šoli, že nekaj let sodeluje z Brucknerjevim konzervatorijem. Z odličnim vodenjem orkestra in pevcev, posebno pri Verdijevem kvartetu, je samo potrdil svojo večletno prakso v operi. Vse interprete in občinstvo je znal primerno motivirati, tako da je v dvorani nastalo prijetno glasbeno koncertno vzdušje. Mestna občina Velenje in Rudnik lignita Velenje sta s tem, da sta omogočila koncert, prispevala na kulturnem področju enega najlepših večerov v okviru občinskega praznika. Z gostovanjem študentov - glasbenikov Brucknerjevega konzer- Nekateri pevci, med njimi oba naša - Tomaž Kovačič (v sredini) in Gordana Hleb (prva z desne) takoj po koncertu. vatorija, v katerega je trenutno vpisanih okoli 1000 študentov, 160 profesorjev pa skrbi za izobraževanje vseh klasičnih instrumentov, petja, glasbene teorije, stare glasbe, jazza, glasbene tehnologije, elementarne glasbene vzgoje, gledališke igre in plesa, se začenja sodelovanje z velenjsko glasbeno šolo, ki ima tudi obetavne načrte na področju glasbenega študija. Najbrž že spomladi bodo Velenjčani vrnili obisk Linzu s svojim najboljšim programom. To sta se po koncertu dogovorila oba direktorja - gospod Reinhard vod Gutzeit in mag. Ivan Marin. Leon Zakrajšek - rojeni grafik Umetnikj ki mii je grafika pisana na dušo Gledališče pod kozolcemJSmartno ob Paki V soboto premiera Izgubljenega sina Kultura je ena izmed dejavnosti, ki je skozi desetletja povezovala Šmarčane. To še vedno počne. Zato ni presenetljivo, da letos teče že devetdeseto leto kulturnega delovanja v dolini ob sotočju reke Pake in Savinje pod goro Oljko. Temu jubileju so šmarški kulturniki že namenili nekaj prireditev. Tako ga je v februarju foklorna skupina Oljka počastila s prireditvijo Čajevka, hkrati z njo pa tudi sama zaznamovala 20-obletnico delovanja. Moški pevski zbor je za to priložnost pripravil celovečerni koncert, v ta splet bi lahko uvrstili tudi prireditev Šmarčani Šmarčanom konec letošnjega avgusta. Višek praznovanja jubileja pa bo v soboto, ko bo Gledališče pod kozolcem v sodelovanju z muzikanti foklorne skupine Oljka in pevci moškega pevskega zbora postavilo na oder ljudsko igro Andreja Šusterja Drabosnjaka Izgubljeni sin. Premiero bodo na odru domače dvorane začeli ob 19.30 uri, ponovili pa dan kasneje, v nedeljo, ob 18. in v soboto, 19. oktobra, ob 19.30 uri. Drabosnjakov tekst je adaptiral Bogomir Veras, kateremu so šmarški gledališniki zaupali tudi režijo. V vlogah pa se bodo predstavili: Peter Podgoršek, Jernej Pečnik, Franc Fužir, Andrej Hofer, Emil Štrbenk, Mija Žerjav, Urša Peršič, Adi Hofer, Beta Part, Zvonka Peršič, Mateja Pečnik, Tini Rudnik, Lija Modrijan, Zoran Kačičnik. Šmarški gledališčniki bodo z njo proslavili še svoj jubilej. Tudi ta skupina deluje namreč že 20 let. Predstava bi (po napovedih) morala ugledati luč sveta februarja, vendar je premiera odpadla zaradi objektivnih razlogov. S tem praznovanje 90-letnice kulturnega snovanja v Šmartnem ob Paki še ne bo konec. Konec tega meseca bodo pripravili še srečanje ljudskih godcev in pevcev, ob premieri Izgubljenega sina pa bodo izdali tudi bilten o 90-letnem kulturnem snovanju v paškem kom. ■ (tp) Od leve proti desni: Urša Peršič, Emil Štrbenk, Peter Podgoršek in Mija Žerjav v "elementu" V petek zvečer so v Galeriji KC Ivana Napotnika odprli razstavo grafik Leona Zakrajška, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Razstavo, ki jo je odprl Franc Avberšek, si lahko ogledate do 23. oktobra. Na otvoritvi je več o umetnikovem ustvarjanju povedal ljubljanski kritik Milan Zinaič, ki med drugim pravi: "Leon Zakrajšek je, kot bi temu lahko sočno rekli, rojen grafik. Torej od boga dani vladar grafične plošče in preše ter umetnik, ki mu je ta medij resnično pisan na dušo. To pa je pravi razlog, zara- di katerega v njegovih odtisih prav nikjer ne moremo zaslutiti vplivov domače "ljubljanske grafične šole" ali trendovske tradicije iz belega sveta." Svoj pogled na umetnika je predstavila tudi Milena Koren -Božiček, vodja Galerije: "Leon je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, imel je številne razstave po domovini, še več pa v tujini. Zanimivo je to, da je uspel in veliko razstavljal na Japonskem in prav v oktobru pripravlja tudi pri nas veliko razstavo japonskih grafikov. Ta japonski navdih se v njegovih grafikah precej čuti. Mogoče je za razliko od splošnega pregleda slovenske grafike pri njem značilno to, da v nasprotju z drugimi, ki so predani strahu pred praznim prostorom, on ni obremenjen s tem. Popolnoma je zreduciral tako linijo kot predmete, ki jihjevkomponiral v prostor, zato je njegova grafika za slovenski prostor še posebej zanimiva in vabljiva. Zanimiv je njegov osnovni motiv, ki je vezan na živalstvo. Morda tudi zato, ker se sam nekoliko ukvarja z lovom. Predvsem pa bi rekla, da je dober opazovalec živalskega sveta, kar bodo lahko potrdili vsi, ki si bodo razstavo ogledali. Kajti redukcija elementov, s katerimi operira, je resnično v minimalizmu bogata." Naslednji se bo v Galeriji pred- stavil prof. Franc Novinc, ki je izjemno zanimiv avtor. Njegov kolorit je namreč verjetno edinstven v slovenskem prostoru. Otvoritev te razstave bo 25. oktobra. ■ bš Vpogled v novo slikarstvo Iztoka Šmajsa Iztok Šmajs je slovenski predstavnik na štirinajstem mednarodnem simpoziju novega slikarstva v Baie-Saint-Paolu v Quebecu v Kanadi. Na tem enomesečnem simpoziju sodeluje petnajst umetnikov iz Evrope, Južne in Severne Amerike. Vsak izmed njih je prispeval pomembno stvaritev^ ki bo vključena v muzejsko zbirko Centra D'ART. Delo Iztoka Šmajsa prispeva k sodobni analogiji o vzorcih in modelih zavesti. Navadno razumemo kognitivni proces spomina podobe kot mnogotere simultane vzorčne formacije, ki jih sestavljajo različni viri znotraj možganskih sinoptičnih procesov. Torej so le-ti rekonstruirana ali topološka podoba, konstruirana kot priklic vizualnega spomina. Njegovo delo uporablja meditativen ritual, v katerem črta postane oblika in prostor odprtje v zavesti. Ta poetična topologija sestavlja in zrašča plasti integracije, kijih umetnik označuje kot "trenutek takšnosti", ki sestavlja tudi slikovni prostor. Prosojnost je dosežena s ponavljajočima se cikloma, ki ju Šmajs identificira kot Mantro in Tantro, določenimi s kopijami in ne z originali. Ti impulzi, vibracije določajo notranjo obliko njegovega dela, kjer barva kot plastna definicija nikoli ni izumljena zunaj tega, kar že obstaja v naravi. Te razširjene materialne izkušnje so po njegovem namigu drugačne od samoreferenčne inventivnosti računalnika ali stroja, ki ostaja na "rudimentarni" stopnji. S tem, ko mikro-strukture prenašajo makro-strukture v enoten prostor te instalacije, nam umetnik želi pritegnili pozornost na njihov potencialni premik od iluzije k "resničnosti". Ivonne Lammerich ■ (I. Šmajs) Leon Zakrajšek - Ljubimec RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Cas je za festival Včeraj, v sredo, 2. oktobra, seje v Atomskih Toplicah pričel 7. festival Združenja radijskih postaj Slovenije, letos v organizaciji Štajerskega vala iz Šmarij pri Jelšah. Ib je srečanje ustvarjalcev, ki se na lokalnih radijskih postajah vsak dan trudijo, da poslušalce seznanjajo z aktualnimi in zanimivimi dogajanji iz svojega okolja in tudi širše. Namenjen je druženju, izmenjavi izkušenj in podobnega, ima pa že vsa leta tudi tekmovalni značaj in tako bo tudi letos. Radijske postaje, članice združenja, se med seboj "pomerijo" v posameznih radijskih zvrsteh, letos so jim prvič ob že ustaljenih dodali še intervju. Poslane prispevke, ki so bili v programih radijskih postaj predvajani letos, skrbno poslušajo posebne strokovne žirije in "pridelke" tudi ocenijo. Glasbeno oddajo, humoristično-satirično oddajo, EPP in samoreklamni spot bo ocenjevala žirija v sestavi: Evgen Jurič, Ivanka Mulec - Ploj in Mojca Randl; reportažo in kontaktno oddajo žirija v sestavi Jože Jerman, Aleksander Lucu in Silvo Teršek; dnevno-informativno oddajo, komentar in intervju pa bo ocenjevala komisija v sestavi Boris Dolničar, Branko Kastelic in Lenart Šetinc. Mi se bomo na festivalu pojavili z vsemi razpisanimi zvrstmi, kako srečen je bil pri tem naš izbor, pa bo znano že v petek zvečer, ko bodo žirije na zaključku festivala o tem povedale kaj več. Festival vedno spremljajo zanimivi dogodki in dogajanja: v petek bo to pogovor novinarjev s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, danes (četrtek) pogovor o frekvencah in drugi problematiki slovenske radiodifuzije, včeraj (sreda) pa je bil slovesen podpis pogodbe o Gospodarskem interesnem združenju nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Milena Krstič -Planine KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... DAVE STEVVART & BRYAN FERRY Nekdanji član dueta Eurythmics, 44-letni Dave Stevvart in 51-letni Bryan Ferry, vodja nekoč zelo popularne skupine Roxy Music, sta začela pripravljati skupni album. Oba glas- benika že kar nekaj časa delujeta kot posameznika. Bryan Ferry je bil sicer mnogo bolj dejaven v osemdesetih, Dave Stevvart pa je zelo aktiven tudi v zadnjem času, saj ga bodisi kot komponista, bodisi kot izvajalca lahko zasledimo na številnih albumih različnih glasbenikov. Stevvart in Ferry sta skupni projekt začela uresničevati pred kakima dvema mesecema v Stevvartovem studiu na jugu Francije. KURT COBAIN Neka avkcijska hiša, ki je v Los Angelesu med drugim prodajala tudi osebne reči tragično preminulega pevca skupine Nirvana (pred dobrima dvema letoma se je na svojem domu v Seattlu ustrelil z lovsko puško), je iz predmetov, namenjenih za dražbo, izločila žlico, ki naj bi jo Cobain domnevno uporabljal pri uživanju heroina. Žlico je pred kakšnima dvema mesecema avk-cijski hiši daroval anonimni darovalec skupaj s še nekaterimi osebnimi predmeti nekdanjega kralja grungea. Odgovorni za dražbo pa so se kljub vsemu odločili, da na dražbo uvrstijo stekleničko za zdravila in podpisano prijavnico, s katero naj bi se Kurt Cobain prijavil v neko ustanovo za zdravljenje odvisnikov od mamil. JULIAN LENNON Julian Lennon, sin tragično preminulega legendarnega beatla Johna Lennona, (leta 1980 ga je pred njegovo hišo v new Yorku ustrelil nek neuravnovešenec), je v začetku meseca na dražbi v Londonu kupil originalni rokopis skladbe Hey Jude. Skladba, ki jo je napisal Paul McCartney, spada med najlepše ročk balade in je po svoji premieri doživela ničkoliko različnih izvedb. Sprva jo je Paul namenil ravno Johnovemu sinu Julianu (Julian je edini otrok iz Johnovega prvega zakona s Chyntio) njen prvotni naslov pa je bil Hey Jules. Identiteto kupca originala skladbe so iz kdo ve kakšnih razlogov kar nekaj časa skrivali in je prišla na dan šele slab mesec po dražbi. Julian je za rokopis odštel 39000 dolarjev. MADONNA Bolj kot se bliža čas rojstva Madonninega prvega otroka (menda bo punčka), vse večja evforija zajema celotne ZDA. Tako vsi z veliko nestrpnostjo pričakujejo 8. oktober, dan, ki so ga zdravniki izračunali kot datum, ko naj bi slavna pevka prvič rodila. Ameriški časopisi so za prvo sliko otroka obljubili kar milijon dolarjev honorarja, zato bo gneča raznih paparazzov okrog porodnišnice, kjer bo Madonna rodila, prav gotovo nepopisna. Kraljica popa, kot jo nekateri imenujejo, pa očitno uživa v tem vrvežu in je menda že izjavila, da si po tem rojstvu želi še več otrok. TOMMY LEE Bobnar težkometalne skupine Motley Crue, Tommy Lee, ki je svojo bob-narsko slavo še začinil s poroko z igralko in razvpito Playboyevo nagi-co Pamelo Anderson, se je znašel v precej nezavidljivem položaju, potem ko so mu pred kratkim popustili živci in je napadel nekega fotoreporterja. Ko sta se namreč pred dnevi z ženo odpravljala iz nekega nočnega kluba v Los Angelesu, so ju na poti do avtomobila začeli obleagati številni fotografi in kamermani. To je Tommyja tako razjezilo, da je napadel nekega nič hudega slutečega fotografa. V splošnem kaosu, ki je sledil, je prišlo do pretepa v katerem je najkrajši konec potegnil nesrečni fotograf, ki so ga z zlomljeno medenico odpeljali v bolnišnico. Nesrečnež je že napovedal tožbo proti bojevitemu bobnarju. MiČ ...KI "FANKA NAM VEC NE MANKA" funkVou Veliko jih je, ki jim gre zafcvala za dva čudovita večera, ki smojih imeli čast dožafiti minuli vikend v velenjskem klubu MAX (v Rdeči dvorani). Od organizatorjev, že znane ekipe Maxa, ki se je doslej s podobnimi prireditvami že večkrat dokazala, sponzorjev, ki so vse skupaj omogočili in na koncu tistih, ki bi jih moral omeniti na začetku, namreč članov skupine Funkyou. Posebna zahvala eni najboljših glasbenih šol v državi, velenjski, ki je Izšolala dobršen del minuli vikend nastopajočih in hvala tudi publiki, ki je oba večera obiskala v velikem številu in s spontanim in navdušenim odzivom pripomogla k odličnemu vzdušju. Funkyou so se ta dva večera predstavili v novi luči. Z novo, razširjeno zasedbo, obogateno z dvema zelo izkušenima glasbenikoma, ki že skoraj desetletje in pol delujeta na slovenski glasbeni sceni in na drugi strani z dvema mladima debitantoma, ki sta se na zelo zahtevnih, odgov- ornih in najbolj izpostavljenih mestih vokalnih solistov odlično prestala pevski krst, je skupina vstopila v svoje novo, svetlo obdobje. Ponesrečen nastop v atriju velenjskega gradu ob letošnjem Dnevu mladih in kulture je na srečo ostal le grenak spomin, ki je utonil v pozabo že ob prvih taktih njihovega petkovega nastopa. Tokrat so z močnejšo ritemsko sekcijo (bobni Aleš Uranjek, tolkala Dejan Tamše in bas Robert Jukič), klaviaturami (Davor Klarič), odlično brass sekcijo (Jure Pukl - sax, Boris Holešek - trobenta), kitaro (Sašo Lušič) in dvema vokalo-ma (Tina Banfro in Marko Langus) ter seveda skrbno in dobro izbranim repertoarjem, pokazali svojo pravo vrednost. Skladbe, ki so varirale tja od zabavnega repertoarja Soulfingersov pa do zahtevnejših jazzovskih interpretacij skladb skupin Countbasic in Defunkt ter nekoliko hitrejših Red Hot Chili Peppers (Higher Ground) in Jamiroquai (Kids), so odigrali odlično, brez napake, kot da v tej zasedbi skupaj nastopajo že od nekdaj. V resnici so skupaj vadili le nekaj mesecev in le njihovim glasbenim izkušnjam, znanju in talentu gre pripisati dobro uigranost že po nekaj vajah. Repertoar namreč še zdaleč ni bil enostaven. Jungle Boogie, funky klasika legendarnih MAX, 27. in 28. september 1996 Kool & The Gang, Cantaloop (US 3), Hard To Handle (Otis Redding), Sunshine Day (Osibisa), Hit The Road Jack (Ray Charles), pa vse do jazzovsko obarvanih Midnight At The Oasis (Brand New Heavies), Joy, Peace & Happiness (Countabasic), Cumfunky (Defunkt), če omenim samo nekatere, so naslovi skladb, ki poznavalcu tovrstne glasbe povedo dovolj. Čeprav v nekaterih svojih interpretacijah Funkyou spominjajo na slavne zagrebške Soulfingerse, kar je čutiti predvsem v skladbah Sunny, Sunshine Day in Hit The Road Jack, pa je njihov repertoar pravzaprav izbran bolj posrečeno, saj je bolj raznolik in zadovoljuje okuse tudi tistih, ki od koncerta želijo tudi kaj več kot le dobro zabavo. In taka je bila tudi publika, ki je obiskala petkov in sobotni nastop. V petek samo tisti povabljeni, z vabili, v soboto pa vsi, ki so to želeli, so oba večera uživali v odlični glasbi. Seveda je bilo nemalo takih, ki s(m)o obogateni z dobro izkušnjo s petkovega nastopa, prišli v klub MAX tudi v soboto. Ne zastonj, kajti sobotni nastop je bil celo za odtenek boljši od petkovega. Težko je ob toliko dobrih interpretacijah določiti vrhunec večera. Pravzaprav o tem odločajo okusi, ki pa so, kot je to znano odkar obstaja človeški rod, različni. Za avtorja teh vrstic je vrhunec morda pomenila izvedba skladbe Peter Gunn, pokojnega očeta Pink Panterjeve teme Henrya Mancinija, ko govorimo o instrumentalnih skladbah ter skladbi Sunny in Kids, v katerih pridejo še posebej do izraza glasovne sposobnosti obeh vokalis-tov. Z njimi je mlada in talentirana Tina Banfro osvojila publiko predvsem v interpretaciji 24-let stare soul klasike Roberte Flack, Killing Me Softly, ki je zahvaljujoč trenutni popularnosti v izvedbi skupine Fugees, oba dneva še posebej vžgala. Sicer pa se publika še ni naučila, kako se zahteva in kako zasluži bis. Čeprav bi vsi radi slišali dodatek, pa so za to pripravljeni storiti bolj malo. Na srečo rJM f «»* *' ■ A, ' Mi PMfl [ MfttjP se glasbeniki niso pustili preveč prositi in so za dodatek odigrali svojo verzijo v zadnjem času v Velenju mnogokrat slišane Pike Nogavičke, zaenkrat edinega obstoječega posnetka skupine Funkyou. Upamo, da tudi na druge ne bo potrebno predolgo čakati. MiČ foto Claudio S. O . . . DOM KULTURE VELENJE Petek, 4.10. ob 21. uri Sobota, 5.10. ob 22. uri Nedelja, 6.10. ob 18. in 20. uri Ponedeljek, 7.10. ob 20. uri MISIJA NEMOGOČE - vohunski, akcijski spektakel Režija: Brian De Palma Vloge: Tom Cruise, Jon Voight,... Bivši ruski vohun na črnem trgu prodaja mednarodne podatke. Kdo je, za koga dela? Na videz nemogočega problema se loti agent, ki pri tem pade v raznorazne intrige znotraj vohunske organizacije. Je padel v past? Kdo je njegov prijatelj, kdo sovražnik? Neverjetni akcijski prizori! Velika svetovna uspešnica! Sobota, 5.10. ob 20. uri GOLO MESTO - sodni triler Režija: Harold Becker Vloge: Al Pacino, John fusack, Bridget Fonda... Župan New Yorka želi izboljšati življenje v svojem mestu. V zaščito občanov in zaradi vzpostavitve miru spretno manipulira tudi z gangsterskimi šefi. Vse dokler ne pade nedolžna žrtev. Preiskavo zaupa svojemu namestniku, ta pa odkrije, da je za uboj odgovoren sorodnik šefa mafije. Pride do spopada v politiki. Torek, 8.10. ob 20. uri ZGAGA - komedija Režija: Ben Stiller Vloge: Jim Carrey, Mathew Broderick Steven Kovach se preseli v novo stanovanje. Nekdo mu svetuje, naj poišče monterja kabelskih programov, ki mu bo za 50 dolarjev Inštaliral vse kabelske programe. Toda inštalater mu tako zagreni življenje, da postaja že nevarno. Ko želi Steven pretrgati prijateljstvo, Zgaga tega ne sprejme in stvari se drastično zapletajo... KINO ŠOŠTANJ Sobota, 5.10. ob 20. uri MISIJA NEMOGOČE - akcijski spektakel Nedelja, 6.10. ob 18. uri GOLO MESTO - sodni triler Sreda, 9.10. ob 20. uri ZGAGA - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 3.10. ob 20. uri MISIJA NEMOGOČE - akcijski spektakel Torek, 8.10. ob 20. uri ZGAGA - komedija Naslednji filmi: Skrivnost jezera Loch Ness, Trenutki odločitve, Alcatraz, Štirje možje in ena žena, Kretenčkovi, Dan neodvisnosti, Tvvister. