Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4> krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmopd-vrste vsakokrat Leto XXXI. Celovec, 2. sušca 1912. St. 9. Vabilo na lil. redni občni zbor »Slovenskega šolskega društva" ki se vrši v četrtek, dne 7. marca 1912, ob pol 2. uri popoldne pri Trabesingerju v Celovcu. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev predsednika, odbora, pregledovalcev računov in razsodništva. 3. Govor. 4. Razni nasveti. Rojaki! pokažite z obilno udeležbo, da vam je šolsko vprašanje važna zadeva. Poslanec Grafenauer je o tej priložnosti razvija) v deželnem zboru sledeče misli: Poročevalec (Fr. baron pl. Aichelburg-Labia), je izrazil svoje mnenje, da si bomo v jjostavodajnem delovanju deželnega zbora priborili nov lavorov list, če sprejmemo predlog glede regulacije učiteljskih plač. Dvomim o tem. Na svetu je naravno razloček med tem, ki je; dolžan plačevati, in tem,, ki plačo dobiva. To dejstvo se pri tej predlogi izraža v ta)ko kričečih barvah, da se jih ne upam pokazati svojim volilcem. Učiteljstvu bi brez vsakega zadržka želel iz-boljšega njihovega socialnega položaja. Toda pri tem moramo razločevati ponudbo in povpraševanje. Zakonski načrt se morda na to in ono ni oziral. Ponudba in povpraševanje že iz tega vzroka ne harmonirata, ker mi zapisnik o enketi glede šolskega vprašanja na Koroškem dolkazuje, da stremimo za tem, ves šolski sistem na Koroškem spraviti v drug tir. Vsaj eden izmed izvedencev je na tisti enketi izrazil prave pojme o šoli in šolskem sistemu. ODBOR. Govor dež. poslanca GnEenonerla o resulnclji učiteljskih plač. Nemško-nacionalni učitelji so tako dolgo grozili nemško-nacionalni stranki z izstopom iz stranke, če se jim ne zvišajo plače, da so se nemški nacionalci resno zbali in sklenili — s tiho mržnjo v srcu — povi-učiteljem plače. Iz debate o predlogu S'iede zvišanja učiteljskih plač, je bilo jas-ho povzeti, da vlada med zastopniki kmečkih okrajev z ozirom na slab finančni položaj dežele in z ozirom na svoje volilce nekako skrivno vojno razpoloženje zoper zvišanje učiteljskih plač. Najprej se moramo vprašati, kaj potrebuje v resnici učiteljstvo, da bo v dobrem socialnem položaju, in kaj more ljudstvo dati, ne da bi se pod težo davkov zgrudilo. Jeli šola s sedanjim sistemom toliko vredna kakor stane? Ali šola ne more z manjšimi stroški ravno toliko in še več doseči, kakor stori sedaj? Mnenja o tem so različna, toda jaz dam po svojem prepričanju prav že omenjenemu šolniku prof. Gurlitu. Stroški za šole iznašajo na Koroškem skoro polovico vseh deželnih potrebščin. Izdatki za šolo in učiteljstvo znašajo skoro tri milijone, cela dežela pa potrebuje nad šest milijonov. Vsakemu poštenemu človeku se vsiljuje tu misel: Ali bi se z manjšimi stroški ne dalo poravnati potrebe, ali je potrebna zakonska predloga, s ktero ne bomo samo malo obremenjeni, ampak katera pomeni za naše sla- be fiinancielne razmere veliko breme? Jaz spadam k tistim, ki pravijo: Ne! Apeliram na čustvo zadovoljnosti! Uvidevam, da potrebuje učitelj za življenje več suhega denarja kakor n. pr. kak posestnik; toda če primerjam učitelja, ki nastopi svojo službo z 19. ali 20. letom, z mladim posestnikom, ki je s 30. letom prevzel posestvo, in njun socialni položaj, vidim, da je zadolžen posestnik na slabšem kakor mlad učitelj. Kmečko ljudstvo je zelo obremenjeno; ima dobro voljo, plačevati davke, toda tako izmučeno, da bi jo mogli primerjati z Davidovim psalmom miserere. Ogledal sem si od bliže drugi plačilni razred kakor je v predlogi. Po tem bi dobil oženjem učitelj letne plače 2100 K, starostnih doklad povprečno 600 K, 200 K za stanovanje, funkcijske doklade 250 K, skupno torej povprečno 3150 K na leto. Vprašanje je, če more