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure! LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 29. septembra: 1 .NAGELJ: Cvet pod planinami 10 glasov 2.ŠALEŠKI ODMEV: Praznični dan 8 glasov 3.HENČEK: Ko sem fjakar bil 5 glasov 4.KLINC: Če ženska nosi hlače 4 glasovi 5.SL0VENIJA: Flosarska 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 6. oktobra: 1.AVSENIKI: V Hrašah mam pa tetko 2.IGOR & ZL. ZVOKI: Ženki moji lep pozdrav 3.K0VAČI: Našel sem Mojco 4.KUMER: Enkrat se živi 5.MIHELIČ: Naš Urban Vili Grabner It AIII0 IELEIJE ČETRTEK, 3. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Mamine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno;-15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; Krajevna skupnost Konovo "Če vemo, kaj hočemo, bomo to tudi storili!" Velikansko knjižno bogastvo v čudovitem prostoru Frančiškanski samostan^ Nazarjah Neprecenljivo bogastvo muzejske knjižnice Samostan v Nazarjah, vsa Zgornja Savinjska dolina s Slovenijo vred so od torka zvečer bogatejši za neprecenjjivo vrednost. Z izjemnimi napori in s pomočjo slovenskega ministrstva za kulturo ter občine Nazarje so namreč sklenili 31 milijonov vredno naložbo. Z njo so uredili prvi del samostanske knjižnice in okrog 5.000 knjig neprecenljive vrednosti od leta 1498 do 1800 rešili nekdanjega propadanja, poleg tega pa so bili doslej ti izjemni primerki nedostopni za obiskovalce in strokovnjake. Novi prostori vse to odpravljajo, prof. Jaro Dolar, ki je 5.000 knjig uredil in jih umestil na police prelepe opreme, pa želi, da bi to bila muzejska knjižnica. To je tehtno utemeljena želja, saj je sedaj v Nazaijah pravo svetišče knjige, ki ga bodo še povečali. Obnovo so pričeli lanskega oktobra in sklenili letošnjega marca, kasneje je prišlo na vrsto urejanje knjig. Dejstvo je, da so v sedanjih prostorih shranjene in ohranjene le najstarejše knjige do leta 1800. V novejšem delu knjižnice bo našlo svoj prostor še dodatnih 5.000 knjig od leta 1800 do danes, ki so trenutno shranjene v 27 velikih zabo-jih. V knjižnici je nekaj resničnih biserov. Za Slovenijo najpomembnejši in najbolj dragoceni primerki so Dalmatinova Biblija, Trubarjev Testament, 2. izdaja Luthrovega prevoda sv. Pisma, kije edini izvod v Sloveniji, prav tako edinih v državi je 5 slovitih inkunabel, pa kopija prevoda sv. Pisma (septuaginte), ki ga je 72 strokovnjakov v 72 dneh prevedlo v latinščino, pomembna je zbirka filozofskih del Francisa Bacona, tu so pergamenti iz 13. stoletja in še mnogi drugi dokumenti in knjige. ■ jP Zlatoporočenca^ Gvidojn Terezija Jelen Le mila usoda je kalila ljubezen V krogu otrok in njihovih družin sta v soboto pozlatila svojo zakonsko zvezo Gvido in Terezija Jelen, najprej pred matičarjem, Petrom Pungartnikom, in pozneje v domači župnijski cerkvi v Andražu pred župnikom Nikom Krajncem, ki je opravil zlato poročno mašo. Gvido seje rodil leta 1921 v Založah pri Polzeli kot najmaljši sin v številni družini. Tukaj je preživel tudi otroška in mladostna leta vse do leta 1943, ko je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder se je vrnil šele 10. junija 1945. Terezija je štiri leta mlajša, rodila pa se je v Andražu v številni kmečki družini, kjer je pogosto primanjkovalo kruha, zato se je Terezija zelo zgodaj zaposlila pri kmetih in v gostilni Cimperman na Polzeli. Svojo ljubezen sta potrdila 30. septembra 1946, ko sta sklenila zakonsko zvezo. Usoda pa jima ni bila naklonjena, saj je moral Gvido kmalu po poroki na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi se je zaposlil v Rudniku Velenje, kjer se mu je zgodila nesreča, v kateri je bil poškodovan, tako da so ga leta 1969 invalidsko upokojili. Gvido in Terezija sta imela pet otrok, eden od njih je kmalu umrl. Kar precej časa je družina živela na domu Terezije, potem pa v zasilnem stanovanju - gospodarskem poslopju Uranjekovih. Njuna največja želja, živeti v lastnem domu seje uresničila 1962, ko sta se vselila v hišo, ki stajo zgradila z velikim trudom. Ta čas so otroci odrasli, se poročili in si spletli lastna gnezda. Vsi so pridni in pošteni. Skupaj z osmimi vnuki in tremi pravnuki se radi vračajo domov in tako svojima staršema lepšajo življenje. ■ -er Zlatoporočenca Jelen Praznovanje prijateljev s prijatelji, krajanov s sokrajani ali še kako drugače bi lahko poimenovali prireditev v dvorani doma krajanov na Konovem minulo soboto popoldne. Zbrali so se, da bi se poveselili ob pomembnih pridobitvah. Zaključek del pri izgradnji vodovoda ter plinifikacija kot nadaljevanje izgradnje severne veje v Šembricu sta bila dovolj tehtna razloga za veselje. Prireditev je sodila v splet aktivnosti ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje. V priložnostnem programu so nastopili konovski kulturniki ter Sanja in Urban Mlinar. Karli Stropnik, predsednik sveta KS Konovo, je udeležencem prireditve ob tem povedal, da so ob prevzemu dolžnosti pred 4 leti pri načrtovanju predvideli aktivnosti, ki niso bile le izbor želja, ampak potreb. Med njimi sta vidno mesta zasedli prav plinifikacija kot stopnica bližje k izenačevanju življenjskih pogojev občanov mesta in vasi ter vodovod v Šembricu, s čimer so sedaj rešili oskrbo s pitno vodo na celotnem območju KS. Naštel je pridobitve v zadnjih dveh letih, še posebej je naglasil zadnji dve, pri uresničevanju katerih so jim stali ob strani Mestna občina Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Premogovnik Velenje in še nekatera podjetja v Dolini. "Ta in tam so nam popustili živci, vendar ker smo vztrajali, smo uspeli. TVi naložbe smo vodili hkrati (z omenjenima so se lotili še ureditve kanalizacije), zato smo lahko upravičeno ponosni in veseli." Več kot 68 milijonov tolarjev so namenili za plinovod in vodovod, na omrežji se je priključilo 42 gospodinjstev, katerih člani so se izkazali z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom. Karli Stropnik se je zahvalil ob koncu svojega govora vsem, ki so jim pomagali, in izrazil upanje, da bodo nadaljevali skupna prizadevanja tudi pri uresničevanju nadaljnjih potreb. "Ko se ljudje zberemo in natačno vemo, kaj hočemo storiti, potem ni sile, ki bi nam to preprečila," je ponazoril skupna prizadevanja krajanov in Mestne občine njen župan Srečko Meh. Med pomembne uspehe ob letošnjem prazniku Mestne občine Velenje je uvrstil višješolski študij na Šolskem centru Velenje ter seveda plinovod in vodovod v Šembricu. Zahvalil se je krajanom Konovega za njihovo darilo ob prazniku Mestne občine Velenje ter izrazil prepričanje, da bodo našli še veliko priložnosti za skupna praznovanja uspehov, saj čaka mlado občino Velenje še precej dela pri uresničevanju vrste zahtevnih nalog, kot je med drugim sprejemanje prostorsko- planskih dokumentov, nadaljnja izgradnja vodovodnega in plinovodnega omrežja. Ob koncu prireditve so nekaterim najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja. Mestna občina Velenje je za sodelovanje pri izgradnji plinovoda in vodovoda v Šembricu podelila priznanje Karliju Stropniku, Jožetu Mehu in Milanu Verdelju, krajevna skupnost Konovo pa poleg omenjenim še Milanu Kneževiču, Srečku Hribarju in Cvetku Rihtarju. ■ (tp) Polzela • •••••• Ob krajevnem prazniku vrsta aktivnosti 20. srečanje rodbine Knez - Pečolar - Lorenci Slovenci včasih radi rečemo, da smo skoraj vsi v sorodu, saj so sorodstvene in rodbinske vezi med nami tako prepletene, da velikokrat naletimo na sorodnika tudi tam, kjer bi najmanj pričakovali. Vedno več Slovencev išče svoje korenine in srečanja na katerih se zbere več sto rodbinskih članov so že kar pogosta. Tudi srečanja rodbine Knez - Pečolar - Lorenci so postala tradicionalna, saj so se letos septembra zbrali že dvajsetič. V znani gostilni "Pri Pečolarju"v Razborju pri Slovenj Gradcu se je tokrat srečalo okoli 120 sorodnikov, ki so sem prišli domala iz cele Slovenije, največ pa jih je seveda bilo iz Šaleške, Mislinjske in Mežiške doline. Člani rodbine Knez - Pečolar - Lorenci na 20. jubilejnem srečanju Mnogim znanim, se vsako leto pridruži kakšen neznan obraz, in šele podroben pogovor pojasni novo sorodstveno in rodbinsko povezavo. Rodbina, ki svoje korenine vleče iz doline Bistre na Koroškem in iz Razborja (torej štajersko - koroška kombinacija), se vedno sreča nekje v bližini Uršlje gore ali Pece, največkrat pa so ta srečanja bila pri "Pečolarju" v Razborju, kjer živi tudi največ rodbinskih članov. Tudi po tokratnem zelo prijetnem druženju, so si obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo. ■ Damijan Kljajič V KS Polzela bodo tudi ob letošnjem krajevnem prazniku, 2. oktobru, pripravili vrsto aktivnosti. Že v torek je bila v župnijski cerkvi sveta maša za vse polzelske žrtve 2. svetovne vojne in povojnega nasilja. Včeraj so pripravili svečano sejo sveta KS Polzela, danes, v četrtek, ob 16. uri bodo učenci pripravili prireditev pod naslovom "Pogrnjena miza, nož, vilice in jaz", v petek ob 10. uri bodo v knjižnici izdelovali risanke, v soboto ob 8. uri se bo pričel sedmi likovni extempero Polzela 96, ob 10. uri pa tradicionalni duatlon s startom pri Gasilskem domu na Polzeli. Prihodnji teden, v sredo, bo ob 16. uri v osnovni šoli računalniška raziskovalnica, v soboto ves dan bo dan odprtih vrat Prostovoljnega gasilskega društva Polzela, ob 10. uri pa blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Florjana v Šeneku. Za nedeljo, 13. oktobra, pa pripravljajo srečanje ostarelih in bolnih v župnijski cerkvi. Ves ta in prihodnji teden se bo zvrstilo tudi več športnih prireditev.. ■ -er Cerkev sv. Florjana v Šeneku so popolnoma obnovili Šaleški likovniki ustvarjali na Paškem Kozjaku Mestna občina Velenje in Društvo Šaleških likovnikov sta ob koncu minulega tedna organizirala drugo kolonijo - delavnico akvarelov v občini Velenje. Tudi tokrat so se umetniki zbrali in ustvarjali na Paškem Kozjaku, bili pa so v gosteh v tamkajšnjem Planinskem domu. Društvo Šaleških likovnikov sicer združuje skoraj sto članov; tako ustvarjalcev, mentorjev in prijateljev društva, ki prihajajo iz Celja, Slovenskih Konjic, Žalca, Polzele, Mozirja, Slovenj Gradca, Mislinje, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Velenja. Prav tako v društvu dela več skupin, zagotovo pa je njihovo najmočnejše orožje prav akvarel. Morda zato, ker je to tehnika, ki omogoča ujeti trenuten navdih. Letošnje kolonije - delavnice akvarelov, se je udeležilo 28 avtorjev, ki so lahko ožigoslai neomejeno število podlag, vendar so morali žirantu v oceno predložiti vse ožigosane podlage. Udeleženci kolonije so organizatorju pustili v trajno last dve neo-premljeni deli, ki ju je izbrala žirija; Lojze Zavolovšek, Marlen Pika se J e^ za leto dni jposlovila Nič več peg in Pik in kitk Pa je za nami. Že sedmi, pravljični, razigran, poln otroškega veselja... Pikin festival seveda. Letoš je bil še daljši, prvič z mednarodno udeležbo. Nagajiva deklica je razgibala ne le sicer precej zaspano mesto Velenje, po obisku sodeč lahko rečemo, da kar Slovenijo. Prav vsak dan, od ponedeljka do petka, je namreč Pikine delavnice, ki jih je bilo več kot 50, obiskalo več tisoč otrok iz vseh koncev Slovenije. Samo v četrtek jih je prišlo preko 6 000. Vse, kar so otroci ustvarili v Pikinih delavnicah, so lahko odnesli s seboj, v njih pa so letos spoznavali tudi stare obrti. Dežela legokock je očarala tako velike kot male. Veliki so uživali v modelih ladjic, mali pa v sestavljanju vedno popularnih kock... Skratka, Velenje je res postalo Pikino mesto, na vsakem koraku so nas opominjali na to. Domači otroci so lahko uživali prav vse dni, drugi so si odrezali košček dogajanja. Zaživela je Cankaijeva, ljubitelji lutk in gledaliških predstav so sijih lahko ogledali kar precej. In v soboto je prišel čas za največji žur in slovo od pegaste naga-jivke. Že dopoldne je iz Ljubljane pripeljal muzejski vlak z več kot 400 otroki iz Ljubljane, z njimi pa so prispeli tudi Štefka Kučan, Vika Potočnik, veleposlanik Bosne in Hercegovine... Pikine delavnice so bile še številčnejše in rekordno obiskane, Meta in Robert sta vabila nastopajoče na veliki oder, pred z soncem obsijano Rdečo dvorano so na malem odru nastopali mladi upi. Pike in Pikoti so, sodeč po narečjih, prišli od vsepovsod. V popoldanskih urah pa se je Lepo in prijetno je bilo v telovadnici osemletke v Lučah Luče ob Savinji Premšak in Milena Koren - Božiček. Razstava nastalih akvarelov bo na ojrled prihodnje leto v Velenju. ■ bš, foto J. Miklavc IfllllJIHfll Lep zaključek mednarodnega kviza T\idi Knjižnica Mozirje se je letos že petič zapored vključila v mednarodni kviz, ki ga vsakokrat pripravlja zanana ustanova iz nemškega Mainza. V Sloveniji sodeluje s Pionirsko knjižnico Ljubljana in Zvezo prijateljev mladine Slovenije, vključuje pa vse slovenske splošno izobraževalne knjižnice. Organizacija združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto boja proti revščini, učenci pa so reševali kviz na temo "otroci za boljši svet." Z vseh štirih zgornjesavinjskih osemletk je kviz reševalo 281 učencev. Največ jih je bilo iz lučke osemletke, zato je bila tudi sklepna slovesnost v Lučah. S kulturnim nastopom jo je obogatil duet Duma z Venom Dolencem in Klariso Jovanovič, med mlade reševalce so z žrebom razdelili 80 praktičnih nagrad, prvon-agrajeni Blaž Golob z OŠ Luče pa se bo udeležil sklepnega republiškega srečanja v Ljubljani. Organizatorji letošnjega kviza so srčno hvaležni vsem, ki so pomagali pri izvedbi in sponzorjem za sodelovanje in nagrade, vesel pa je bil tudi župan občine Luče Mirko Zamernik, ki je vsem zaželel dobrodoščico in na koncu svojega nagovora izrazil naslednjo misel: "Kdor želi biti dober, je že dober. In moja želja je, da bi si vi vsi želeli biti dobri." ■ jp pričelo dolgo slovo. Iz kotalkališča je po ulicah Velenja krenila Pikina parada, še bolj bogata in številčna kot prejšnja leta. V njej so bile tudi cerkniške čarovnice, pa žabe, gledališče Ane Monroe, zeleni Jurij, gostje iz zamejstva... V Rdeči dvorani se je po njihovem prihodu pričela zaključna prireditev. Lanska Pikina ambasadorka, Štefka Kučan, je predala sporočilo letošnje ambasadorke Marjane Lipovšek, Pika pa je dobila tudi šarkelj, ki so ga zanjo spekli ljubl- In prišel je čas za slovo, vendar le