učitelj po sedanjem šolskem sistemu za ljudstvo toliko storiti, da se davkoplačevalcem rentira ta izdatek za učitelja, da ljudstvu za: ta znesek odplačuje s svojim delovanjem obresti? Razume se, da je treba tu razločevati med mestom in deželo, nakar sem v deželnem zboru vsako leto opozarjal. Učni sistem bi moral biti različen za mesto in za deželo. Seveda se me je hotelo do zadnjega vsakokrat pretrumfati, konečno pa ste le uvideli, da imam v mnogih rečeh prav ! Učiteljstvo je že v tretjič zahtevalo zvišanje plač. Dvakrat so je dobili in v tretjič se bi isto zgodilo. Toda s samo postavo zla ni mogoče spraviti z dežele. Postave je lažje delati, kakor se po njih ravnati, in kdor se more na zakon sklicevati, bo to tudi storil, plačniku pa, ki se ne more na postavo sklicevati, se bo slabo godilo. Večina je pač skrbela za izdatke, ni pa opaziti, da bi bila tudi za pokritje izdatkov. Uetošnji proračun sklepa s primanjkljajem Podlistek dà lepše popisati, kakor z besedami narodne pesmi, ki pravi: Tine in Barigeljc. Kaj je Barigeljc v laško-turški vojni doživel. (Konec.) Kako sem se vozil, Te pač, dragi Tine, ne bo zanimalo in bi tudi ne vedel nič kaj posebnega povedati, kajti prej da sem čutil, da še živim, bil sem že Bog ve kje; šele ko 5em otipal svoj nos in ušesa, bil sem prepri-ean, da mi jih Turki niso porezali in tudi Stavo sem tedaj še imel, ki bi jo urednik »Mira« tako rad privoščil Turkom. Tako sem srečno privlekel svoje trudne kosti do postaje Pontajfel, kamor sem pri-*el še zastonj na račun anektirane Tripoli-janije, a naprej, kako naprej. A na domačih Deh so se takoj usmilili Barigeljca na jako prijeten način, poslali so me po šubu in mi lz ljubeznjivosti opustili dodati spremljevalca, da bi ne zgrešil poti domov, kajti fedeli so, da me bo čakal na domači postaji Ze korporal v podobi moje France. In tako je tudi bilo. Ko stopim na koncu svojega potovanja iz vlaka, samo želeč, da Ji me nihče ne videl, kdo drugi je bil na olodvoru, kakor moja Franca. Kakšen je n prvi vtis in kaj je Franca storila, se ne Sklenila bele je roké In točila je solzé. Tako je bilo, ko me je zagledala Franca v tej krasni uniformi, ki sem jo nosil, kajti od dolgega potovanja in pretepavanja s Turki izgledal sem kakor bi ušel iz kakšnega zelnika, k j eh sem prej stal za strašilo zajcem in vranam. Zato me je vlekla Franca po stranskih potih domov, med potoma mi pripovedovaje prav lepe reči, ki mi niso nič kaj prijetno zvenele po mojih ušesih, kakor ljubeznjivi izrazi: Ali te ni sram, izgledaš kakor bi se s copernicami v oblakih tepel, šalobarda, ali ti ni žal za čevlje, in tako naprej so šle te litanije, na katere nisem našel časa odgovarjati, tako hitro jih je molila sicer prav krotka Franca. Samo globoko sem vzdihoval in pri tem mislil na pesem pijanega študenta, ki se sledeče popisuje in kar bi se moglo tedaj reči tudi o meni: Zamazan ves in razcapan, Iz črevljev pal’c mi gleda, Skoz suknjo sije beli dan, In knofov ni seveda. Uresničile so se tedaj besede tistega bersaglierà, ki mi je zapel poskočnico, ko sem se peljal v Afriko na uro gledat. Tako sem se vrnil tedaj domov. Kaj so še vse lepega slišale osem dni naprej moja ušesa, ne morem povedati, zato bi lahko spisal leksikon, v katerem bi našel vse ljubeznive besede, s katerimi mi je sladila Franca mojo vrnitev iz vroče Afrike. Med drugimi stvarmi se danes še samo spominjam, da me je Franca vprašala: Kaj pa si vendar iskal doli v Kafriki, ali kako se že pravi tistemu kraju, kaj te je vendar šent vlekel doli, kaj pa si dobil za to? In da bi Francko vsaj malo potolažil, sem rekel, da mi je sam laški general z dovoljenjem turškega paše pripel na moja junaška prša za moje junaške čine red borove kloce tretje vrste s krono in