za leto dni janski otroci. Zaključena je bila res uspešna akcija Novo sonce, iz polic pod tem napisom so nas pozdravljale številne igračke, ki bodo sonce prinesle v srca sarajevskih otrok. Številni nastopajoči so naredili slovo še bolj slavnostno, potem pa se je od otrok poslovila še Pika. In seveda obljubila, da prihodnje leto spet pride. Za kar bosta zagotovo ponovno poskrbela Kulturni center Ivana Napotnika in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Letos jim je pomagal tudi Unicef. ■ bš 3. oktobra 1996 NASI KRAJI IN UUDJE KAK (AS 11 movanjih, kar prej ni bilo mogoče. So pa vse od začetkov tekmovali, a izven konkurence. "50 let organiziranega ribištva v Velenju je za nas, ribiče, vsekakor zelo pomemben dogodek. Vsa ta leta skrbimo za novi ribji pomladek, za naravo, najdemo prosti čas z ribolov, zgradili smo ribiško kočo, pri urejanju okolice nam je v veliko pomoč Premogovnik Velenje, tekmujemo in organiziramo tekmovanja ... Zadovoljni smo s prehojeno potjo," je rekel predsednik Ribiške družine Velenje Jože Šumah na slovesnosti ob 50-let-nici, ki so jo pripravili v nedeljo, 29. septembra, v restavraciji Jezero. Zbralo se je veliko lju- v restavraciji Jezero je bilo slovesno, ribiči so slavili pol biteljev narave in voda, ribičev. stoletni jubilej. Zapeli in zaigrali so jim Podkrajski fantje s citrarko Urško, jubilejno slovesnost je vodil Drago Seme, z obiskom jih je počastil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, jih v imenu Premogovnika pozdravil Srečko Gračner, med drugimi pa se je slovesnosti udeležil tudi Karel Polutnik, član predsedstva Zveze ribiških družin Slovenije in predstavnik celjskih ribičev. Vsi so prisrčno zaploskali dobitnikom zahval, ki so jih podelili ob tej priložnosti v zahvalo za požrtvovalno delo v ribiški organizaciji in dobitnikom plaket za prispevek k razvoju sladkovodnega ribištva, pomoč ribiški družini, za njihov delež na področju turizma in ustanovnim članom družine. Jubilej so zaokrožili z ustoličenjem nove ribiške carice in caija. Ta častitljivi naslov sta si na tekmovanju za najtežjo ribo letos prislužila Tatjana Kumer in Vojko Krajnc. ■ mkp, vos Visok jubilej velenjskih^ ribičev Slavili Abrahama Poznam enega, ki, odkar je bil star 50 let, vsako leto slavi Abrahama in to zato, ker se pol stoletja tako dobro sliši. Natanko toliko let je minilo od prvih začetkov organiziranega ribištva v Velenju. In to se dobro sliši. Saj ne, da se ribiči ne bi pojavljali že prej, to so jim omogočale vode, kijih v Dolini nikoli ni manjkalo, ampak organizirali so se prvič leta 1946, po vojni, najprej v okviru sindikalne podružnice Rudnika lignita Velenje, 12 let kasneje pa so ustanovili samostojno Ribiško društvo Velenje. Pod tem imenom je delovalo 10 let, ko so se spet preimenovali, tokrat v Ribiško družino Velenje ter se včlanili v Zvezo ribiških družin Celje in Ribiško zvezo Slovenije. S tem so se jim izpolnile stare želje, da enakopravno nastopajo na prireditvah in tek- Srečko Meh jim je v darilo, izroča ga predsedniku družine Jožetu Šumahu, prinesel sliko, kije nastala v letu 1994 v likovni koloniji na Paškem Kozjaku. "Lahko predstavlja vodo in ribiče. Naj vas spominja na 50-letnico in na to, da v Mestni občini vemo, kaj delate in spoštujemo vaše delo," jim je rekel. 12 KilS VAS MNENJA, ODMEVI 3. oktobra 1996 Velenjska obraza Velenjčani, ki smo odraščali (in se starali) v šestdesetih in sedemdesetih, še zlasti pa tisti, ki smo ob ne ravno razburkanem družabnem življenju v Velenju svoje dni vedrilrin oblačili po lokalih (predvsem v začaranem trikotniku Klub - Hotel - Jezero), se radi spomnimo tedanjega hotela Pake in vzdušja v njem. Za to, da se je hotel bleščal med reprezentativnimi slovenskimi hoteli, je moral predvsem direk-j tor imeti gostinstvo v malem prstu. Gospod Mitja Lap - mirne duše lahko napišem gospod Lap, ne zato, ker bi se bil tako visokost-no nosil, saj je bil do nas (tudi mladih) gostov zmerom prijazen, ne da bi prijaznost kakorkoli zmanjševala njegovo avtoriteto -pa je poleg gostinstva imenitno obvladal še nekaj: vlogi direktorja pripadajočo uglajenost (novopečeni gostinci jo, če o odnosu do gosta sploh razmišljajo, pogosto zamenjujejo s servilnostjo) in dostojanstvo nastopa. Skratka, tako kot je on predstavljal pojem hotelskega direktorja, je hotel Paka predstavljal pojem hotela kot primera visoke šole gostinstva, o katerem se je govorilo in razmišljalo s primernim spoštovanjem. Za nas, ki smo kot lokale poznali kvečjemu bolj ali manj zanikrne podeželske gostilne (časi so bili pač drugačni), je to pomenilo tehtno informacijo iz kulture vsakdanjega življenja. Atmosfera v hotelu je pri gostih (še prej pa pri osebju, za kar gre glavna zasluga direktorju) vzbujala določena pričakovanja glede obnašanja, tako da so ga obiskovali predvsem gostje, ki so znali ceniti mirno in kultivirano atmosfero lokala. Takrat seveda nismo razmišljali o samoumevnosti kvalitete in atmosfere hotela na nivoju, v katerega nas ni bilo strah pripeljati poslovnih ali drugačnih gostov. Leta pozneje, ko je Paka že propadala in se nam je kolca-lo po zapravljenem, smo kajpak z obžalovanjem razglabljali o tem, koliko je kvaliteta sploh samoumevna in koliko je sad dela in znanja. Če se g.Lapu za to še nismo zahvalili, je danes skrajni čas (želimo mu še mnoga zdrava leta v pokoju), če pa smo se, ne bo nič narobe, da zahvalo in priznanje ponovno prikličemo v spomin - in v življenje. Poznejša žalostna usoda hotela je živ dokaz za to, da g. Lapa ni imel kdo nadomestiti in prepričan sem, da bi se velika večina velenjskih gostincev še danes od njega imela česa naučiti. G. Lap pa ni bil edini natu-ralizirani Velenjčan, čigar usoda se je prepletla z usodo hotela Paka. Svoje življenje so za leta s tem hotelom povezali člani družine oziroma estradnega ansambla Pal, tudi potem, ko so jih razredčile prezgodnje smrti. V teku let so kljub občasnim odsotnostim zaradi nastopov drugje postali nekakšna zaščitna znamka hotela in restavracije ob starem jezeru. Nam mladim juncem bi - jasno - kakšni rock-erji neprimerno bolj ustrezali, ampak za silo smo se sprijaznili tudi z njihovim repertoarjem. Iz leta v leto nam je postajal bližji; smo se mi umirili, so se glasbeniki - morda tudi zaradi nas - tu in tam lotili kakšnega štiklca, ki je bil bolj po naši kot po njihovi duši? Kdo bi vedel. Tistim, ki smo imeli ušesa za glasbo, so navsezadnje zveneli evergreeni, pa še kakšne stvari s področja tkim. Animiermusik dovolj znano in prijetno. Način zabave se je v zadnjih tridesetih letih spreminjal. Nastalo je sicer več vzorcev, ki so bili po meri točno določeni publiki, obstajale so vaške, gasilske itd. veselice, ki so prite-.govale.ruralni, podeželski tip pub- like, obstajali so nastopi popevkarjev, postopoma so si tudi rockerske fešte priborile pravico do obstoja. Skupna poteza vseh teh vzorcev paje bila izrazita specializacija na določeno zvrst glasbe in hkrati naravnanost na množičnost. Okus časa je postal nenaklonjen tistim zvrstem, ki se jih ni dalo spraviti v katerega od omenjenih predalov, še posebej ne, če je bila njihova publika -zlasti v primerjavi z množicami na omenjenih veselicah - relativno maloštevilna, se pravi finančno manj zanimiva. Nekje ob koncu sedemdesetih so njihovi angažmaji v Velenju kdovezakaj postali redkejši in lepega dne so se, ne da bi pravzaprav to sploh kdo opazil, od Velenja poslovili. Edini, ki še živi z glasbo in od nje, Pipi, je pred kratkim enako tiho in neopazno, kot je pred leti Velenje zapustil, spet našel pot vanj; tokrat seveda ne v Pako, ki čaka na obnovo, ampak v restavracijo Gambrinus. Vesel sem bil znanega obraza, pa tudi njegova muzika je balzam za moja ušesa - Valmontovim zvočnikom (o prisilni nevrozi gostincev, ki svoje goste brezobzirno osrečujejo z glasnimi glasbenimi konzervami, kdaj drugič) ali ozvočenju kakšnega ubogega (na duhu, se razume, gotovo bo prišel v nebesa) ljubitelja avtoradijev navkljub. Zato (in ne samo zato, ker se spodobi): dobrodošel doma, Pipi! ■ Lado Planko Odgovor ge. Štefaniji Vuga iz Šoštanja Takole bi se dogovorila, gospa Vugova. Če se mi ne boste opravičili, vas bom tožil za klevete, ki ste jih pisali v članku "Da bi občani odhajali zadovoljni "- V svojem zelo zmedenem pismu bralcem ne poveste, da so vam sporno parcelno mejo merili izvedenci geodetske stroke iz Ljubljane, Celja, Žalca, samo jaz nikoli. Bil sem pač takrat predstojnik te službe v Velenju. Ne poveste jasno, da je sodišče s pomočjo izvedencev ugotovilo, da pač nimate prav. Ponareditev uradnega dokumenta - uradnega katastrskega načrta, je verjetno hudo kaznivo dejanje, za geodetskega strokovnjaka pa grda žalitev, zato morava te vaše trditve razčistiti. ■ Ivan Gaber Župan ni povedal vsega "Tisti, ki ne morejo pomagati, naj ne škodujejo" Ta stavek je izrekel župan v svojem predvolilno naravnanem pogovoru z novinarko Našega časa in kremenita misel je potem obveljala za naslov omenjenega pogovora. In če to naslovno misel obrnemo, sledi, da tisti, ki županu ne pomaga, škoduje. Župan očitno misli, da je vse, kar je v Velenju dobrega in koristnega, strnjeno v njegovi osebi. Nekateri svetniki velenjskega občinskega sveta seveda ne mislimo tako. Na vsaki seji sveta mu kažemo napake, ki jih delata on in njegova občinska uprava. O tem je župan v pogovoru seveda modro molčal. Vzemimo za primer ustanovitev Mladinskega centra, v katerega je bilo vloženih že skoraj dvajset milijonov tolarjev in ki je očitno ena od županovih predvolilnih potez. Večina svetnikov opozicije in celo nekateri člani obeh vladajočih strank smo bili prepričani, da Velenje, glede na slabe izkušnje z nekdanjim Mladinskim klubom, Domom za mladino in borce in zloglasno Stiskamo novega Mladinskega centra ne potrebuje. Zlasti še, ker so si načrtovalci tega centra zamislili, da mora biti v njem tudi točilni pult. Opozicijski svetniki so menili, da bi bilo bolj pametno denar nameniti šolam, društvom, ki se kakorkoli ukvarjajo z mladino ali ga recimo uporabiti za invalidne ali duševno prizadete, ki v tej občini ne uživajo prave podpore - tako kot v drugih, sicer manj premožnih občinah. Med razpravo o Mladinskem centru pa je županu ušlo, da za Mladinskim centrom tiči tudi ustanova Madžara Sorosa, ki financira razne sumljive protina-cionalne projekte. (Iz tega vira dobiva denar za svoje projekte tudi Rastko Močnik, ki je bil predsednik SDU, torej Markovičeve stranke, in za katerega je Slovenija "fašistična tvorba"). Na koncu pogovora se je pokazalo, da misli župan kandidirati na državnozborskih volitvah. Zavedajoč se moralne spornosti take odločitve, navsezadnje je župan pred dvema letoma obljubljal, da bo "župan dobre volje", je to svojo odločitev hotel omiliti z mislijo, da "bo upoštevano njegovo osebno mnenje, ali je smiselneje zastopati interese Velenja v Državnem zboru ali pa do konca izpeljati začrtane naloge v lokalni skupnosti". Ta stavek, ki bi dal na prvi pogled misliti, da ima župan občutek odgovornosti, je zavajajoč. Župan kot morebitni poslanec v Državnem zboru ne bi bil nikakršen zastopnik "velenjskih interesov", ampak navaden poslanec Združene liste in bi ubogal sklepe svojega poslanskega kluba. V državnem zboru ni nobenih zastopnikov mest ali posameznih občin. Najbolj pomembno paje tisto, kar župan ni povedal. Če bi župan na volitvah postal poslanec Državnega zbora, bi bilo treba v Velenju organizirati volitve za novega župana, kar pa bi dodatno izpraznilo občinsko blagajno. ■ Borut Korun Slovenska ljudska stranka Velenje Tržnemu inšpektorju g. Ivanu Gabršku (Tržni inšpektorat RS enota Celje) Seznanjem sem z odločbo št. 33300-181/96-32, ki ste jo izdali 27.06.1996 in naslovniku izročili 27.09.1996. Po mojem trdnem prepričanju je ta odločba rezultat politične odločitve, ki je bila slejkoprej dejansko sprejeta na županstvu občine Velenje. Ta trditev je seveda huda, a prepričan sem, da jo zmorem dokazati. Vaše ravnanje je namreč v osnovi protiustavno, saj ne upošteva ustavne določbe, da so vsi državljani Republike Slovenije pred zakoni enaki. Resnica je, da sem občasni obiskovalec lokala Kofetar'ca in da sem z njegovimi uslugami izjemno zadovoljen. Še več! Je takorekoč edini lokal v mestu Velenje, ki gostu ponudi ustrezne usluge za ustrezen denar. Drugi lokali (npr. lokali mega lokalnega podjetja Gost d.o.o.) si takšne ocene ne zaslužijo. Množica teh drugih lokalov je bila zgrajena na črno, za kar obstaja verodostojna dokumentacija. A Vi niste ukrepali, s tem pa ste kršili zakone. Da bom bolj konkreten: blagovnica Vis - a - Vis podjetja ERA Velenje je bila adaptirana na podlagi priglasitve del, čeprav bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje; adaptacija blagovnice ERA Standard v Velenju je bila izvedena na podlagi priglasitve del, čeprav bi moral investitor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Dvorana "Bela hala" v Velenju je bila zgrajena na črno, vendar kljub opozorilom inšpekcijske službe niso reagirale. Itd. Itd. V primeru lokala Kofetar'ca ste izdali odločbo, da se ta lokal zapre, ker naj ne bi izpolnjeval nekaterih (nepomembnih) zadev. A istočasno, gospod inšpektor, najmanj vsako soboto v tednu, na Cankarjevi cesti v Velenju več kot leto dni opazujem množico ljudi, ki na improviziranih stojnicah nezakonito preprodajajo vsemogočo robo (bižuterijo, cigarete, nogavice, tehnično robo ipd.) brez vsakršnih dovoljenj in brez kakršnegakoli Vašega posega. Kaj se torej dogaja v Velenju? Ste morda, gospod inšpektor, podkupljeni, da ne ukrepate? Imate ob sobotah, ko je v Velenju v središču mesta prava orgija nezakonitega početja, druge neodložljive osebne ali družinske obveznosti? Se vam ob sobotah pokvari službeni avto, da ne morete v Velenje? Kaj se torej dogaja z vami? Ali vam moram jaz povedati, da se na tem prostem neobdavčenem trgu že več kot leto iri pol prodajajo cigarete Marlboro po 1.800. SIT za paket, v trgovini nekaj metrov stran pa stanejo 2.600 SIT. Vas smem vprašati, zakaj v interesu države doslej niste ukrepali? Ste te prodajalce morda vprašali, ali plačujejo kupnino za prostor, kjer šušmarijo? Ste jih vprašali, ali imajo registrirane blagajne, imajo zaposlene ljudi, imajo prijavljeno obrt v Sloveniji, ali imajo dovoljenje, da svoje avtomobile parkirajo na Cankarjevi ulici, ki je prepovedana za promet, ste jih vprašali, ali lahko na javnem mestu prodajajo alkoholne pijače brez plačila davka? Seveda tega niste storili! To vemo vsi prebivalci mesta Velenje. In zato državnim službam vse manj zaupamo. Spoštovani g. inšpektor Gabršek! Vaša odločba št. 33300-181/96-32 po mojem prepričanju ne izpolnjuje osnovnih pravnih in ustavnih krite rijev. Predvsem pa krši eno od osnovnih ustavnih načel vsake pravne države, to je, da so vsi drža\ ljani pred zakonom enaki. Vaše selektivno lotevanje posamičnih primerov me napeljuje k sklepanju, da kot uradna oseba ukrepate politično in da šikanirate državljane na podlagi meni neznanih navodil neznanih oseb, ki želijo z Vašimi dejanji uresničiti svoje politične cilje. To pa bi bilo vsega obsojanja vredno in bi predstavljalo zlorabo službenega položaja uradne osebe. Ker je župan občine Velenje g. Srečko Meh ob neki priložnosti izjavil, da bodo tisti, ki so na lokalnih volitvah leta 1994 kandidirali na listi Zelenih Slovenije, že dobili svoje, dobiva celotna zadeva zaokroženo podobo. G. Bojan Šalamon je namreč eden tistih, ki je na tej listi kandidiral. Na njegov lokal Saloon je bilo v zadnjih dveh letih izvršenih več (terorističnih) napadov, zadnji celo s strelnim orožjem. Naša pravna država z vsemi inšpektorji na čelu vse to mirno opazuje. Prosim vas, gospod Ivan Gabršek, tržni inšpektor, da mi pojasnite, zakaj po službeni dolžnosti ne preganjate protizakonitih dejanj, ki so v mestu Velenje vsem na očeh! Za vaš odgovor vam bom nadvse hvaležen! ■ Vane Gošnik PIKA NOGAVIČKA SE ZAHVALJUJE SPONZORJEM PIKINEGA FESTIVALA: ZAVAROVALNICA TRIGLAV Celje; PREMOGOVNIK Velenje; TERMOELEKTRARNE Šoštanj; GORENJE Velenje; LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Velenje; NAŠ ČAS Velenje, RADIO Velenje; VTV Velenje; IN VSEM, KI SO JI KAKORKOLI POMAGALI: Osnovna šola Livada Velenje; Osnova šola Šalek Velenje, Osnovna Šola Gustava Šiliha Velenje; Osnovna Šola Karla Destovnika Kajuha ŠoŠtanj; Simon Korez, Polzela; Franc SuhovrŠnik, ŠoŠtanj; Franc Brusnjak, Florjan; Miha in Hinko Valenci, Velenje; Stipe Kljajič, Velenje; Igor Bahor, Topolšica; Pavel Pungartnik, PleSivec, družina Nezirovič, Velenje; družina Sluga, Dramlje; Anton Dvorjak Škalske Cirkovce; Miha FiSer Velenje; Pekarna Težak Vitanje;vŽelezniŠka postaja Velenje - Dragan Daničič; Rudolf Strmčnik, Graška gora; AKTIV Kmečkih žena šaleške doline Velenje; AndragoŠko društvo Velenje - krožek za izdelavo rož iz papirja; AERO Celje; ALPINISTIČNI ODSEKVelenje BENOS Velenje; Družina CEVZAR Andraž; CICIBAN Ljubljana; CICIKLUB Ljubljana; DONKO GRAFIKA Velenje; Društvo malih živali Velenje; KILI d.o.o. Petrovče; GASILSKO DRUŠTVO Velenje; GASILSKO DRUŠTVO Pesje; GIMNAZIJA Velenje; GOBARSKO DRUŠTVO Bisernica Celje; Jože LekŠe Velenje; GORENJE KERAMIKA Šmartno ob Paki; GORENJE POINT Velenje; Gradbeništvo CIGLER ŠoŠtanj; Ljudska univerza Velenje; METKA TEKSTIL Celje; MIZARSTVO KOVAČ Mozirje; Mizarstvo MEH Velenje; MOBOLES Celje; Modni gumbi DOLEJŠI Velenje; PAKA FILM Velenje; PAMO d.o.o. Velenje; PAPIRNICA VEVČE Ljubljana; PENTLJA d.o.o. Velenje; PLANINSKO DRUŠTVO Velenje; PLUTON d.o.o.Prebold; PROMETEJ Ljubljana; Slovenske železnice Ljubljana; Steklarna Hrastnik Hrastnik; Taborniški rod Jezerski zmaj Velenje; Tiskarna BIZJAK Velenje; TOVARNA TRAKOV IN OKRASKOV VRVICA Celje; VALKARTON d.o.o. Logatec; VEGRAD - MIZARSTVO ŠoŠtanj VEPLAS Velenje; AB Agencija, Velenje; A Banka Velenje; ADRIATIC D.D. Poslovna enota Celje; ALPE ADRIA trgovina in zastopstvo Velenje; ALPINA Žiri; ANJA d.o.o. Krško; AS inženiring Velenje; ASPEKT Velenje; AVIA Commerce d.o.o.Velenje; AVTOCENTER MEH Velenje; AVTO MOTO DRUŠTVO šaleška dolina Velenje; AVTO ŠOLA ANTLEJ Velenje; Banka Celje - enota Velenje; BARBI, ročno tkanje Velenje; Marija BASTL Velenje; BIRT turizem Velenje; BISER - izdelava modnih dodatkov Velenje; Bistro "L" Velenje ; Bistro PETRUS Velenje; Bistro VLASTA Velenje; Boutique BRILJANTINA Velenje; Boutique CBS Velenje; Boutique DA&MA Velenje; Boutique NITKA Velenje; BREZA računalniški sistemi Velenje ;BROKAT Velenje; BRONX Velenje; Drago Burja, Domžale; Coacola Žalec; Cvetličarna IRIS Velenje; Cvetličarna Nahtigal ŠoŠtanj; DAG d.o.o. Koper; DEKO-RATIVA Velenje; DEKOR STROPNIK Velenje; DISKONT KRAŠOVEC Velenje; DISKONT TUŠ Velenje, Drevesnica Florjan Jelen Šentilj; EFEKT črniče; Ekspres OPTIKA Velenje; Elektro ČAS ŠoŠtanj; Elektro servis PUŠNIK Velenje; Elektrotehna Velenje Velenje; EMONA SHOP Velenje; ERA Velenje; FIGARO d.o.o. Velenje; FIMEXd.o.o. Velenje; FOTO TEKAUC Velenje; FOTO LAJT Velenje; FOTO Studio Center Velenje; FOTO ZOOM Velenje; Fratello boutique Velenje; Frizerski salon FEN Velenje; Frizerstvo KARMEN Velenje; Frizerstvo KODER Velenje; Frizerstvo MILENA KOPER Velenje; Frizerstvo LIDIJA NOVAK Velenje; Frizerstvo MACHO Velenje; Frizerstvo NATAŠA Velenje; Gabrič Bojan ŠoŠtanj, GALEN Velenje; GLUŠIč Dare Rečica; GostiSče AS Velenje; Gostišče Kajuh ŠoŠtanj; Gostišče KRONA ŠoŠtanj; GRABANT Nino, Velenje; GradGALANT Velenje; Graversftra GROBELŠEK Ljubljana; Angela Grošelj Ljubljana; IGRAČE JURČEK Šentjur pri Celju; ILIRIJA Ljubljana; Izdelovanje učnih pripomočkov GOLTEZ SIMONA Domžale; JUTRANJKA BoŠtanj; KABELSKO RAZDELILNI SISTEM Velenje; Kavabar ČUK Velenje; Kavabar NADINE ŠoŠtanj; Kavarna slaščičarna KLEPETULJA Velenje; KEMIČNI IZDELKI Paulina Ecot d.o.o. Ljubljana; KINO Velenje; KNJIGARNA Kulturnica Velenje; KOLINSKA Ljubljana; KOMPAS Velenje; Kovačec Milenka Maribor; Justina in Anton LAH Velenje; LIDIJA - trgovina z meterskim blagom Velenje; Ljubljanske mlekarne Ljubljana; LOVSKI DVOR Velenje; MALA LEPOTICA Maribor; MARTIN Center Velenje; MENS d.o.o. Velenje; Mesarstvo POZNIč Velenje; Mesarstvo SUŠEČ Velenje; MILVA pletilstvo Mozirje; MISTER X Velenje; MIX mar-ket Velenje; M & M podjetje za vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov Velenje; Jadranka NOVAK Ljubljana Šentvid; Obutev DENI Velenje; Okrepčevalnica PALMA Velenje; Okrepčevalnica TINKA Velenje; OLGIS d.o.o. Velenje; Optika Monokel ŠoŠtanj; Optika Rožič Ivana Velenje; Jana Ostervuh - Šiviljstvo ŠoŠtanj; Papirnica PERO ŠoŠtanj; PARFUMERIJA GRACIA Velenje; PAMS-IM-EX Velenje; PICADILLY Velenje; PIRELI d.o.o. ŠoŠtanj; PIVOVARNA LAŠKO; PIVOVARNA UNION Ljubljana; PizzerijaVALMONT Velenje; Marija Pogačnik Ljubljana; POP TV Ljubljana; Mihaela PrinčičTrbižan Ajdovščina; Prodajalna BAMBI Velenje; Proma - Peter Groznik, Velenje; PUP d.o.o. Velenje; Andrej Rak ŠoŠtanj; Restavracija Gambrinus Velenje; ROJA-POLC & POLC d.n.o.Velenje; SADJE IN ZELENJAVA Velenje; Salon SNOOPY Rogaška Slatina; Salon za moške LAS Velenje; SEZAM ŠoŠtanj; Slaščičarna JAGODA Velenje; Slaščičarna KIVI Velenje; Slaščičarna METKA Velenje; Slaščičarna OHRID Velenje; Slaščičarna SLADEK BUTIK Velenje; Slaščičarna VARDAR Velenje; Snack bar Ani, Velenje; Svetila Prosenak Slovenska Bistrica; SVET KNJIGE Ljubljana; ŠTUDENTSKI SERVIS Velenje; TELEKOM SLOVENIJE PE Celje; TOP MUSIC d.o.o.Velenje; TRANSGLOB Velenje; Trgovina Barve laki Velenje; Trgovina Bay Velenje; Trgovina BOROVO Velenje; Trgovina CAPEK Velenje; Trgovina červenjak &Co Velenje; Trgovina DAN NA DAN Velenje; Trgovina DRAGA ŠoŠtanj; _ Trgovina FUN-ŠPORT Velenje; Trgovina Malček Velenje; Trgovina MAT-VEL Velenje; Trgovina Ml - Ml Velenje; Trgovina mode ELEGANT Velenje; Trgovina MODIS Velenje; Nama Velenje; Trgovina TRZINKA Velenje; Trgovina VEL-DOM Velenje; Trgovina ZASTOPNIK Velenje; Trgovina za barvami IRENA Velenje; Turistična agencija MANAGER Velenje; Unikatni izdelki SVETLANA RADANOVIč Velenje, Šalamon Cilka, Velenje; URAR Jože Grabner Velenje; URARSTVO IN PRODAJA UR Roman Bastl Velenje; URARSTVO IN ZLATARSTVO Erih TamŠe Velenje; USNJENA GALANTERIJA Milena CaktaŠ ŠoŠtanj;VEZENIN BLED Velenje; YES Pub Velenje; ZAJC JOŽE, Ljubljana; ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ RTV SLOVENIJA Ljubljana; ZLATARSTVO KRA-JNC Velenje; ZLATARSTVO Vojko Šerbec ŠoŠtanj; ZLATOROG HENKEL Maribor; ZOO VELA Velenje; ŽELVA Ljubljana; ŽITO Ljubljana; ■- 3. oktobra 1996 ZA RAZVEDRILO NAŠ ČAS 13 Vsak zakaj ima svoj zato HOROSKOP Oven od 21. marca do 21. aprila Le še teden dni in oddahnili si boste. Pa čeprav se vam še sanja ne, kdo je kriv za težave, v katerih ste se tako nepričakovano znašli. Boste pa zato bogatejši za izkušnjo, poleg tega ne boste več padali le na lepe besede. Na lepe noge pa še vedno. Tudi v teh dneh. Bik od 22. abrila do 20. maja Čeprav si boste silno želeli, ne bo vse tako, kot ste načrtovali. Res pa je, da bo negativnih vplivov malo, skoraj nič, saj so planeti na vaši strani. Težko se boste sprijaznili z novico, ki bo do vas prispela v začetku prihodnjega tedna. Razlogov za smeh zagotovo ne bo. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Kar nekaj časa si že želite dobro plačano in zanimivo delo. Če si ga boste urejali sami, si ga boste še precej časa le želeli. Če pa boste za pomoč zaprosili prijatelja, se kaj lahko zgodi, da bo želja že kmalu uresničena. Na ljubezenskem področju nekaj mirnih, skoraj premirnih dni. Rak od 21. junija do 22. julija Se spToh zavedate, kako uspešno svoje težave prenašate na parterja? Ta žal ni tako trdnih živcev, zato bi bilo dobro, če bi se tu in tam vzeli v roke in še pravočasno prenehali. Nekaterim stvarem v družini boste želeli narediti konec, pa ne bo šlo tako enostavno. Lev od 23. julija do 23. avgusta Neumni boste, če ne boste naslednjih dni izkoristili za posle. Tu vam zvezde namreč obljubljajo največ uspeha, najmanj pa na ljubezenskem področju. Tudi pri financah boste morali popaziti, sile pa še ne bo. Le prepogosta uporaba kreditne kartice ne bo najbolj priporočljiva. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Če ste ugotovili, da vam gre partnerjevo ravnanje vedno bolj na živce, je sedaj pravi čas, da naredite odločilen rez. Ali pa postavite zvezo na nove temelje. Le ne čakajte, da se vse samo uredi, ker se še nikoli ni in se tudi ne bo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Precej časa boste posvetili dosedaj le dobremu znancu, ki se že dolgo vrsto let trudi, da vas očara. Tokrat mu bo pričelo uspevati, saj boste postali več kot dojemljivi za njegove dovtipe. Vezanim bo to povzročilo precej stresov in težav, nevezanim pa veselja. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Kratka ločitev, ki je za vama, vama je res dobro dela. To bosta ugotovila že kaj kmalu, zato se bosta za takšno obliko še kdaj odločila. Pazita pa pri denarju. Tega nikoli ni dovolj, vi pa imate še precej neporavnanih dolgov. Zdravje bo pešalo. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vse se bo uredilo tako, kot ste si že nekaj časa želeli. Tudi vaša skrivnost bo ostala še naprej skrita, zato boste partnerja lahko še^naprej obdajali z neskaljeno pozornostjo. Že jutri vas bo sicer zgrabila skušnjava, a se boste tokrat uspešno uprli. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Kar nekaj vaših tekmecev si silno želi najti vašo šibko točko. Če se boste še naprej tako naprezali, jim jo boste razkrili. Bolje, da se spet oprimete športa in da poskrbite tudi za sprostitev. Preveč napeti ste in to traja vse predolgo. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Čeprav ne boste želeli, boste nekoga s svojimi nepremišljenimi besedami precej prizadeli. Nikar si ne mislite, da boste napako popravili čez noč. Kar precej spanca boste izgubili, preden se bo stvar uredila. Boste pa zato končno splavali iz dolgov, kar vas bo po svoje tudi osrečilo. Ribi od 20. februarja do 20. marca Precej misli in časa boste posvečali ljubezni. Nikar ne pozabite, da lep obraz ni dovolj, saj ste se že vse prevečkrat opekli zaradi tega. Poslovni sestanek bo obetajoč, sprememba pa tudi vam več kot dobrodošla. ilustracije:Pia Ali se koža res preveč izsuši, če si umivamo obraz z milom? Ne. Treba je le izbrati pravo milo in sicer nealkalno, da ne poškoduje varovalnega kislega plašča kože. Za ta namen se uporabljajo kisla ali neu-tralna mila. Ali slaba prebava vpliva na kožo? Vsekakor! Zunanja nega je samo dopolnilo. Če prebava ni urejena, še tako skrbna nega sama redkokdaj zaleže. Zakaj las osivi? Preprosto: Pigmentne snovi izginejo. Izgubljajo se ne samo z izpadajočimi lasmi, ampak tudi ob tvorbi novih las niso več dejavne. Sivenje je zmeraj daljši proces. Nekateri sicer trdijo, da so od žalosti ali strahu čez noč osiveli, toda take trditve do danes niso dokazane in jih strokovno sploh ni mogoče pojasniti. Ali hidratantne kreme dajejo koži vlago? Kakor kaže, še ni izkoreninjeno mnenje, da vlažne kreme koži dajejo vlago. Temu ni tako, le preprečujejo čezmerno oddajanje vlage in tako pomagajo koži ohranjati lastno vlago. Ali se samo s telesno masažo lahko hujša? Ja, če se masirate. Masaža ni sredstvo za hujšanje, saj vendar porablja kalorije le tisti, ki masira! Ali se koža na deodorant navadi in ta ne učinkuje več? Koža se na deodorant ne navadi, njegov učinek je vedno enak. Seveda pa je treba poseči po novem, drugačnem deodorantu takoj, ko se koža morda "upre" in z rdečimi, pekočimi madeži naznani, da jo preparat, ki ga trenutno uporabljate, preveč draži. Zakaj lasje izpadajo? Zato, ker posamezen las živi le približno tri leta. Potem ga lasni mešiček neha oskrbovati s potrebnimi snovmi, pravijo, da las miruje. Po treh mesecih izpade in namesto njega zraste nov las. Dermatologi zatrjujejo, da izgubimo povprečno po sto las na dan, pa ni to prav nič hudega ali bolezenskega. Kaj naj stori moški z zelo mastno in nečisto kožo? Če so pore na kožo obraza zelo zamašene in si moški ne zna pomagati sam, bo ravnal pametno, če se odpravi k strokovnjaku, v kozmetični salon. Tam mu bodo najbolj učinkovito očistili kožo, navsezadnje pa lepa, čista in negovana koža ni prav noben ženski privilegij. TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO MOKA T 500 25/1 KQ SLADKOR 50/1 KG OLJE 12/1 L VEGETA 1 KG TESTENINE 1/2 KG KROMPIR ZA OZIMNICO K0MP0T BRESKEV 1/1 ZELJE ZA RIBANJE KAVA BAR 100 G PIVO ZABOJ UGODNA PONUDBA 699,90 58,90 103,90 149,90 899,90 84,90 22,90 149,90 23,90 138,90 2499,00 RADENSKA ZABOJ PAMPERS PLENICE 1699,90 PRAŠEK ARIEL 3,6 KG 890,00 PRAŠEK PERSIL 2,4 KG 599,00 MEHAČELC MEDO 4 L 369,00 PRILL 0,5 L - MODRI, ZELENI 199,90 WC PAPIR ROLE 10/1 229,90 NAGROBNI PESEK 25 KG 599,00 SVEČA PIRAMIDA SREDNJA 89,90 SVEČA PIRAMIDA VEČJA 109,90 NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OLJE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU! KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE. Jesen je najprimernejši čas za preverjanje založenosti tal z rastlinskimi hranili. V želji po čim večjem pridelku dostikrat uporabljamo prevelike količine gnojil. l\ BOLJŠI PRIDELEK IN ČISTO OKOLJE Za uravnovešeno in okolju prijazno ravnanje z zemljo vam nudimo kakovostne in hitro opravljene analize kislosti tal, vsebnosti organske snovi, elementov dušika, fosforja, kalija, kalcija, težkih kovin, teksture, ... po ugodni ceni. Na vašo željo pobiramo vzorce tudi mi, svetujemo pa vam lahko glede gnojenja in nadaljne uporabe tal. Vse informacije na telefonu 854 760 int. 151 ali 185. ■O-« *M ti I I % | .8 »»SSl v , ~ ERICo . ».um. I- ERICo Velenje, Initltut za ekoloike raziskave -- Koroška 58, Velenje, Slovenija Pika Ob tako množičnem obisku Pikinega festivala bi lahko kdo pomislil, da bi se splačalo ustanoviti še Pikino stranko. Pa še poznalo se ne bi, če bi dobila kako črno piko. Po vrsti Nove velenjske občine praznujejo lepo po vrsti. Po pomembnosti, ne po abecedi: Velenje, Šoštanj, Šmartno. Šmarčani so zadnji, pa bo zato morda njihov Martinov praznik najslajši. Visoko Velenje naj bi končno dobilo visokošolski študij. Ob tem nekateri pozabljajo, da že ima dolgo univerzo. Nekateri je ne jemljejo resno, ker je za tretje življenje. Okolje Šoštanjčani so letos praznično priznanje in plaketo podelili takim, ki so si prizadevali za čistejše in bolj urejeno šoštan- jsko okolje. Petra Rezmana pa ni med njimi. Rok trajanja Tudi naše preiskovalne komisije imajo prekratek rok trajanja. Brez strahu Ste brali: če bi imeli takšno HE, kot je Malta v Avstriji, TE Šoštanj ne bi potrebovali. Ampak mi je nimamo in glede na to, koliko let že razpravljamo o tem, ali bi jo zgradili in kje, se za TEŠ ni bati. Ovire Medtem ko na najrazličnejših področjih kritiziramo razne ovire, se za dvignjene ovire za umirjanje prometa v Velenju zanima vse več okolij. Ampak v večini primerov bi ljudje radi, da bi ovire bile pri njihovih domovanjih, drugod pa ne. Lepo Nekaj pa nove tri občine v Šaleški dolini le združuje. Nekaj lepega. Razstava lepih obrti. Skladno z določili 4. člena Pravilnika o delovnih razmerjih (z dne 9.4.1992) ŠRZ Rdeča dvorana razpisuje delovno mesto strokovnega delavca na področju športa (za potrebe Športne zveze Velenje) Pogoji: - višja ali visokošolska izobrazba - smeri fakulteta za šport, ekonomska ali pravna fakulteta » - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju športa in organizacije športnih prireditev - tekoče ustno in pisno izražanje v slovenskem jeziku - poznavanje osnov računalništva - državljanstvo Republike Slovenije - odslužen vojaški rok - vozniški izpit B kategorije - pripravljenost na delo v deljenem delovnem času Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s 3 (tri) mesečnim poskusnim delom. S kandidati bo opravljen razgovor, o rezultatu pa bodo obveščeni pisno v roku 30 dni od objave oglasa. Prijave sprejemamo pisno na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3, 3320 Velenje, do vključno 10. 10. 1996. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE Titov trg 1,3320 Velenje Tel./faks: 063/856-151 / 861-876 Upravna enota Velenje, Oddelek za upravne notranje zadeve, obvešča vse državljane Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, da so volilni imeniki za državne volitve in za lokalne volitve v Mestni občini Velenje že od 30. 9.1996 dalje razgrnjeni po krajevnih skupnostih oziroma mestnih četrtih, razen za KS Gorica. Ta imenik je razgrnjen v prostorih tajništva Upravne enote Velenje, Titov trg 1, soba 2 v petem nadstropju. Državljani lahko v tem času, do 26.10 1996, ustno ali pisno zahtevajo popravek volilnega imenika, v kolikor so pri pregledu ugotovili nepravilnosti. Milena Pečovnik, dipl. prav. načelnica Upravne enote Velenje H0B02K0b —--- — _ ' ———————— — 3. oktobra 1996 ČETRTEK, 3. oktobra SLOVENIJA 1 10.25 Otroški program 10.45 Zlati dež, 3/6 11.10 Pustolovščine in odkritja 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.15 Made in Slovenia 16.05 Dežela viharjev 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 15/26 17.35 Operacija strogo zaupno 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Tednik 21.