štumfovimi pantelci. A tedaj sem naletel na pravo. Najprej me je zadel pogled, ki mi je že povedal, da sem ga s tem polomil za tri fare in tri škofije, nato pa je rekla: Tako, to si dobil, prav se ti godi, saj te že tako ni več drugega kakor kloca, tako si suh in sestradan. In tedaj sem sklenil, piš’te me v uho, Turki in Uahi, in moja rjava torba naj kje plesni, jaz ostanem doma pri Francki, ki skuha najboljšo juhico in repičen močnik. Ti pa, Tine, vzemi si to žalostno izkušnjo prav globoko k srcu, najmanj za tri metre, in povej svoji ženkici, da sem bridko pokoro delal in šele po dolgem času dobil odvezo. Kadar se Ti pa zopet tinta odtaja, tedaj pa še Ti povej, ali si že Ti tudi bil v kaki takšni vojski. Dotačas pa Ti iztegnem svojo, sedaj še suho roko v pozdrav in ostanem do mrzlega groba Tvoj izpokorjeni Barigeljc. 1,'038.381 K. Iz proračuna nisem mogel povzeti, da bi bilo preskrbljeno tudi za pokritje tako velikih bremen. Sedaj pa k zapisniku enkete o Ijudsko-šolski postavi za Koroško. Pro in contra-razmišljevanja sem prevdaril in kakor najboljše pride ponavadi ob koncu, tako tudi tukaj. Profesor Gurlitt je podal svojo izjavo o šolskem sistemu in tudi o obsegu šolskega obiska na Koroškem. Njegovo izjavo moram imenovati izborno in ne morem drugače, da višaj posvetim temu možu la-vorjev list, če mu ga ne morem podariti. Njegova sodba je strokovna sodba in pravi, da se s krčenjem snovi in izpremembo učnega načrta dà isto, celo še kaj boljšega doseči kakor se doseže is sedanjim šolskim sistemom. Ta strokovna sodba odgovarja tendenci, ki sem jo jaz zagovarjal tukaj celih 15 let, tako da se sicer le v malenkostih ne strinjava, sicer pa mu moram priznati, da je njegova sodba, sodba strokovnjaka in šolnika. Pri nas radi posnemamo Nemce iz rajha. Zakaj ne bi potem posnemali Prusov tudi v šolskem vprašanju, ki so na deželi uvedli čisto drug šolski sistem kakor mi. Pri tisiti enketi bi bil tudi jaz lahko svoj prispevek in svojo izkušnjo položil v blagor celega naroda, toda v zapiisnikovem seznamu pogrešam imena, na katerega bi se lahko opiral kot na zastopnika koroških Slovencev. Vi ste v večini. Toda vaša trdost vam ne bo prinesla priljubljenosti pri ljudstvu. Večkrat se že sliši: Napravimo s Slovenci sporazum, da moremo skupno delovati v blagor domovine. J a z s e m z a s pora z u m vedno pripravljen in ravno tako vsi naši voditelji. Toda manjka vam morda korajže, da bi se zedinili v nacionalnem vprašanju, ki bo postajalo čimdalje bolj pereče. Motite se. Ostali bi prav radi Korošci, toda ne maramo umreti, ampak hojčemo živeti kot avstrijski državljani. Govoriti tukaj natančneje še o naših željah in zahtevah, bi bilo odveč, ker sem te želje vsako leto tukaj ponavljal in je končni rezultat enak ničli. Zdi se, da je pri večini zasvetil prvi žarek spoznanja; pozdravljam vsaj ta odsev, ki se mi zdi prvo znamenje za resnično ureditev narodnostnih razmer. Toda da se k tako važni šolski enketi ne povabi tudi slovenskega zastopnika, to boli in ta bolest rodi nevoljo, ta zopet prepir in če je prišel ta enkrat v deželo, ni več prijateljskega življenja med sosedi. Temeljne plače učiteljev se mi zde, kakor sem že omenil, za naše razmere previsoke. EksistenjSni minimum je država nastavila na 1200 K. In vendar so nam znani ljudje, ki dobivajo plačo, ki je precej pod eksistenčnim minimom (pod najmanjšo za življenje potrebno plačo). Vsak človek pa ima pravico do življenja, zato ne gre, da bi se č e z moči in više, kakor gre, za en stan na konto dragih skrbelo, tako da bi sie na račun plačanega eksistenčni minimum plačujočega še znižal. Če primerjam čisto objektivno dohodke učiteljev po predlogi z dohodki c. kr. uradnikov, moram reči, da so učitelji v revni koroški deželi mnogo