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.25 Nikar, oddaja o prometu 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 SOVA: sledi Red in zakonitost, 13/21 00.00 Ljubezen in igra, 3/3 SLOVENIJA 2 12.05 Japonska 12.35 V žarišču 13.00 Košarka 14.30 Pon. filma 16.50 Don Kihot, 2/5 17.40 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 12/21 18.30 Svetovni poslovni utrip 19.00 Ljubezen ni igra, 3/3 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka, 32/61 20.00 Dr. Ouinnova, 17/18 20.45 TV portret 21.35 Parada plesa 22.25 Umetniški večer: Edvvard Albee 23.15 Zgodovinska kitajska mesta, 10/13 11.10 Videoring 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. naniz. Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. naniz. Obraz tedna, pon. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Beverly Hills 90310, nad. Melrose plače, nad. M.A.S.H., naniz. Argument Sedma sila, naniz. Mož pravice, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.30 ANNE IZ GREENA GABLESA, pon. nad. 10.45 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.50 10.35 VIDEO TOR pon. 12.00 Videostrani 12.20 18.55 NAJ SPOT DNEVA 17.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 18.00 19.05 Otroški program: 19.00 RISANKE 19.05 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 19.30 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 19.40 20.05 POD ZVEZDNIM 20.00 SVODOM; gostja v 20.05 studiu: Roža Kačič 21.05 NEUPRAVIČENO 21.50 OBTOŽENA film 23.20 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 23.25 22.45 TV IZLOŽBA 23.30 22.50 NAJ SPOT DNEVA 23.35 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 23.40 PETEK, 4. oktobra SLOVENIJA 1 09.40 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.55 Pasje mesto, 19/31 10.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.10 Priča, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.30 Antologija slov. glasbe 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Hugo, tv igrica 19.20 Včeraj, danes, jutri 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.30 Paul Henry in plesna šola kazina 22.00 Lojze se je zbudil, dok. odd. 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA: Red in zakonitost,14/21 23.50 So leta minila, 8/20 00.20 Maček Fritz, amer. film SLOVENIJA 2 10.15 Poslovna borza 10.25 Svetovni poslovni utrip 10.55 V žarišču 11.20 TV portret 12.10 Parada plesa 13.00 Edward Albee, dokum. oddaja 13.55 Zero Kelvin, norveški film 15.45 Svet dinozavrov, 3/13 16.15 Gradovi, 10/13 16.40 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 13/21 17.30 So leta minila, 8/20 18.00 Slovenski magazin 18.30 Koncerti za mlade 19.30 V območju somraka 20.00 Skrivnostna znamenja 20.50 Round Midnight, am. film 23.00 Videošpon 23.30 Videoring 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 00.30 01.30 02.00 09.00 09.45 Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. naniz. Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. naniz. Edera, pon. Roseanne, amer. naniz. Ženska na begu, mini serija POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Urgenca, naniz. Dosjeji x, naniz. Andromedin soj, film Highlander, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO POD ZVEZDNIM SVODOM; gostja v studiu: Roža Kačič EPP / Vabimo k ogledu NEUPRAVIČENO OBTOŽENA film, pon. VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU MITJA ŠIPEK - NJEGOVIH 70 LET NARAVNI IZBOR, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 5. oktobra SLOVENIJA 1 08.35 Radovedni Taček 08.50 Jakec in čarobna lučka 09.00 Male sive celice, kviz 09.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Učimo se tujih jezikov: angleščina 10.35 Mali princ, balet 11.10 Svet dinozavrov 11.40 Analitična mehanika, 38/53 12.10 Tednik 13.00 Poročila 14.10 Reka upanja, 13/18 15.00 Velika iluzija, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Svetovi zemlje 18.00 Na vrtu 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Festival narečne popevke vesela jesen 21.25 Za tv kamero 21.35 National geographic 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport 23.00 SOVA: sledi Red in zakonitost, 15/21 23.50 Večni sanjač, 15/25 00.15 Dream machine, am. film SLOVENIJA 2 10.00 Paul Henry se predstavlja 11.30 Mostovi 16.35 Zgodovinska kitajska mesta, 3/13 17.30 Skrivnostni svet A. Clarka 17.55 Športna sobota sledi KF za SP v rokometu Avstrija:Slovenija 19.30 V območju somraka 20.00 Gospod Roberts, am. film 21.55 TV avtomagazin 22.25 Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 12.00 13.00 13.30 15.30 16.00 17.00 17.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.30 09.30 10.30 10.35 11.15 12.45 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 21.10 22.40 22.45 22.50 22.55 Mož pajek, risana serija Junak akcije, mladinska serija Zvezdne steze, ris. serija Kje je Wally, risana serija Max Glick, mlad. serija Kenny Rogers 2, mini serija Nove Supermanove dogodivščine, naniz. Grand prix magazin Jezni mladenič, film Argument, pon. Trans vvorld šport Imamo jih radi Beverly Hills 90210, pon. Melrose Plače, pon. nad. 24 ur Razglednice iz pekla, film Teksaški mož postave, naniz. Pri pujsu, film 24 ur, pon. OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. EPP/Vabimo k ogledu MITJA ŠIPEK - NEJGOV-IH 70 LET NARAVNI IZBOR, film, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 519. VTV MAGAZIN KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ: SLOVENSKI MUZIKANTJE NOVINCI, film, pon. HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 6. oktobra SLOVENIJA 1 08.35 sledi 09.55 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 13.35 14.35 15.05 15.20 17.00 17.10 17.40 19.00 19.10 19.15 19.30 19.50 20.10 21.10 22.00 22.10 22.20 Delfi in prijatelji, 15/26 Sredi galaksije zavij levo Nedeljska maša, prenos iz Nove Štifte na Dolenjskem Vsi smo ena družina Obzorja duha Ljudje in zemlja Evromuzika na Azorih Poročila Hugo, tv igrica Karaoke, pon. Nedeljska reportaža Dlan v dlani Vedno me ljubi, franc. film TV dnevnik 1 Zavrtimo stare kolute Po domače Včeraj, danes, jutri Risanka Loto TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Zoom Večerni gost Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3 Športni pregled SLOVENIJA 2 10.00 Črni lepotec, amer. film 10.50 Videošpon 11.20 Lahkih nog naokrog 12.05 TV avtomagazin 12.35 Na vrtu 13.05 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 14/21 13.55 Velika iluzija, franc. film 17.00 Športna nedelja: sledi Bled: alpska liga v hokeju na ledu, SPORTINA BLED:WIEN, prenos 19.30 V območju somraka 20.00 Don Kihot, 3/5 20.50 Permanent Vacation, am. film 22.00 Novice iz sveta razvedrila m& 08.30 09.00 10.00 10.30 11.30 12.00 13.00 13.30 15.30 16.30 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.30 08.15 08.40 09.40 10.05 10.30 10.50 11.20 11.50 11.55 12.25 12.55 13.55 14.35 15.00 16.00 17.00 18.30 19.15 19.20 21.20 Pink Panter, risanka Spidi in Gogi show, otroška oddaja Peter Pan, risana serija Edera, naniz. Kuharske mojstrovine Razprtije, naniz. Avtodrom, pon. Razglednice iz pekla Teksaški mož postave, pon. Skrivnost mojega uspeha, film Ljubezan na Donavi, nad. 24 ur FX - umor s trikom 2, film Na sever, nad. Viharni ponedeljek, film 24 ur, pon. OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 518. VTV MAGAZIN, pon. GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP 519. VTV MAGAZIN, pon. GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO SAMOMOR - ZAKAJ?, pogovor v studiu KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ: SLOVENSKI MUZIKANTJE VIDEOSTRANI POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. NAJ SPOT NEUPRAVIČENO OBTOŽENA, film MITJA ŠIPEK - NJEGOVIH 30 LET HOROSKOP ANNE IZ GREEN GABLE-SA, nad., pon. VIDEOSTRANI dO 24.00 PONEDELJEK, 7. oktobra SLOVENIJA 10.30 10.55 Aneta, 5/6 Kozlovska sodba v Višnji gori, lutkovna igrica 11.45 Permament Vacation, am. film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.45 Utrip 14.00 Zrcalo tedna 14.10 Za tv kamero 14.30 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.20 Očividec, 1/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Volilna oddaja 21.30 Roka ročka 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova: Red in zakonitost 23.50 Noro zaljubljena, 9/25 SLOVENIJA 2 11.35 Učimo se tujih jezikov, angleščina 12.05 Reka upanja, 1/18 12.50 Festival Vesela jesen 14.05 Sobotna noč, pon. 16.05 Športni pregled 16.50 VVildbach, 6/13 17.45 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 15/21 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 9/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V območju somraka 20.00 Sporočilo za potomce, ang. drama 21.15 Izobraževalna oddaja 21.45 Osmi dan" 22.15 Homo turisticus 22.45 Svet poroča 23.15 Brane Rončel izza odra 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.05 22.10 22.40 23.10 23.15 23.20 Santa Barbara, nad. Spidi in Gogi show, pon. POP kviz, pon. Imamo jih radi, pon. Razprtije, pon. naniz. Ljubezen na Donavi, pon. Max Glick, pon. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža,naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Tam, kjer je srce, film Športna scena Sedma sila, naniz. Mož pravice, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO EPP Vabimo k ogledu 519. VTV MAGAZIN, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: FRANC AVBERŠEK ANNE IZ GREEN GABLE-SA, nad. REGIONALNE NOVICE MEDNARODNA POLETNA ŠOLA SAKSOFONA, 2. del GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 8. oktobra SLOVENIJA 1 10.50 Videoring 11.20 Otroški program 12.10 Črni lepotec, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo 13.35 Vsi smo ena družina 14.05 Obzorja duha 14.35 Sporočilo za potomce, ang. drama 15.50 Izobraževalna oddaja 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10' Sredi galaksije zavij levo 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalne oddaka 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.30 Dosje 21.20 Prijateljice iz hiše žalosti 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova sledi Splošne poizvedbe, 6/14 00.40 Davov svet, 11/25 SLOVENIJA 2 11.45 Osmi dan 12.15 Svetovi zemlje, 4/6 13.05 Slovenski magazin 13.35 Li?istrata, posnetek opere 15.20 Zoom 16.20 Pustolovščine in odkritja 16.55 Dr. Ouinnova, 17/18 17.40 SOVA, pon. sledi Red in zakonitost, 16/21 18.30 Prisluhnimo tišini 19.00 Davov svet, 11/25 19.30 V območju somraka 20.00 VVildbach, 7/13 20.55 Studio city 22.10 (Ne)znani oder 22.55 Gledališka predstava 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 j Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. naniz. POP kviz, pon. Prigode Ani in Nejčka Krpice, pon. Kuhajmo skupaj, pon. Športna scena, pon. Acapulco H.E.A.T., naniz. POP 30 Mulci!, naniz. Santa Barbara, nad. Obalna straža, naniz. POP kviz Cosby, naniz. 24 ur Chicago Hope, naniz. Newyorška policija, naniz. M.A.S.H., naniz. Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu Sedma sila, naniz. Mož postave, naniz. 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.30 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; gost v studiu: FRANC AVBERŠEK 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 ANNE IZ GREEN GABLE- SA, pon. 11.35 MADNARODNA POLETNA ŠOLA SAKSOFONA, 2.del, pon. 12.05 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški glasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVSESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 518. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 9. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Karaoke 10.30 Otroški program 10.50 Roka ročka 11.40 National geographic 12.30 Evromuzika na Azorih 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.15 Dlan v dlani 14.30 Volilna oddaja 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Kraljičin nos 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 V žarišču 20.30 Mekong, švic. film 22.40 TV dnevnik 3 23.00 Šport 23.10 Sova: sledi Red in zakonitost, 17/21 23.50 Skrajnosti, 5/7 SLOVENIJA 2 09.25 Poslovna borza 09.35 Prisluhnimo tišini 10.05 V žarišču 10.30 (Ne)znani oder 11.20 Gledališka predstava 13.00 Vedno me ljubi, franc. film 14.30 Turistična oddaja 15.00 Studio city 16.10 Skrivnostna znamenja 17.00 Splošne poizvedbe, 6/14 18.30 Japonska 19.00 Skrajnosti, 5/7 19.30 V območju somraka 20.00 EV. liga v košarki: Asvel- Smelt Olimpija, prenos sledi Košarka za Koračev pokal: Satex-Aris; Rogaška Donat Mg-Benetton 22.00 Alica, evr. kult. magazin 22.30 Ples čarovnic, balet ■TV 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 POP kviz, pon. 12.30 M.A.S.H., pon. naniz. 13.00 Avtodrom, pon. 13.30 Newyorška policija, pon. 14.30 Chicago Hope, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Tanka linija smrti, film 22.00 M.A.S.H., naniz. 22.30 Obraz tedna 23.30 Sedma sila, naniz. 00.30 Mož pravice, naniz. 01.30 24 ur, pon. 02.00 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 518.VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ANNE IZ GREENA GABLESA, 3. del nad. 21.05 NAJ SPOT - pop in dance glasba 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamol Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23/26-92 je "Naš čas' uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna St 3. za katere se plačuje 5% prometnl.davek.. __. _ 3. oktobra 1996 MODRO-BELA KRONIKA KAK vas 15 Policijska postaja Velenje Neznanec si je fička samo sposodil Precej presenečen je bil v torek, 24. septembra, Jasmin 0., ko njegovega fička nenadoma ni bilo več na parkirnem prostoru na Kidričevi cesti v Velenju, kjer ga je pustil. K sreči se je zanj in njegov avto dobro končalo. Kot kaže, si ga je nekdo samo sposodil za prevoz do Vinske Gore, kjer so ga našli in vrnili lastniku. Neprevidno prehitevanje vzrok hude pometne nesreče V petek, 27. septembra, se je ob 19.30 na regionalni cesti v Pesju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo, dve pa lažje telesno poškodovali. Na vozilih je nastalo za 920.000 tolarjev gmotne škode. 24-letni Janko S. iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz Šoštanja proti Velenju. Ko je v Pesju pred nepreglednim desnim ovinkom pričel prehitevati pred seboj vozeči avtomobil, je iz nasprotne smeri, pravilno po svoji desni strani, s kombiniranim vozilom pripeljal 44-letni Ljubljančan Andrej-Boris M. Janko S. ga je opazil, začel je zavijati nazaj na svoj vozni pas, vendar mu trčenja ni uspelo preprečiti. Z levim bočnim delom je oplazil vozilo Andreja-Borisa M., ki je po nekaj metrih ustavil. Janko S. je nadaljeval vožnjo po levi strani vozišča v nepregledni desni ovinek. V tistem je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljala 27-letna Jana R. iz Žalca, začela zavirati in se umikati desno, vendar je vozilo Janka S. kljub temu oplazilo tudi njeno, ga obrnilo za 180 stopinj, s kolesi trčilo v rob hodnika za pešce, zdrsnilo čezenj in se ustavilo na travniku izven vozišča. Janko S. je še vedno nadaljeval vožnjo po levi strani, dokler ni čelno trečil v tovorni avtomobil, ki ga je pravilno po svoji desni pripeljal 42-letni Stanko A. iz Žalca. V nesreči se je Janko S. hudo telesno poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici, Stanko A. in njegov sopotnik 55-letni Ivan O. iz Žalca, pa sta se v nesreči lažje telesno poškodovala. Delovna nesreča v Keramiki Gorenje V petek, 27. septembra, okoli 17. ure, je prišlo v tovarni keramičnih ploščic Keramika v Gorenju do delovne nezgode. 53-letni delavec pri odpremi Herman M. je pregledoval tovor na tovornem avtomobilu. Na aluminijasti lestvi mu je zdrsnilo, omahnil je in z glavo nazaj padel na tla. Pri padcu se je huje poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Vlom v zgradbo KS Gaberke V noči iz srede na četrtek, 26. septembra, je neznanec vlomil v zgradbo krajevne skupnosti Gaberke. Nasilno je odprl več vrat in prišel tudi v gostinski lokal Brode. Od tod je odnesel glasbeni stolp znamke Sony, več zgoščenk, večjo količino cigaret različnih znamk ter okoli 40.000 tolarjev gotovine. Brigita R. je oškodovana za okoli 200.000 tolarjev. Začasno prenočišče Zadnjo soboto in nedeljo je bil posebni prostor na Policijski postaji, namenjen začasnemu pridržanju, kar dobro zaseden. V soboto dopoldne ga je koristil D.C. s Podkraja, ki si ni dal dopovedati, da pod vplivom alkohola ni varno voziti; v nedeljo pa Z.