bolje plačani kakor mar-sikak uradnik, n. pr. davčni uradnik, čeravno ti glede študij ne zaostajajo. Ozirati se je namreč treba tudi na čas študirahija. Učitelj se pripravlja za svoj stan štiri leta, obrtnik tudi in potem mora prestati še pre-skušnjo. Šele potem more postati obrtnik samostojen mojster. Dohodki obrtnika pa se z dohodki učitelja dandanes ne dajo primerjati. Kaj porečemo naj šele o kmetu? Uradništvo sploh rado očita kmetom, da imamo svet in zemljo. Če hoče kmet prigrizka, gre v shrambo, če hoče mleka, gre v hlev. Toda to sladkost kmeta prav rad privoščim vsakemu državljanu. Gospodje vidijo samo klobaso in mleko; ali menite, da se nam to prinese kar tako kakor Habakuk jedi Danijelu v levinjaku. (Buona veselost.) Na to se ne smemo zanašati, da nam priletijo naše potrebščine iz zraka. Koliko težav imamo da ohranimo posestva! Samo prirojena ljubezen do domače grade drži še koroškega kmeta na svojem posestvu. Trud in trpljenje za naš obstanek je večji kot trud ljudi s stalnimi plačami, zakaj lažje je v davkariji plačo vzdigovati kakor pa vanjo davke nositi. In naše telesne in dušne potrebščine rastejo, pomislite samo, kako težko je dobiti poslov. To naj vsak sam na svo- ji koži izkusi, in spoznal bo, da je krivično, očitati kmetom kaj takega. Res je draginja, toda draginjo občutimo tudi kmetje! Poleg tega pa nimamo še nobenega penzijona. Govornik opozarja, da so stari učitelji, ki so imeli še zelo slabe plače, znali si kljub temu prihraniti nekaj denarja in svoje otroke primerno vzgojiti. Govornik navede en tak slučaj. Izdatke je treba po razmerah uravnati. Da pa bo mogoče učiteljem izboljšati gmotni položaj, ne da bi bilo treba obremenjenim naložiti še nova bremena, je treba po nasvetu profesorja Gurlitta, izpreme-niti šolski sistem in šolsko dobo; učitelje bomo plačali lahko bolje brez novih izdatkov. Koroška učiteljska zveza je izročila šolskemu odseku memorandum, ki ga jaz nisem dobil, pa sem ga vendar bral, v katerem izpove, da s predlogo še ni ustreženo željam učiteljstva. Obšla me je misel: Najpamet-neijšt je potem, da deželni zbor sklene: Prodajmo celo deželo in dajmo izkupiček za uravnavo učiteljskih plač! (Bučna veselost.) Dovolite mi, da kot Slovenec popravim nekoliko predlogo. Zdi se mi, da premalo mislite, ko pišete postave. V § 23. istoji beseda »Jahresgehalter«. Menite, da je to nemško? Ne bi bili raje zapisali pravilno^ »Jahresgehalte« ali pa »Bezuge«? Seveda bom pri podrobni razpravi predlagal izpremembo. Kako pa bom glasoval, tega sedaj ne povem. Vabilo. S!@v. kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo dne 3. marca 1912 v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu narodno igro v štirih dejanjih: Miklova Zala. Po dr. Jak. Sketovi povesti spisal Jakob Špicar. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Loža 2 K; I. sedeži” 1 K 50 vin., II. sedeži 1 K, III. sedeži 70 vin. ; stojišča 30 vin. — Predprodaja vstopnic v „Delavskem domu“, Kosarnska ulica 30, in Pavličeva ulica 7. K obilni udeležbi vabi odbor. Dnevne novice in dopisi. Niti 100 slovensko - nemških poštnih spremnic nimajo v Celovcu! Neverjetno zadosti se glasi to, — a je žalostno dejstvo. Večji celovški slovenski zavod je naročil nedavno 100 imenovanih poštnih tiskovin in ker jih je bilo v zalogi dotične opaltei še ravno — 9 (devet) komadov, se je poslani uslužbenki zagotovilo, da jih prejme »jutri«. In ko pride pričakovani »jutri«, jih še niso imeli in uslužbenka jih gre iskat naravnost na glavno pošto. Tam jo pošlje uradnik k drugemu in končno se ji šele posreči dobiti na glavni celovški pošti — 50 (petdeset) in še v drugi opalti 25 komadov teh tiskovin. Na štirih krajih pa niso spravili skupaij 100 komadov! Navadno se uradi po starem »šimelnu« izgovarjajo; da se ne izplača nabavljati slovenskih tiskovin, »ker ne gredo«. Kaj pa k temu pravite, ko še ene same stranke ne morete zadovoljiti po štiriindvajsetih urah oddanega naročila!? E, se poznamo! — Slovenci! Iz vaše roke le slovensko pisanje in v vaše roke le slovenska tiskovina, in naj je namenjena ministra, deželnemu ali okrajnemu glavarju, ali celo — kakemu nemškutarskemu županu, ali komur si bodi! Odločnost velja in odločnost bo in mora povsod zmagati! »Miklova Zala« v Celovcu. Že štirikrat je »Slov. kršč.