Š. iz Velenja, ki je jezo umirajal z razbijanjem po domačem stanovanju. Policisti so menili, da se da jezo primirneje in ceneje umiriti pri njih. Policijska postaja Mozirje Izginil tudi nemški ovčar V noči iz torka, 24., na sredo, 25. septembra, je neznanec v kraju Ter na območju Ljubnega vlomil v bife Pri Ireni, last Irene H. iz Braslovč. Vlomilec je iz lokala in kleti odnesel več steklenic vina, piva, raznih žganih pijač, več vžigalnikov in zavojčkov miiiiiH TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJIs d.o.o. 3001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI TIP VOZILA LETNIK MPC CITROEN AX 1993 850.455,00 SIT JEEP CHEROKEE 4.0 1991 2.310.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL 1992 1.577.687,00 SIT PEUGEOT 205 CABRIOLET 1993 1.874.250,00 SIT RENAULT R5 CAMPUS 3V 1989 485.100,00 SIT JETTA CL TURBO D 1992 1.349.898,00 SIT ZASTAVA 126 PGL 1990 183.750,00 SIT VOLKSVVAGEN TRANSPORTER 1993 1.708.875,00 SIT FORD TRANSU 1990 1.354.500,00 SIT LADA SAMARA 1500 3V 1993 612.080,00 SIT RENAULT 25 GTX 1990 1.427.580,00 SIT Ogled vozil Partizanska 3 (Salon FORD) Možna menjava staro za staro. Ugodni krediti brez pologa z R + 9,5% obrestno mero. INFORMACIJE NA TEL: 063/851-060 OD 7. DO 17. URE. različnih cigaret. Lastnica pogreša tudi psa, nemškega ovčarja, ki je bil pred lokalom. Vrednost ukradenih predmetov znaša 45.000 tolarjev. Policijska postaja Žalec Policija iskala pobeglega voznika V torek, 24. septembra, je neznani voznik avtomobila znamke VW Passat ali VW Jetta, rumene barve, vozil iz Velike Pirešice proti Velenju. Zunaj naselja Vinska Gora je prehiteval tovornjak, med tem ko je iz smeri Velenja pripeljala voznica osebn-ga avtomobila 18-letna Špela K. iz Velenja. Špela je sunkovito zavrla in zavila na desno na njivo, da je preprečila trčenje z neprevidnim voznikom. Neznani voznik je z nepoškodovanim vozilom odpeljal s kraja nesreče v smeri proti Velenju. Na vozilu Špele K. je nastalo za okoli 170.000 tolarjev škode. Voznika so policisti tudi preko sredstev javnega obveščanja pozivali, da se jim javi, prav tako pa so povabili občane, ki kaj vedo o nesreči, da jih pokličejo. Iz butika odnesel usnjen komplet V sredo, 25. septembra, dopoldne sta v butiku Carmen na Šlandovem trgu v Žalcu dva neznanca izkoristla premajhno pazljivost prodajalke. Medtem ko jo je eden motil, je drugi iz stojala ukradel komplet - usnjen telovnik in mini krilo, konfekcijske številke 38, črne barve. Lastnico Karmen K. je oškodoval za 49.990 tolarjev. Vlomilec iz hiše odnesel bogat plen V dneh med 8. in 27. septembrom je neznani storilec izkoristil odsotnost oškodovancev in vlomil v stanovanjsko hišo last Franca K. v Šempetru. Iz hiše je odnesel več električnega ročnega orodja Black & Decker in AEG ter več drugih tehničnih pripomočkov, fotoaparat znamke Cannon, zlato ročno uro, videokamero Panasonic, dva krznena plašča, nekaj zlatega nakita in zlata v ploščicah. Zdaj kradejo Audije 100! Kot vse kaže, so se tatovi zdaj preusmerili na Audije 100. V tednu dni sta izginila dva, eden v Žalcu in eden v Velenju. V noči na ponedeljek, 23. septembra, je neznec s Kidričeve ulice v Žalcu ukradel osebni avtomobil Audi 100,2.5 TDI, bele barve, registrskih številk CE S3-259. Z dejanjem je firmo VV.G.M. iz Žalca oškodoval za okoli 3.000.000 tolarjev. Drugi enak Audi pa je izginil v noči na ponedeljek, 30.septembra, z Goriške ceste v Velenju. Avto je temno zelene barve, registrskih številk CE 23-00C. Lastnik vozila je podjetje KA-PIS iz Novega Celja. Namesto 60 kar 175 km na uro V ponedeljek, 30. septembra, so bili v Gomilskem presenečeni tudi policisti. Voznik osebnega avtomobila Branko J. je na cesti, kjer je omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro, vozil s hitrostjo 175 km/h! OKC UNZ Slovenj Gradec Voznik z vozila izgubil zaboj olja V četrtek, 26. septembra, malo pred 11. uro dopoldne je med vožnjo po obvoznici v Slovenj Gradcu doslej še neznanemu vozniku tovornega avtomobila z vozila padel zaboj jedilnega olja. Steklenice so se razbile in del ceste je bil onesnažen z oljem. Delavci cestnega podjetja so cesto sicer počistili, vendar je še vedno obstajala možnost, da bo ob dežju ta del bolj spolzek. Zato so postavili ustrezno prometno signalizacijo, ki opozarja udeležence na to mesto. Voznica umrla V petek, 27. septembra, ob 11.55 je 58-letna Berta D. iz Slovenj Gradca vozila osebni avtomobil iz Starega trga v Slovenj Gradcu proti Žančanom. V križišču s prednostno regionalno cesto ni ustavila, ampak nadaljevala vožnjo skozi križišče. V tistem času je po prednostni cesti Kotlje - Slovenj Gradec z osebnim avtomobilom pripeljal 22-letni Franc M. s Prevalj in čelno trčil v desni bok vozila Berte D. Njen avtomobil je po trčenju vrglo v zrak, nakar je bočno drsel po vozišču in trčil še v osebni avto, ki ga je vozila kandidatka za voznico motornega vozila 18-letna Nada T. iz Slovenj Gradca. Med drsenjem je voznica Berta D. padla iz avtomobila in obležala v jarku. Njene poškodobe so bile tako hude, da je umrla na kraju nezgode, medtem ko je Franc M. utrpel lažje telesne poškodbe. S ceste v vogal hleva V petek, 27. septembra, ob 4.30, je 31-letni Stojan R. iz Slovenj Gradca vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. V Mislinjski Dobravi je zapeljal levo izven vozišča, kjer je z vozilom prebil leseno ograjo in nato trčil v vogal hleva. V trčenju sta se voznik in njegov sopotnik 25-letni Photis R., doma v Londonu, huje telesno poškodovala. Zapeljal na nasprotno stran ceste V nedeljo, 29. septembra, ob 15.45, je 19-letni Martin S. iz Mislinje vozil osebni avto po lokalni cesti Šentilj - Dovže v občini Mislinja. Med vožnjo v blagem desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotno polovico ceste in trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 44-letni Drago J. iz Mislinje. V trčenju se je Drago J. huje telesno poškodoval, lažje pa Martin S. in njegov sopotnik 17-letni Uroš R. iz Mislinje. PROF IT POSLOVNI ČASOPIS zaradi širitve svoje dejavnosti vabi k sodelovanju 1. novinarje - dopisnike, 2. sodelavce za trženje časopisa in oglasnega prostora. POGOJI: 1. Višje- ali visokošolska izobrazba novinarske, ekonomske, tehnične ali pravne smeri. 2. Najmanj srednješolska izobrazba ustrezne smeri. Delo je pogodbeno, ustrezno plačano, z možnostjo poznejše zaposlitve. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Profit, 8000 Novo mesto, Glavni trg 19, p.p. 202. Kandidate bomo povabili na pogovor v Novo mesto ali na dopisništvo v Ljubljano in z izbranimi kandidati sklenili pogodbe. Mestna občina Velenje - komisija za odprodajo stavbnih parcel na območju ZN obrtno - servisne in stanovanjske cone Stara vas Velenje objavlja na podlagi Odloka o odprodaji zemljišč obrtno servisne in stanovanjske cone Stara vas z dne 9.4.1996 in na podlagi izračuna ZUV-a, št. S-3/13-Fidel/KT z dne 7.12.1995 ter sklepa komisije z dne 17.6.1996 sledeči: JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA IZGRADNJO OBRTNO-SERVISNIH DELAVNIC 1. Za izgradnjo obrtno-servisnih delavnic na območju ZN obrtne, servisne in stanovanjske cone Stara vas v Velenju se oddajo sledeče gradbene parcele: 1.gr.p. z oznako D 7 p.št. 1654/17 ccatr. 1320 m2,b.p. objekta 608 m2 2. gr.p. z oznako D11 p.št. 1657 tr. 915 m2, b.p. objekta 432 m2 3. gr.p. z oznako D12 p.št. 1654/18 tr.907m2, b.p. objekta 432 m2 4. gr.p. z oznako D13 p.št. 1658/8 tr. 892 m2, b.p. objekta 432 m2 2. Stroški priprave in komunalne opreme skupaj z zemljiščem brez minulih vlaganj znašajo na dan 31.3.1996: - za gradb. parcelo z oznako D 7 - za gradb. parcelo z oznako D 11 • za gradb. parcelo z oznako D 12 • za gradb. parcelo z oznako D 13 144.322,00 DEM 104.472,33 DEM 104.230,52 DEM 103.777,14 DEM 3. Interesenti morajo v svojih ponudbah upoštevati določbe Odloka o ZN obrtno servisne in stanovanjske gradnje Stara vas Velenje (Uradni vestnik Občine Velenje št. 8/93) v zvezi z nameravano gradnjo na tem območju Varščina, ki jo morajo interesenti za izgradnjo posameznih objektov vplačati na račun MO Velenje, št. 52800-630-10152, - znaša 10 % vrednosti posamezne gradbene parcele, ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno za posamezno gradbeno parcelo, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa, brez obresti. 5. Celotno kupnino morajo uspeli ponudniki poravnati na račun iz 4. točke najkasneje v roku dveh (2) let po podpisu pogodbe, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM, Banke Slovenije na dan plačila, sicer varščina zapade v korist MO Velenje, ki lahko vloži tožbo na razveljavitev pogodbe. Kupnina za gradbeno parcelo št. 7 se bo dokončno poračunala v dodatku k osnovni pogodbi, ki bo sklenjen po novi geodetski odmeri. V kupnino za posamezno gradbeno parcelo so zajeti stroški priprave stavbnega zemljišča, kupnina za zemljišče s prometnim davkom in možnost priključka na sledeče komunalne naprave: asfaltno cesto z javno razsvetljavo, vodovodno, ločeno kanalizacijsko omrežje, vročevodno, NN elektro ter PTT in CATV omrežje, niso pa zajeti t.i. investitorski straši« (prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij, stroški spremembe namembnosti zemljišča, stroški izgradnje zunanje ureditve z odvodnjavanjem), kakor tudi sama izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posamezne investitorje. Ker je na gradbeni parceli št. 7 po ZN predvidena toplotna podpostaja, mora bodoči investitor izgradnje obrtno servisne delavnice le-to zgraditi tako, da bo vključevala že zgrajeni objekt toplotne podpostaje na tej parceli. Bodoči investitor mora preko zgrajene toplotne podpostaje izvesti AB ploščo z enotno streho bodočega objekta delavnice. Stroški te izvedbe so že odbiti od celotne kupnine. Prav tako mora pri izdelavi lokacijske dokumentacije za gradnjo delavnice upoštevati predvideni uvoz do objekta toplotne podpostaje v njej. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Velenje, Komisija za odprodajo stavbnih parcel, Titov trg 1, Velenje z oznako "JAVNI RAZPIS" - ne odpiraj najkasneje do 21.10.1996 skupaj z dokazilom o vplačani varščini ter pisno izjavo, da investitor sprejema vse razpisne pogoje in navedbo na kateri gradbeni parceli želijo graditi. 7. Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča za posamezen objekt je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku s strapi Komisije za odprodajo stavbnih parcel pri MO Velenje, sicer se smatra, da je od pogodbe odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist MO Velenje. 8. Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na dodeljenem zemljišču najkasneje v roku 1 leta po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča ter končati gradnjo v 5 letih, sicer se prav tako smatra, da je od nameravane gradnje odstopil. V tem primeru lahko MO Velenje vloži tožbo na razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist M0 Velenje. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogpjev. 9. V primeru, da se za izgradnjo posameznega objekta po razpisu prijavi več interesentov, se smatra za najugodnejšega, kdor ponudi višjo ceno od razpisane, ter krajši rok izgradnje objekta in okolju prijaznejšo dejavnost. 10. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri MO Velenje, Titov trg 1, Velenje, soba 3/III, tel. 856-151 int. 268 ali direktno 856-404, oziroma v zvezi z gradnjo objektov pri g. Vučina Marku (Zavod za urbanizem Velenje, tel. 856-321). 16 NAŠ CAS ŠPORT IN REKREACIJA 3. oktobra 1996 Rudar - Maribor Branik 1: 6 (0 : 0) Tresenje ob Jezeru V prvi nogometni ligi ni več neporažene ekipe. V nedeljo so na svojem igrišču boleč poraz doživeli tudi Velenjčani, in prepustili prvo mesto, na katerega so se povzpeli v tretjem krogu, Primorju, ki ima boljši gol razliko. Največje razočaranje letošnjega prvenstva - SCT Olimpija pa je še vedno na dnu lestvice s štirimi točkami in še edina brez zmage. Lep sončen dan, šest krogov kraljevanja na prvem mestu, predvsem pa dobra igra istih tekmecev deset dni pred tem v pokalu, so privabili ob Rudarjevo igrišče nad dva tisoč gledalcev. Večina je upala in gotovo tudi pričakovala, da se bodo rudarji maščevali vijoličastim za izločitev iz pokalnega tekmovanja. Toda doživeli so pravi potop in verjetno nihče na tribuni, verjetno pa tudi ne številni navijači gostov, ni pričakoval, da se bo v Dabanovičevi mreži znašlo kar pol ducata žog. Stresni poraz, ki je nekatere menda tako prizadel, da so celo razmišljali, da bi si v ponedeljek vzeli prost delovni dan, je sprožil različne komentarje. Največ so seveda Mladen Dabanovič: "Ne pomnim, kdaj sem moral tolikokrat v mrežo." povedali tisti, ki so vseskozi trdili, da Rudarjevo prvo mesto ni odraz njegove kakovosti (verjetno pa niso niso strpali v en koš vseh igralcev). Ta po njihovem zelo zaostaja predvsem za Mariborom, Primorjem, Muro in HIT Gorico. S tem niso povedali nič novega. Trener Borut Jarc je vseskozi zatrjeval, da so si bogato bero osemnajstih točk do nedeljskega devetega kroga priigrali predvsem zaradi velike enotnosti, discipliniranosti in zavzetosti v igri. Skratka, "če želimo zmagovati, moramo igrati s 120-odstotno požrtvovalnostjo," je stalno poudarjal, in (normalno) tudi vedel, da se bo igralcem enkrat ustavilo. V klubu so se pred začetkom prvenstva zavestno odločili za precejšnje znižanje stroškov, zmanjšali so tudi število igralcev, hkrati pa ponovno sklenili, da bo v bodoče v ekipi več doma vzgojenih nogometašev. Za to pa je potrebna strpnost. Prav zato je treba tudi ta poraz sprejeti "kot sestavni del nogometne igre, kajti življenje - prvenstvo teče naprej," kot je dejal Martin Steiner, direktor Rudarja takoj po srečanju igralcem v slačilni-ci. Priložnost, da dokažaje, da vijoličasti vendarle niso toliko boljši (ali pa) bodo rudarji imeli že v nedeljo v Ljudskem vrtu. Do tedaj pa morajo sami s sabo nekaj uicreniti, si vendarle končno vtepsti v glavo, da je v tej ligi vse mogoče, pa četudi v Ljubljani prekineš neslavno tradicijo porazov, predvsem pa, da so profesionalci. Vodeči položaj, najbrž pa še bolj "zgodovinska" zmaga za Bežigradom, sta jih verjetno dvignila v oblake. Morda so se celo ustrašili letos največjega obiska, ali pa... resnično velja teori-ja, da ima Jarc poprečno ali celo samo ekipo za drugi del lestvice, kot je tudi pogostokrat slišati.. Dejstvo, da so oboji v prvem polčasu nevarneje streljali proti naprotnikovemu vratarju le vsak po enkrat, ker sta pa pač oba trenerja taktizirala ali pa igralci niso igrali po njunih zahetvah, najbolj zgovorno pove, kakšno (ne)igro so spremljali gledalci. Nato pa je počilo. V prvi polovici nadaljevanja je udarilo kot pravi tornado. Šestnajst minut so rudarji namreč doživeli pravi po(s)tres. V 51. minuti je Dabanovičevo mrežo načel z isvrstnim prostim udarcem s 17. metrov Karič, tresenje so nato nadaljevali Drobne (55., 63.), Šimundža (57.) in Žurman (67.). Torej so gostje v šestnajtih minutah zabili kar pet golov, vsake dobre tri minute enega in gledalci so imeli občutek, da spremljajo rokometno igro. Nato so se gostje ustavili in v 84. minuti je dosegel Samo Vidovič častni zadetek. Očitno so Velenjčani ob tem"preblisku" pozabili na prejšno"petardo", saj je Drobne že v naslednjem napadu še tretjič premagal domačega vratarja. Rudar: Dabanovič, Žilnik, Balagič, Ratkovič. Dema, Hudarin (Mujanovič), S. Javornik (Pešič), Pavlovič, J. Javornik, Vidovič, Ekmečič (Oblak). ■ vos _ Polzelanov ••••••••••• V novi dvorani padel Scavolini Za Polzelo in košarkarje Kovinotehne Savinjske Polzela je bil to res zgodovinski dan. Naprej sta minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber žalski župan prof. Milan Dobnik namenu predala prenovljeno Športno dvorano, ki sedaj sprejme 1.700 gledalcev, za najlepše darilo ob tem dogodku pa so poskrbeli košarkarji sami. V 2. krogu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev so namreč precej presenetljivo premagali slovito italijansko moštvo Scavolini. Junak srečanja jc bil izkušeni Veljko Petranovič, ki je dosegel 24 točk, najboljši pa je bil prav v odločilnih trenutkih tik pred koncem srečanja. V torek zvečer so polzelski košarkaiji v svoji dvorani odigrali že naslednje srečanje v tem uveljavljenem evropskem tekmovanju. Njihov nasprotnik je bil poljski prvak Nobiles Wloclavek. Domačini so spet navdušili saj so zmagali z 80:70 (39 : 37). S tekme proti Scavoliniju: na koš meče Šamanič (št 14) -er Granit Preskrba-Šoštanj Topolšica 1:3 •••••••••••••••••••••••••••••a Dobra igra in igralska zrelost Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v 2. krogu prvenstva l.B lige gostovali pri odlični Granit Preskrbi v Slovenski Bistrici in dosegli še drugo zaporedno zmago s 3:1 (12,9, -15,12). V prvem in drugem setu so gostje povedli, sredina je bila izenačena, v končnicah pa so igralci Šoštanja Topolšice pokazali odbojkarsko zrelost in oba zanesljivo dobili. V tretjem so Šoštanjčani povedli kar s 13:9, nato pa nerazumljivo popustili in set celo izgubili. V četrtem so gostitelji vodili že z 8:2, nato pa so gostje vendarle zaigrali kot v prvih dveh setih, ž izvrstnimi akcijami potrdili svojo vrednost in tekmo dobili. Z obema zmagama so na vrhu lestvice, v naslednjem krogu pa se bodo v Šoštanju srečali z Ljutomerom, ki je v pretekli sezoni izpadel iz l.A lige. Napovedujejo vrhunsko igro in ob podpori gledalcev tudi tretji par točk, tekmo pa bodo pričeli v soboto ob 20. uri. ■ 13. Petrolov ralljr v Velenju Zagotovilo za bodočnost Velenjski Avto moto turing klub je vzorno izvedel tudi 13. Petrolov mednarodni rally, ki je štel za slovensko in hrvaško prvenstvo ter za prvenstvo srednjeevropske cone. Nastopilo je 44 posadk iz Slovenije in sosednjih držav, na cilj zahtevne preizkušnje jih je prispelo 26, lepa dirka in dobra organizacija v rokah izurjenih športnih delavcev, pa sta zlasti pomembni zaradi dejstva, da je velenjski rally na seznamu možnih organizatorjev rallyjev za evropsko prvenstvo v prihodnjih letih. Organizatorji so letošnjo progo in hitrostne preizkušnje razširili na sosednje občine, zato so lahko vragolije mojstrov tega privlačnega športa spremljali ljubitelji avtomobilizma od Celja do Mozirja. Na velenjskem rallyju je drugič letos slavil Tomaž Jemc, zelo zadovoljen pa je bil tudi Jani Trček, ki si je naslov državnega prvaka zagotovil že prej, tokrat pa si je zagotovil še naslov srednjeevropskega prvaka, čeprav je zaradi velikih težav z avtomobilom na tem rallyju osvojil šele četrto mesto. Dovolj zanimiva zgodba s srečnim koncem velja za zmagovalca Jemca. Pred zadnjo hitrostno preizkušnjo je namreč z ledenim čajem popil oso, ki ga je pičila, na vso srečo ne prav sredi grla, sicer bi se mu godilo zelo slabo. Bolečino si je zaenkrat ublažil z ledom, odpeljal zadnjo preizkušnjo, takoj za tem pa so ga odpeljali v zdravstveni dom, kjer so zanj poskrbeli s tremi injekcijami. ■ Strupeni osi navkljub je Tomaž Jemc osvojil 13. rally Petrol v Velenju Tenis • • • • • Nik Ivanovič blesti Šaleški teniški klub je konec minulega tedna izvedel turnirja dvanajstih najboljšuh slovenskih dečkov in deklic do 12 let. Pri dečkih je Nik Ivanovič (ŠTK) z zanesljivo zmago znova potrdil svojo vrednost, ki jo že dokazuje tudi v višji starostni kategoriji, v kateri bo prihodnjo sezono že nastopal. Nik je v finalu gladko s 6:1 in 6:3 premagal Gregorca (Soča Ljubljana), drugi velenjski predstavnik Džordževič pa je žal izpadel že v 1. krogu. Smolo sta iemeli obe velenjski deklici, saj sta se Britovškova (AS) in Koloničeva (ŠTK) srečali že v 1. krogu. Boljša je bila Britovškova, ki pa je v 2. krogu izpadla s kasnejšo zmagovalko tega turnirja. ■ A.B. Slovan ^Gorenje 24:19 (11:10) Kaj je narobe v ekipi? Rokometaši Gorenja so razočarali še drugič v tem prvenstvu. Za sobotni tretji krog so glasno napovedovali zmago proti Slovanu v Ljubljani, vendar so po slabi igri zlasti v drugem polčasu prepričljivo izgubili. Izid je bil 24:19 za domače, ki so tako po dveh zaporednih porazih osvojili prvi točki v novem prvenstvu. Podobno kot na prvem gostovanju v Dobovi, kjer so doživeli hud poraz, so tudi na sobotnem gostovanju pri Slovanu v Ljubljani igrali nezavzeto, ali kot je dejal trener Bojan Požun - neodgovorno. Še zlasti je to nerazumljivo, ker je bila ekipa po njegovem mnenju zelo dobro pripravljena na napore, ki čakajo v tej prvenstveni sezoni. Kaj je temu vzrok, bodo morali v klubu kaj hitro razkriti, saj je pred rokometaši Gorenja že prihodnji konec tedna prvi evropski nastop, ko se bodo v Budimpešti z ekipo Elektromos srečali v pokalu EHF. GORENJE: Anžič, Meolic 3, Krejan 1, Plaskan 3, Kimtchenko, Sovič 3, Ojsteršek, Stropnik, Semerdjijev 3, Cvetko, Ilič 6, Bedekovič. Bojan Požun: "Nekaj bo treba storiti". Krim Electa:Ve|rad 32:18 (17:7} Vknjižile načrtovan poraz Rokometašice Vegrada so v 3. krogu državnega prvenstva proti premočnim državnim prvakinjam Krim Electi na Galjevici vknjižile pričakovan poraz, domačinke pa so zmagale kar s 14 zadetki razlike. Čeprav so Ljubljančanke nedvomno tudi letos razred zase, ta visoki poraz in prav tako nepričakovano visok poraz v prvem krogu v Žalcu (vmes so bile enkrat proste), vendarle potrjuje, da ekipa Vegrada letos vendarle ni tako močna kot je bila lani. Žaradi odhoda T&nje Oder in Rute Bižiene je njihova igra tudi počasnejša, kar je sicer trener Zvonko Papak predvideval. Očitno posledice pušča tudi nastop njihovih mladih igralk v reprezentančni vrsti na nedavnem mladinskem evropskem prvenstvu, od koder se je Stevanovičeva celo vrnila poškodovana, in trener ekipe seveda ni mogel uigrati kot je želel, upati pa je, da bodo vendarle prišli lepši dnevi. VEGRAD: Lakič, Batinkova 5, Semerdjijeva 5, Hudej 2, Nojinovič 1, Osmanovič 1, Kranjc 2, Koren, Ibralič, Grudnik, Vujovič 2, Šolaja. Ekipa Janče . Elektra 70:54 (36:34} Odločilo je pet slabih minut V 2. krogu B slovenske lige-vzhod so košarkarji Elektre gostovali v Ljubljani pri Ekipi Janče in doživeli prvi poraz. V prvem polčasu sta bili ekipi zelo izenačeni in gostitelji so ob odmoru vodili le za dve točki. V tem delu je dobro igral Goltnik, ki je dosegi 14 točk, skupaj na tekmi pa 20. Drugače je bilo v nadaljevanju. Od 3. do 8. minute drugega polčasa so Šoštanjčani močno popustili, izgubili kar devet žog, kar so domači izkoristili in povedli za enajst točk. To je bila že odločilna prednost, ki je gostje niso uspeli nadoknaditi. Omeniti velja, da ni igral Mrzel, ki bi lahko prispeval k boljšemu izidu. Mladinska selekcija Elektre je v 2. krogu 2. državne lige gostovala pri Rudarju v Trbovljah in drugič zapored zmagala, izid pa je bil 73:68. V soboto se bodo igralci Elektre v svoji dvorani srečali s Plimo iz Prebolda. Seveda vabijo navijače, da pripomorejo k novi zmagi, za mladino do 15 let bo vstop prost, tekmo pa bodo pričeli ob 17.30. Smučarski skoki ••••••••••••••a V Velenju vsi najboljši Jesenska tekmovanja na skakalnicah s plastično snovjo obeležujejo tekme za alpski pokal ter državna in regijska prvenstva. Minuli vikend je bila v Švici zadnja tekma alpskega pokala v smučarskih skokih in alpski kombinaciji. V slovenski reprezentanci sta se v kombinaciji zelo izkazala Velenjčana Hriberšek z devetim in Adamič s 14. mestom med srednjeevropsko elito. Na Mostecu v Ljubljani je bilo v soboto državno prvenstvo za dečke do 15 let. Med velenjskimi predstavniki so bili Globačnik 8., Perše 11. in Kočnik 25. Živahno je bilo v nedeljo tudi ob velenjskem gradu ana prvenstvu štajersko - koroške regije za dečke do 15 in mladince do 16 let. Pri dečkih sta prvi dve mesti osvojila Velenjčana Globačnik in Perše, tretji pa je bil Ajnik z Ljubnega; pri mladincih pa je zmagal Zorko (Velenje) pred Ajnikom (Ljubno) in Globačnikom (Velenje). Državna in regijska tekmovanja bodo nadaljevali tudi ta konec tedna. Največja prireditev bo gotovo na velenjskem smučarsko-skakalnem stredišču. V soboto ob 9.30 bodo na 80-metrski skakalnici državno prvenstvo pričeli mladinci do 18 let, ob 15. uri pa člani. V nedeljo ob 9.30 bodo prvenstvo pričeli še mladinci do 16 let. Ob prazniku občine Šoštanj bo pokrovitelj tega tekmovanja njen župan dr. Bogdan Menih. ■ Jože Ograjenšek 3. oktobra 1996 ŠPORT IN REKREACIJA NAS CAS 0 TEŽAVAH TUDI S STARSI - V upravi nogometnega kluba Era Šmartno so se odločili, da bodo o načrtih in seveda težavah odslej dalje spregovorili tudi s starši njihovih ena-jsteric. Ledino so zaorali starši in člani kadetske ekipe. Prejšnjo nedeljo dopoldan so jih predstavniki uprave in trener seznanili z načrti v tej sezoni, dogovorili pa so se tudi o nadaljnjem sodelovanju pri reševanju nekaterih težav. m(tp) Liga Škale 96 •••••••••••• V vodstvu Vigo V Škalah se ekipe še vedno zagrizeno borijo za najvišja mesta v obeh ligah. V prvi vodi Vigo z dvema točkama prednosti pred ekipo Zlatorog Škale, v drugi pa sta z enakim eštevilom točk na vrhu TTG in ŠK Cirkovce, dve točki za njima je Avtoprevozništvo Sovič, Cirkovce pa so odigrale tekmo več. Rezultati 1. lige, 15. krog: Plešivec Rib.koča-Saloon Mins 0:2, Vigo-Mušketirji Cigrad 2:1, Mušketirji Cigler-Mister X 5:2, Kamnoseštvo Kozjak-KMN Fori Škale 2:5, Zlatorog Škale-Tempo Florjan 9:2; vrstni red: 1. Vigo 24,2. Zlatorog Škale 22,3. Mister X 20, 4. KMN Fori Škale 19,5. Saloon Mins 19,6. Mušketiiji Cigler 13,7. Mušketirji Cigrad 10, 8. Kamnoseštvo Kozjak 10, 9. Plešivec Rib.koča 8, lO.Tempo Florjan 5; Kotnik ((Mušketirji Cigler) z 19 zadetki še vedno vodi na lestvici strelcev; 19. krog v 2. ligi: Kremenčkovi-Krokodilčki 9:2, TTG-Pizzeria Toplica 3:0 b.b., Dekor Stropnik-Club Duo 2:3, Avtoprevozništvo Sovič-Kalimero 1:0, ŠK Cirkovce-Zavodnje 3:0, Mins Saloon prost; vrstni red: 1. TTG 28,2. ŠK Cirkovce 28,3. Avtoprevozništvo Sovič 26,4. Kalimero 19,5. Kremenčkovi 19,6. Zavodnje 19,7. Club Duo 16 (-1), 8. Pizzeria Toplica 13 (-1), 9. Dekor Stropnik 12, 10. Krokodilčki 8, 11. Mins Saloon 2; s 23 zadetki je najučinkovitejši Podpečan (ŠK Cirkovce). ■ Liga Šmartno 96 • •• •••••••••••• Prvak že znan? V derbiju 17. kroga letne lige Šmartno 96 je ekipa Adriatic z lepo igro zasluženo premagala RBM Commerce in si tako priigrala prednost 5 točk, kar bo najbrž zadostovalo za končno prvo mesto. Na drugem mestu je RBM Commerce in na tretjem Rečica. Izidi 17. kroga: Beni-Rekreativci 1:1, Adsalute-Flamingo 0:1, Roje-Little boys 1:3, Rečica-Šmartno 8:0, RBM Commerce-Adriatic 1:2. Squash ••••••• Na igrišču po štirih mesecih Odlična velenjska igralka Petra Vihar zaradi nerazumljivega odnosa slovenske zveze, ki se ji ni zdelo vredno, da bi jo prijavila za sklepni turnir najboljših evropskih mladink, ni tekmovala vse od junija, po štirih mesecih paje znova dosegla odmeven uspeh. Zmagala je namreč na turnirju Pepsi Open v Pragi na Čaškem in v kategoriji mladink do 19 let prepričljivo zmagala. Turnir je bil pomemben tudi za povrnitev samozavesti po dolgi odsotnosti, Petra je z zmago osvojila lepe točke za evropsko jakostno lestvico, saj je sedaj na 7. mestu va kategoriji mladink do 19 let, v njej pa bo nastopala še dve leti. Nastop v Pragi ji je omogočilo Gorenje GA, kot nosilka je bila v 1. krogu prosta, za tem paje po vrsti premagala najboljše predstavnice Madžarske, Švedske in v finalu še Danske, seveda pa na takšnih turnirjih nastopa le 16 najbolje uvrščenih na jakostni lestvici. Lokostrelski klub Indiana Odprto prvenstvo Logarske doline V čudovitem vremenu in prelepem okolju Gradišnikove kmetije je Lokostrelski klub Indiana v soboto izvedel odprto prvenstvo Logarske doline v lokostrelstvu. Na tej kmetiji ima klub, ki ga vodi Karli Gradišnik, svoj sedež in strelišče, proga je postavljena na nadmorski višini od 920 do 1100 metrov, dolga je 3100 metrov na njej pa je postavljenih 20 3D tarč, to so tarče živali v naravni velikosti. Sobotne tekme so se udeležili lokostrelci iz vse Slovenije. V kategoriji "compound neomejeno" so bili najboljši trije Ravnjak (Ravne na Koroškem)^374 krogov, Savšek (LK Valvasor) 347 in Klemen (Muta) 333,_v kategoriji "compound 3D" pa Burger (Zlata puščica Celje) 350, Šteharnik (Ravne na Koroškem) in Ambrož (Vojašnica Novo Mesto) 315. Lepo tekmovanje je minilo v prijetnem vzdušju, v veliko zadovoljstvo vseh sodelujočih in organizatorja, ki že načrtuje nova zanimiva tekmovanja v prihodnjem letu. ■ jp Kegljanje Za začetek polovično Šoštanjski kegljaški ekipi letos nastopata v 2. državni ligi. Moški so v prvem krogu gostili neugodno ekipo Slovenskih Konjic. Zaigrali so zelo živčno in očitno "izgoreli" v preveliki želji po prvi zmagi v drugoligaški konkurenci. Gostje so na drugi strani presenetili z zelo domiselno in taktično dobro igro in na koncu slavili s 6:2 oziroma 5104:5012 podrtimi keglji. V drugem krogu bodo gostovali pri Rudarju iz Črnomlja, ki je v prvem krogu z zmago presenetil v Radencih. ŠOŠTANJ: Glavič 831 (0), Križovnik 382-Arnuš 421 (0), S.Fidej 834 (0), Kramer 881 (1), L.Fidej 824 (0) in Hasičič 837 (1). Več sreče so imela dekleta, ki so gostila ETO iz Kamnika. Začela so zelo dobro in povedla s 3:1, nadaljevanje pa je bilo slabše. Gostje so to izkoristile in izenačile na 3:3, prednosti domačink pa niso uspele izničiti. Šoštanjčanke so slavile s 5:3 in 2234:2267. V drugem krogu bodo šoštanjske igralke gostovale pri Noriku v Ljubljani. ŠOŠTANJ: Lozič 359 (0), Hojan 413 (1), Drev 371 (1), Lesnik 377 (1), Prelog 168-Mihaljev 208 (0), Podbrežnik 388 (0). ■ L.F. Že 22. let tehtajo teorijo in prakso Malonogometni rekreativci iz Šoštanja, katerega jedro sestavljajo telesnovzgojni profesorji ter profesorji in doktorji s Fakultete za šport v Ljubljani, negujejo že kar rekordno tradicijo druženja. Pred 22. leti so nekateri šoštanjski diplomanti te fakultete prvič povabili svoje nekdanje profesorje na obisk v svoje mesto, saj je vznikni-la misel o koristnem povezovanju teorije in prakse. Na "Kelnerjevem" travniku v Belih Vodah so se spopadli - v malem nogometu. Tega prvega srečanja se oboji zelo radi spominjajo, saj so morali preigra-vati celo med kravjaki. Soštanjskim rekreativcem so se pozneje pridružili tudi telesnovzgojni profesorji iz Velenja, pa tudi nekateri nedifovci. Toda tudi v fakultetni^ ekipi so se začele pojavljati zunanje okrepitve. Šoštanjčani so si nadeli zelo razpoznavno ime - Trhle veje. Na začetku je bila trhlost bolj simbolična, sedaj pa veje tu in tam že pokajo. Prejšnji teden so teoretiki in praktiki spet brcali v Ljubljani. To je bilo njihovo že 44. srečanje, saj se srečujejo dvakrat na leto; enkrat so gostitelji nekdanji učitelji, drugič nekdanji učenci. Trhlim vejam je pred tekmo pozornost izkazal dekan te fakultete, nekdanji Velenjčan, dr. OtmarKugonič, prijateljsko razpoloženje pa je bilo tudi na parketu, v znamenju let srečanja - dvojk. Izid je bil 2 : 2. Dokaz, da ni prakse brez teorije in obratno. ■ vos Po brcanju je bil bolj zadovoljen Matjaž Na tek, selektor Trhlih vej, saj je osvojil debelo točko, proti selektorju prave slovenske nogometne reprezentance in selektorju teoretikov dr. Zdenku Verdeniku. "Toda pomembneje je, da srečanja nadaljujemo, najmanj do srebrnega jubileja," so si dejali in stopili teoretično ter praktično pred objektiv. Namizni tenis •••••••••••• Odličen pričetek prvenstva Prvenstveno sezono v drugi državni ligi so igralci ERE odlično pričeli. Na gostovanju v Zalogu so gladko zmagali s 6:1 in napovedali boj za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Tak izid je vreden toliko več ob upoštevanju dejstva, daje klub za eno sezono zapustil najboljši igralec Uroš Slatinšek, ki bo v tem prvenstvu nastopal za prvoligaša iz Radelj. Novo klubsko vodstvo, ki mu predseduje Stane Gruber, si je zadalo cilj, da se v dveh letih uvrsti v 1. državno ligo in to z domačimi igralci, s katerimi so prvič sklenili klubske pogodbe. Prvo zmago v Zalogu so priborili Damijan in Tadej Vodušek ter Jure Slatinšek, ob njih pa bosta drugoligaško breme nosila še Bogdan Simončič in Luka Sever. ■ A. V. Strelski šport •••••••••••• Uspešni upokojenci in veterani Ob proslavi 850-letnice Slovenskih Konjic je tamkajšnje društvo upokojencev izvedlo tekmovanje z zračno puško. Ob domačinih so nastopili še strelci iz Ljubljane, Celja in Velenja. Velenjčani so v ekipni konkurenci slavili zmago s 651 krogi, drugi so bili Konjičani (628), tretji Celjani (619) in četrti Ljubljančani (314). V posamični konkurenci je bil Rek drugi, Orlačnik peti in Mihja