-soc. delavsko društvo« v Celovcu priredilo omenjeno igro. Mijiolo nedeljo so bili vsi sedeži eno uro pred pričetkom razprodani. Dvorana je bila natlačeno polna, veliko ljudi ni dobilo prostora in so morali oditi. Igralo se je izvrstno, kar je potrdilo tudi gromovito odobravanje in živio-klici po končani igri. Vsem udeležencem prisrčno hvalo za obisk, posebno pa se zahvaljujemo pevcem in pevkam iz Kotmare-vasi, ki so izpolnili premore z lepimi slovenskimi pesmimi. Na željo tistih, ki so morali v nedeljo oditi, ker niso dobili prostora, se igra ponovi prihodnjo nedeljo, dne 3. marca, ob isti uri. Začelo se bo točno ob štirih in končalo tako, da ne bo nihče zamudil večernih vlakov. Cene ostanejo iste. Stojišče za vojake 20 vsa. Na svidenje v nedeljo! Lepe razglednice: Ziljska narodna noša, planinske, celovškega mesta in »Miklova Zala« ima v zalogi »Slov. kršč.-soc. zveza« v Celovcu, Pavličeve ulice 7. Za društva in preprodajalce veliko popusta. Socialni tečaj v Podravljah, ki se je vršil dne 27. svečana, je bil izborno obiskan. Udeležencev je bilo 37, večinoma mladeniči in nekaj mož iz različnih krajev vrbske okolice. Živahno pozdravljen je dospel tudi č. g. župnik Gabron, č. g. Žel iz Dvora in g. župan Rutar iz Dolinčič. Govorili so: gosp. Vajncerl, tajnik Fritz, dr. Ehrlich Lambert in Zel. C. g. župnik Gabron se je zahvalil vsem fantom za obisk in jim priporočal, da se prihodnjič z isto vnemo udeležijo enakih tečajev. 'G. Reichman iz Lipe se je v imenu društva »Sloge« zahvalil »Slov. kršč.-soc. zvezi« za prireditev. K sklepu so pevci pod vodstvom č. g. župnika Gabrona zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. — Nas je veselilo, imeti pred seboj lepo število zdravih, poštenih in inteligentnih kmetskih fantov — stražnikov lepe vrbske okolice. S. K. S. Z. se iskreno zahvaljuje g. Vosperniku za njegov trud, izvrstno in ceno postrežbo ter priporoča njegovo gostilno. Pri žrebanju turških srečk 1. februarja t. 1. je' zadela glavni dobitek 200.000 frankov št. 1,392.328. — Po 4000 frankov sta zadeli: št. 1,186.056 in 1,779.428. — Po 1250 frankov so zadele št.: 267.779, 417.364, 570.781, 588.748, 728.395, 1,037.258, 1,053.232, 1,599.677, 1,730.996, 1,818.777, 1,845.878, 1,902.269. — Po 1000 frankov so zadele št.: 6826, 24.666, 35.206. 48.482, 129.212, 135.045, 141.470, 167.065, 198.710, 327.325, .344.376, 355.846, št. 372.927, št. 504.139, št. 540.305, št. 547.261, 588.746, 690.166, 706.436, 803.400, 854.237, 895.415, 895.864, 899.253, 967.095, 1,291,921, 1,412.294, 1,426.808, 1,449.310, 1,737.591, 1,822.088, 1,858.857, 1,902.268, 1,929.361, 1,961.707. Nadalje je bilo izžrebanih še 1600 srečk z najmanjšim dobitkom 400 frankov. — Prihodnje žrebanje turških srečk bo 1. aprila t. 1. pri katerem bo izžreban glavni dobitek 400.000 frankov, 1 dobitek po 30.000, 2 po 10.000, 6 po 2500, 12 po 2000, 28 po 1000 in 1700 po 400 frankov. — Turške srečke dobijo se po posredovanju »Slovenske Straže« tudi na mesečne obroke po 4 K 75 v, tako da je vsakemu mogoče, kupiti to izborno srečko, ki ima na leto 6 žrebanj in vsako leto 6 glav. dobitkov v skup. znesku 1 milijon 800 tisoč frankov in 10.294 postranskih dobitkov v skupnem znesku 4,525.000 frankov. Turške srečke igrajo še 62 let in mora biti vsaka srečka izžrebana. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, knjigovodja »Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani«. Nemška avstrijska učiteljska zveza proti koroškemu deželnemu zboru. Imenovana zveza, je zaradi sklepa deželnega zbora, odpraviti po nekterih manjših mestih višje razrede meščanskih šol, podala izjavo, v kateri izreka globoko obžalovanje nad sklepi koroškega deželnega zbora. Zveza obsoja izjave v zbornici, ki devljejo vrednost in uspehe meščanskih šol v nič, in zavrača z ogorčenostjo trditev, da se meščan-ske šole samo ustanavljajo zavoljo preskr-bitve dobrih služb za učitelje. Ne bo nič pomagalo ! Za župana v Lipi nad Vrbo je bil izvoljen slovenski trgovec Zdravko Falle. Cesti' tamo ! Obstrelila sle je na sencu z revolverjem, v katerem je bila slepa patrona, 27. svečana iz neznanega vzroka na svojem stanovanju v Celovcu šivilja Apolonija Mehlsack. Prepeljali so ijo v deželno bolnišnico. Samoumor. Obesil se je 28. svečana ob 9. uri dopoldne na drevesu v bližini SchaU tenwirta v Sp. Goričici pri Celovcu 361etni Ignac Rainer, ki je vozil premog. Pri pobiranju denarja za premog pri odjemalcih za svojega gospodarja Burgstallerja je porabil zase 46 K 84 v. Vsled tega ga je zasledovala policija. Nacionalno delo. Pod tem naslovom je objavila pred kratkim graška »Tagespost« sledečo notico: »Častniki 1. braniborskega dragonskega polka (Schwedt n. O.) so P°' slali tukajšnjemu pisatelju Jul. Fr. Schutzu nemški »Schulverein« precejšnji znesek ^°t zbirko povodom dvestoletnice rojstva 1'i'iderika Velikega. Ta patriotično-narodni cin 'zasluži najtoplejšo zahvalo vseh obmej-aih Nemcev. Znesek se je izročil akade-Jhično-narodnemu delavnemu odseku.« — Kako more imenovati dar častnikov iz raj-Ka za nemški »Schulverein« na Avstrijskem »Tagespost« patriotičen čin, je neumijivo, razun če smatrajo uredniki »Tage-sposte« 2a svojo domovino združeno Avstro-Nem-pijo. Kako hi vpila nemško-nacionalna Javnost, če bi kak ruski ali recimo srbski v°jak dal kak dar za kako slovensko obrambno društvo ! Poizkušeno zastrupljeni e« V občinski Urad v Št. Rupertu pri Celovcu je prišla 26. Rečana žena nekega železniškega sprevodnika in prosila za ubožno spričevalo, da 5hora vložiti tožbo za ločitev zakona, in je Napovedala: Njen mož ji je vlil lugove Esence v mleko, namenjeno za njeno kavo. Naredila je samo en požirek in si opekla Osta. Ovadila je zadevo državnemu pravd-Ništvu in oddala tam zastrupljeno mleko. Njen mož hoče poročiti drugo žensko iz Sp. Dravberga. Zatrjevala je tudi, da je njen hiož kupil dotični ženski že poročno obleko. Samoumor. Na Dunaju se je ustrelil v Nekem hotelu poročnik celovškega topni-earskega polka K n a p p. Ko je Knappov to-variš slišal strel v sobi, je prihitel v sobo in Našel tam gledališko igralko pl. Weltern, Ki je bila svoj čas članica celovške opere. V 1>0ki je imela revolver in prosila došlega po-'NČnika, da ji da krogljo, ker v revolverju bi bilo nobene več. Dohrlavas. (Tretja redna seja Občinskega odbora), ki se je vršila bhe 15. t. m., je imela precej obširen in va-z°h dnevni red. Da bo tudi širša javnost, zlasti pa občani in volilci, ki so odbornike Poslali v občinsko sobo, vsaj nekoliko o obravnavah občinskega odbora poučena, bočemo o njih vselej kratko in stvarno v »Miru« poročati. Gospod urednik nam bo gotovo vsakikrat za to blagovolil dati na razpolago en kotiček v svojem listu. Kdor o tem izmed pristašev S. L. S. torej hoče kaj izvedeti, naj si naroči »Mir«, če ga še hifla' Z naj bi obdržali tajnika v službi vsaj še a°. bdo z vsemi glasovi proti enemu — je g-a el.n.a dnevni red razpis službe občinske-o j Ojnika. Sklene se, da se mesto tajnika , ada pod temi-le pogoji: prosto stanovanje, **et> vrt, dva sežnja drv in 960 K letne pia e. Prednost imajo penzionisti. Manjšina Malaga tudi znanje slovenščine v besedi .