šesti. Na odprtem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem za veterane v Rečici pri Laškem je Stane Rek v kategoriji od 60 do 70 let osvojil osmo mesto. ■ F.Z. 2. turni v ju-jitsu borbah Gornji Grad - Ju-jitsu klub Samuraj iz Gornjega Grada bo v soboto izvedel 2. turnir v ju-jitsu, ki bo obenem štel za izbiro slovenske državne reprezentance. Nastopilo bo okrog 100 tekmovalcev iz štirinajstih slovenskih klubov, pričakujejo veliko število gledalcev, tekmovalno vzdušje pa bodo s prikazom karateja dopolnili člani Karate klauba Petrovče. Tlirnir bodo v telovadnici osnovne šole pričeli ob 9. uri. DUSET/ d.o.o. TRGOVINA - SERVIS PARIŽUE 8/A, 3314 BRASLOVČE AKCIJSKA PRODAJA MOTORNIH IAB STIH L PRI NAKUPU MOTORNE ŽAGE STIHL 0,23, 0,25, 0,26, 0,36 PREJME VSAK KUPEC DARILNI PAKET. STIHL 001. OKTOBRA0030. NOVEMBRA MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV, ZA GOTOVINO 5% POPUST! Balinanje ••••••• Največji uspehi doslej Velenjski balinarji so minuli konec tedna dosegli svojea največje uspehe doslej. Ekaipa RLV je v odločilni tekmi za prvo mesto v 2. državni ligi na gostovanju gladko z 11:5 premagala dotlej vodilno Plešivico, v zadnjem krogu pa mora za uvrstitev v 1. državno ligo na svojem balinišču premagati še sedmou-vrščeno Trato, kar ne bi smel biti prevelik zalogaj. Prav tako izjemen rezultat je na državnem prvenstvu v zbijan-ju v Rogaški Slatini dosegel Zoran Rednak, tudi član RLV-ja. Z 91 zadetki v treh serijah je med najboljšimi v državi osvojil 3. mesto, kar je največji posamični uspeh velenjskih balinarjev sploh. Ponovno je zmagal v svetu uveljavljeni Gregor Sever. ■ Boris Knavs Državna tekma šolanih psov Varpolje - Kinološko društvo Zgornja Savinjska dolina bo v soboto na svojem vadbenem prostoru v Varpoljah izvedlo novo zanimivo prireditev. To bo državna tekma šolanih psov, na kateri bo v treha kategorijah nastopilo 31 psov in vodnikov iz vse Slovenije. Tekmovanje bodo pričeli ob 8. uri in ga sklenili predvidoma ob 15.00. TEL.: 063/720-598 VABLJENI! RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78, 3320 Velenje objavlja Razpis za zbiranje ponudb najugodnejšega najemnika za najem poslovnega prostora na Prešernovi 22, Velenje v izmeri 360 m2 (pritličje 210 m2, klet 150 m2). Prostor je namenjen mirni dejavnosti (trgovina, banka, pisarna, skladišče,...). Prednost imajo tisti najemniki, ki vzamejo v najem celotno ali večjo površino vključno s kletjo. Cena in čas najema se bosta oblikovala po dogovoru. Poleg najemnine nosi najemnik še stroške uporabe in obratovanja lokala. V ponudbi navedite vašpredlog za najemnino na m2. Interesenti naj pismene ponudbe pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Habit d.o.o., Kersnikova 11,3320 Velenje. Informacije po telefonu na Habit d.o.o, št. 853-435. Z izbranim ponudnikom ali ponudniki bo takoj po dogovoru sklenjena najemna pogodba. 18 MS vas POROČEVALEC 3. oktobra 1996 DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 3. oktobra -dnevni dežurni dr. 0. Renko, nočni dr. Friškovec in dr.Rus Petek, 4. oktobra - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dr. V. Renko in dr. Kozorog Soboto, 5. oktobra in nedeljo, 6. oktobra - dežurni dr. Friškovec in dr. Lazar Ponedeljek, 7. oktobra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Urbane in dr. Ramšak Torek, 8. oktobra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. D.Vrabič in dr. Rus Sreda, 9. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Nedeljo, 6. oktobra - dr. Majda Budna v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje - Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 4. oktobra do 11. oktobra - Franc Blatnik, dr. vet. med., Stanetova47, Velenje, mobitel: 0609/618-117. LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. Upravna enota Velenje Poroke: Peter Šulek, Kavče št. 63 in Mirjana Stankovič, Stantetova ul.št. 11; Marko Radič, Velenje, Goriška c.št.57 in Žaklina Vuičič, Skopje, Pavla llik 11/2-11; Robert Kričej, Velenje, Prešernova c.št. 9/a in Karmen Šaronja, Velenje, Koželjskega ul.št. 7. Smrti: Anton Kopitar, roj. 1917, Ložnica št. 2; Franc Rogan, roj. 1926, Velenje, Šalek št. 10; Ivan Bergant, roj. 1924, Kisovec, Trg Pohorskega bataljona št. 8, Milan Juvan, roj. 1925, Florjan št. 107; Ervin Avberšek, roj. 1972, Lopatnik pri Velenju št. 8; Vesna Drofenik, roj. 1971, Paka pri Velenju št. 30/d; Branko Rednak, roj. 1972, Paški Kozjak št. 21; Nataša Rednak, roj. 1974, Lopatnik pri Velenju št. 8/a; Ivan Koren, roj. 1914, Bevče št. 19; Jožef Kramar, roj. 1934, Velenje, Linhartova ul.št 6; Jožef Jelenko, roj. 1918, Velenje, Tomšičeva c.št. 51. Upravna enota Žalec Poroke: Anton Nemivšek, Črni vrh in Marija Bokal, Tabor; Boštjan Herodež, Sv. Lovrenc in Monika Herman, Polzela. Potrditev - 50 let sklenitve zakonske zveze: Gvido Jelen in Terezija iz Andraža nad Polzelo št. 91/a. Smrti: Antonija Dedič, stara 89 let, gospodinja, Andraž nad Polzelo 79; Marija Gizela Vovk, stara 86 let, upokojenka, Dobriša vas; Marija Turnšek, stara 85 let, druž.upok., Podvrh št. 53; Antonija Lešer, stara 64 let, upokojenka, Migojnice 63. Upravna enota Mozirje Poroka: Roman Reberčnik, 1966, Spodnja Rečica 21 in Ema Zagožen, 1971, Spodnja Rečica 21. Smrti: Bogomir Kos, 1932, Luče 82; Rafael Lojen, 1945, Raduha 9; Alojz Janžovnik, 1919, Mozirje, Praprotnikova ul. 7. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 23. septembra do 29. septembra 1996, povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SOj/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 23. septembra do 29. septembra 1996 1200 1000 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. ■ 23.9. D24.9. D25.9. «26.9.1327.9. 028.9.129.9. ZAHVALA Ob smrti naše ljube, plemenite mame, babice in sestre MARIJE JENKO - MARE rojene OŠLOVNIK (1914 -1996) se zahvaljujemo vsaki roki, ki je kdaj potrkala na njena vrata in ji prinesla žarek svetlobe v temo in meglo, ki sta se nezadržno spuščali na njen vid, za vsak poklonjeni cvet iz domačega vrta, ki ga je raznežena otipala, za skrbne roke negovalk in trud obeh dragih zdravnikov, za drobne prijaznosti in mladostne iskrice, s katerimi so jo razveseljevali njeni ljubljeni vnuki s prijateljicami. Hvala za občutene poslovilne besede in za otožno slovensko pesem, za vsa izrečena sožalja in za dostojanstven sprevod ob zadnjem slovesu. Žalujoči sinovi Borut, Milan in Miro, sestra Nada in brat Julči. Delo in trpljenje, to Tvoje je bilo življenje, ostali so sledovi Tvojih pridnih rok, katerih cenil bo še pozni rod. Zdaj ostaja le praznina in velika bolečina. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, atija in dedija PAVLA LAZNIKA, st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili našo bolečino, še posebej vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala pogrebnemu zavodu Špes za opravljene pogrebne storitve, gospodu duhovniku za opravljen obred in sveto mašo. Prisrčna hvala tudi gospodu Čuježu, govorniku gospodu Semetu, Rudarski godbi, pevcem, Rudarski častni straži ter vsem njegovim stanovskim kolegom za zadnji SREČNO. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI! f ž se Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza kane iz očesa, pred nami je vedno Tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Nihče ne ve, kako zelo boli, ko tebe ljuba mati, žena in draga hčerka več med nami ni. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše drage mamice, žene, hčerke in sestre VESNE DROFENIK 5.1.1971 - 21.9.1996 iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani in jo v tako številnem spremstvu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja sodelavkam Bolnišnice Topolšica, častni straži, pevcem in godbenikom za ganljive pesmi in žalostinke, govornikom za poslovilne besede, sodelavcem Ere, . sodelavcem Gorenja - Omar ter gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: sin Miha, mož Zlatko, mama Marija, oče Stanko, sestra Betka z družino ter ostalo sorodstvo. V tišini sivega septembrskega dneva je rezek zven telefona prinesel neizprosno sporočilo: Kazalci ur so zopet izmerili čas: Tišina je postala še tišja, bolečina neizprosna, molčanje zgovorno -Ostaja spomin. ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi dragega sina, brata, strica in svaka ERVINA AVBERŠKA iz Lopatnika pri Velenju 18.9.1972 ■ 21.9.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili našo bolečino, še posebno vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali maše, cvetje in sveče ter nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala Vladu Usarju za opravljene pogrebne storitve, govornikom za poslovilne besede, gospodu duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter rudarjem Premogovnika Velenje in Rudarski godbi za njihov zadnji "SREČNO". Žalujoči: mama Cilika, oče Ivan, brata Ivan in Srečko z Manjo, sestri Darinka in Irena z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda, pradeda in brata MILANA JUVAN A 8. 4.1925 ■ 25. 9.1996 Iskrena hvala vsem sosedom, znancem in sorodnikom za nesebično pomoč. Topla hvala Gost. enoti Gorenje in TUŠ za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu Silvu za opravljen obred, pevcem in godbi, gospodu Medvedu za poslovilni govor ter gospodu dr. Petru Lazarju za dolgoletno zdravljenje. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Rajko in hči Milka z družinama, sestri Tilka in Marija ter brata Miha in Tone z družinami. Solza kane iz oči, pred nami vedno Vajin je obraz. Odšla sta tiho brez slovesa, mimo spita in čakata na nas. Zdaj rože Vajin tihi dom krasijo in svečke Vama v pozdrav gorijo. ZAHVALA mnogo prezgodaj sta nas zapustila naša draga NATAŠA in BRANKO REDNAK 24.10.1974 4. 3.1972 iz Lopatnika pri Velenju Besede niso dovolj, da bi se zahvalili vsem, ki ste se poklonili njunemu spominu, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Hvala Vam za darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sinek Klemen in vsi njuni. IVI A L I OGLASI NUDIMO ZIDARSTVO, FASA-DERSTVO. Telefon 885-144. ZA PRIDNE DOBER ZASLUZEK. Če imate čas in avto pokličite. Prednost imajo ženske. Telefon 066-272-111 ali 0602-43-857. TELICO SIMENTALKO, težko 250 kg, prodam. Telefon 882-627 zvečer. RAČUNALNIK 286 s tiskalnikom, prodam. Cena je 250 DEM. Telefon 861-318. POSODIM do 1000 DEM. Garancija čeki. Telefon 0609-637-322. SINTESIZER CASIO 465 SOUND CT 636 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 862-280. NUDIMO ZIDARSKE IN FASADERSKE USLUGE. Telefon 885-144. VINOGRAD V GAVCAH in jagenčka za zakol prodam. Telefon 885-082. PRIKOLICO ZA osebni avto 1400 x 1000 nosilnosti do 750 kg prodam. Knez, Cesta v Bevče 43. ŠESTDESET BASNO HARMONIKO, klavirsko, melodija, prodam. Telefon 856-126 po 16. uri. KAD ZA GROZDJE in hrastov sod 1601, ugodno prodam. Telefon 856-211. KUPIM JUGO 55 ali 60, letnik 90 ali 91, dobro ohranjen. Telefon 885-039. 60 BASNO HARMONIKO, klavirsko, Melodija, prodam. Telefon 856-126 po 16. uri. V VUZENICI PRODAMO starejšo hišo, primerno za obrtno dejavnost. Telefon 0602-64-207. KRAVO ZA ZAKOL, težko 650 kg, prodam. Telefon 895-118. ENOSOBNO STANOVANJE PRODAM 45 m2, ali dam v najem, z dvoletnim predplačilom. Telefon 886-031. (V Šmartnem ob Paki). JABOLKA ZA STISKANJE IN OZIMNICO PRODAMO. Cena po dogovoru. Telefon 882-575. NEŠKROPLJENA DOMAČA JABOLKA za stiskanje prodam. Telefon 063-882-188. GS letnik 76, vozen, neregistriran, prodam za 25.000 sit. Telefon 861-729. ENOSOBNO STANOVANJE v družinski hiši oddam v najem, ženski srednjih let. Telefon 851-285 v nedeljo. TELICO SIVK0170 kg, prodamo. Telefon 882-565. KOMBINIRAN ITALIJANSKI VOZIČEK, prodam. Telefon 854-901. DVE KOZI ugodno prodam. Telefon 892-325. HRASTOVE SODE, plastične sode, kadi in hidravlično prešo, prodam. Tone Tajnšek, Arnače 22 c, Šentilj. V VELENJU PRODAM ŠTIRI SOBNO STANOVANJE ZA 84.000 DEM. Telefon 069-83-446. MAČEHE ZA GROBOVE PRODAMO. Šibanc, Spodnja Črnova. Telefon 857-219. ZELJE ZA KISANJE, po želji tudi zribamo, prodamo. Šibanc, Spodnja Črnova, Telefon 857-219. NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico in hlevski gnoj, prodam. Telefon 857-679. FRIZERSKE STORITVE nudim na vašem domu. Telefon 851-767. STREŠNO OPEKO RABLJENO, še uporabno, zloženo, brezplačno oddam. Telefon 852-996. VSEM OTROKOM, ki obiskujejo glasbeno šolo nudim vadbo na pianinu. Telefon 850-862. DVOSOBNO STANOVANJE, 50 m2, prodam. Telefon 853-970. KRAVO SIMENTALKO, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 885-192. TRI LETA STAR 3001 sod in kad 4501, prodam. Telefon 893-615 popoldan. V VUZENICI prodamo starejšo hišo za obrtne namene. Telefon 0602- 64-207. MITSUBISHI ECLIPSE 150 km, letnik 12/92 rdeč, ugodno prodam. Telefon 893-274. VEČ STANOVANJ, hiš, vikendov in parcel prodam. Telefon 063-857-872. DOMAČA JABOLKA za ozimnico po 30 sit in za prešanje po 12 sit ter pujske težke 20 do 25 kg po 360 sit/kg prodam. Telefon 882-802. KNJIGO MOŠKI-ŽENSKE in kozmetično torbico za deklice prodam. Telefon 853-186. MIZO IN ŠTIRI STOLE, posteljo 200 x 90 ter bojler Tiki, prodam. Telefon 851-134. SLADEK MOŠT za sok ali kisanje in neškropljena jabolka,prodam. Telefon 851-276. MERCEDES 12-13 z zagotovljenimi prevozi, prodam. Telefon 895-213. CISTERNO ZA KURILNO OLJE 2400X1500X1500 ZA 65.000 SIT. Telefon 885-158. TELIČKO SIMENTALKO težko 120 kg prodam. Telefon 778-426. DVA ŠTIRIOGLATA ŽAROMETA H- 4, nova za zastavo avto, prodam. Telefon 856-056. OSEBNI AVTO RENAULT 5, dissel, letnik 91, reg. 4/97, prodam za 7.500 dem. Telefon 859-143 zvečer. HLEVSKI GNOJ, konjski za vrtičkar-je prodam. Telefon 856-785 zvečer. OPREMLJENO STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI, 50 m2, oddam. Telefon 855-631. R - CLI01,2, letnik 93, kuhinjo temen hrast in večje dekliško ležišče, zelo ugodno prodam. Telefon 858-000. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da s 1.11.95 preneham s čevljarsko obrtjo. Franc Urbane, Kidričeva 5, Velenje. Umrl nam je naš dedi FRANC ROGAN VSI NJEGOVI V Velenju, 28. september 1996 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame MARIJE TOČAJ iz Velikega Vrha 18 1.7.1921 - 19.9.1996 Iskrena hvala vsem, ki ste ji ob slovesu izrazili spoštovanje, darovali za svete maše, cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni V ZAHVALO IN SPOMIN Ko ostaneta bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel na vaju živa in nenehni ta - zakaj? MARICA JEVSNIK 15. 5.1942 - 23. 9.1996 IVAN JEVSNIK 4. 8.1931 - 8. 3.1996 Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le dragih staršev nam nihče ne more več vrniti. Iskrena hvala vsem, ki so nam ob prerani smrti dragih staršev kakorkoli pomagali. Žalujoči: otroci Andreja z družino, Lidija, Janez, Marko ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Umrl je mož, oče, tast, stri oče in brat ANTON KOPITAR RA VLENOV TONČEK 4.1.1917-24.9.1996 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. Še posebej iskrena hvala družinam Rotovnik, Pačnik, Steinberger, gospodu primariju dr. Fijavžu, gospodu duhovniku, pevcem, govornikom, RLV Klasirnica, Veplasu Velenje, Pošti Celje, upokojencem PTT Velenje, ZB, DU Šentilj, gospe Mimici Kuhar, vsem darovalcem sveč, cvetja in svetih maš. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na božjo njivo v Šentilju. Žalujoči: žena Marija, sin Mirko, hčerka Jožica, hčerka Marjana, zet Florjan, vnuki Andrej, Matej, Janja, Blaž, Maja, Melita in brat Jože. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega MITJE REHARJA iz Pariželj 4.11.1974-21. 9.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sošolcem za izrečeno soželje, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem ERE p.e. Standard, VIS a VIS-a in Gorenju GA obratu ZO, Logistike in Servisa. Hvala govornikom, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala obema gospodoma župnikoma za opravljena obreda. Žalujoči: ati, mamica, brat Uroš in Anita. JOŽETU KRAMARJU Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega smehljaja, utihnil je Tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih Ti živiš. TVOJI NAJDRAŽJI ZAHVALA Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede govornikom, pevcem, godbenikom in gospodu župniku za opravljen obred. Žena Ana, sin Peter z družino in hči Eta z družino Priljubljen lokal v centru Velenja zaprt .................%