‘ Pisavi, večina predlog odkloni, zahteva-(' c znanje slovenskega jezika samo v bese-, n Manjšinski predlog, naj se razpiše služ-a poleg, v nemških listih tudi v »Miru«, j/‘epade. Rok za prošnje je do 15. aprila. °hčno se še volijo pregledovalci občinskih trjCUnov> čemur misli izvoliti večina vse j, samo iz svoje srede. Na zahtevo manjši-g. ’ JNaj se pri tem tudi ona upošteva, se veha ukloni in se izvolijo kot računski pre-r fdovalci : g. ravnatelj Dreo, g. učitelj Ko-^ ber in g. Lipuš, načelnik sinške posojil-T. Nato se seja sklene, v n ®orovlje. (Odprto pismo h o r o -'jski nemškutariji.) Ali se še jhoininjate, da je pred nekaj leti rekel neki J°c, ki je žalibog še dandanes v Borov- si ohranite! Oslabelost in h ako rabite Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ijah: »Mi ne bodemo prej mirovali, dokler ne sfrči iz Borovelj zadnji Slovenec čez Karavanke«. Da more kak tujec kaj takega sploh izpregovoriji, temu ste vi krivi in če bi se to sploh moglo kdaj uresničiti, potem pridete tudi vi na vrsto, a vas bi ne vrgli čez Karavanke, marveč pod pete. Danes pa rečemo mi: »Mi ne bodemo mirovali, dokler vas ne ukrotimo tako, da bodete prišli sami k nam prosit, da nam bodete prostovoljno delili iste pravice, ki nam kot avstrijskim državljanom pristojajo in da bodete naše želje in zahteve vpoštevali«. Vrhunec nesramnosti ste že dosegli, in naše potrpljenje ne gre več dalje. Kakor sem, tako tja, to naj bode naše geslo v bodoče. Moralično popolnoma uničeni, finančno le še životarite in gospodarsko ste na kantu. In potem se upate še bahati, da je vsaki deseti prebivalec v Borovljah tudi član »Sud-marke«! Zakaj raje ne poveste tudi to, da je vsaki peti prebivalec v Borovljah n e -hote tudi član slovenskih gospodarskih organizacij! Ali veste kaj se to pravi po domače1? To pa se dogaja, ker sami niste znali gospodariti. Kdaj bodete naredili na primer bilanco od Wirtschaftsvereina? Tam ste pokazali svojo sposobnost za gospodarjenje! Kaj pa pri občini, morda ste tam boljši? Je samo treba pogledati odbor in že se ve. kako in kaj. Tujci komandantje, domačini trmovci! Dobro, le tako naprej! Kar bi bilo res v interesu vseli občanov, isto kratkomalo odklanjate, a česiar v resnici ni treba kljub temu, da stane ogromno denarja, tisto mora biti, ker se ukaže na Kohli in ker se tujcem tako dopade. Nič ne rečem črez tujce, naj so tukaj, a gospodarji bi imeli biti mi domačimi, kakor je povsod drugje! To so mizerije, v katerih živimo dandanes po zaslugi vaše drage nemškuta-rije. Morda se še ne zavedate, kam ste jo privozili. Spametujte se torej vendar že enkrat! — Prihodnjič jasnejše! Kazaze pri Dobrtivasi. (Marijina družba), katera je bila pri nas ustanovljena leta 1902 kot prva med Slovenci na Koroškem, ima sedaj 22 članic, izmed katerih jih je 16 iz domače župnije, 6 iz drugih krajev. Nekaj članic je umrlo, nekaj se jih je omožilo, ena je šla v samostan. Minulo leto se je družba polnoštevilno udeležila shoda Marijinih družb v Št. Jakobu v Rožu. Sklepa na tem shodu, ne hoditi na noben ples, se članice vestno drže. Na dan Marijinega Brezmadežnega Spočetja se je vršilo slovesno sprejemanje šesterih novih članic v kongregacijo. Pri zadnjem mesečnem shodu je bil izvoljen sledeč odbor: Elizabeta Butej, prednica; Marija Matija, tajnica ter Miklav Margareta in Uštar Angela, pomočnici. Vse članice so naročnice družbenega glasila »Bogoljuba«. Redne shode imamo vsak mesec. Poročamo pa o gibanju naše družbe zato, ker se je na zgorej imenovanem shodu koroških Marijinih družb po-vdarjalo, naj bi se posamezne družbe v svrho natančnejšega medsebojnega spoznanja tudi večkrat oglašale v »Miru«. — Dekleta, pogumno naprej! Vrba cb jezeru. (Pustni odmev i.) Da pustne dni skoraj vse malo nori, je stara resnica; če ostanejo šale na pust le ko-likortoliko v dostojnih mejah, kdo bi jim nasprotoval? Tako pustno veselje tudi ni zavidati Vrbljanom, saj stojijo zdaj zopet na pragu skrbi, kako bodo shajali v prihodnji sezoni. Torej oglejmo si nekoliko (natančneje letošnje pustno norenje našega letovišča. Naši Vrbljani hočejo posnemati velemeščane in kot »purgarjem« jim povodom proslavljanja »karnevala« ne sime manjkati posebnega pustnega lista; a ker jim primanjkuje tiskarne, ki bi ponatisnila njihove duševne proizvode, si znajo sami pomagati. Saj živimo v času strojepisja! In v taki obliki je zagledal na Vrbi beli dan pustni list z naslovom: »Veldner Fa-schingszeitung«, d e n t s c b e Stimmen aus der Kurgemeinde Velden a. W. No, to pa mora nekaj biti! Mogoče je bil zopet kak pruski princ v našem letovišču ter razburil vrbskim vsenemcem sjlovensko kri?! Oglejmo si vsebino tega lista malo natančneje! Navadno si bralec časnikov najprej ogloda najnovejša brzojavna poročila, katera ima tudi navedeni pustni list. Med isti- j mi beremo tudi brzojav, tičoč se našega li-j sta, v katerem: se priporoča (skleniti z »Mi-I rom« dobro prijateljstvo radi ostrih napa-i dov na Vrbljane; nas skrajno veseli, da se : uredništvo »nemških glasov iz Vrbe« tako zanima za naš list, borač se za naše narodne pravice. Bojimo se le, da bi to uredništvo : ne podkupilo tudi našega neustrašenega I urednika ter mu kot nagrado dalo na raz-! polagc najlepše stanovanje v vrbškem gra-I du črez poletje! Pričakujemo, da bode rav-! no »Mir« tudi zanaprej razkrival in pojas-‘ njeval skrivnosti in tajnosti naših »Vele-nemcev«, da izve za njihove slavne čine tudi širša javnost. Tudi našega poslanca g. Grafenauerja imajo še v hvaležnem spominu, ker se je upal javno označiti naše Vrbljane kot »dvoživke«, ki žive poletu od jezera, pozimi se pa zadovolijo z dohodki, ki jim prihajajo na suhem od domačinov, da se morejo prezimiti in v vigredi zopet oživeti. Ko smo si tako v kratkem ogledali razne novice, hočemo obrniti svoj pozor uvodnemu članku, ki mora biti nekaj posebnega za kar svedoči že naslov: »G e d a n-k e n e i n e s D e u: t s c K - 0 s t e r r e i -c h e r s« ; a šmentana roka pravice ; 9 vrstic je prelepljenih s prozornim papirjem, na katerem se nahaja trikrat zapisano: Konfisziert. Ker je papir prozoren, vsak lahko bere misli tega čudnega Nemca-Av-strijca. Dasiravno »konfiscirane« (prelepljene) vrste vsak lahko bere in jih je vsak, komur je prišel list v roke, tudi z ogorčenjem bral, ne mi ne upamo tega proizvoda nemškega hujskača proti Avstriji in našemu osivelemu vladarju objaviti; kajti z našim listom bi roka pravice ne ravnala tako prizanesljivo ter se ne bi zadovoljila s prelepkom prozornega papirja. Pripomnimo, da vrbski »pustni list« ni bil prirejen samo za ožje kroge, temveč vsak si ga je lahko kupil za na čelu označeno ceno ene krone. Torej je konzorcij, v čigar krogu sedi Nemec, kojemu so> avstrijske meje pretesne, hotel napraviti še nek »kšeft«. Pribijemo samo to, da se je ta iredentovec drznil žaliti vladanje našega presvitlega vladarja. Gospod »princ karneval« kot urednik vrbskega pustnega umotvora, naj ne zameri našemu uredniku njegovega »sebarfen Angriff«; znabiti se bo posrečilo državnemu pravdniku, da stakne tvoj koti-ček ter te pouči o mejah, katerih tudi v šaljivem pustnem listu ne smeš prekoračiti in ki bi te utegnil natančneje seznaniti s strogostjo tiskovnega zakona. Pazi, pazi, da te ne zasledijo bajoneti orožnikov, katerim želiš preselitev v Lipo, ker s svojim kvartirjem na Vrbi po tvojem »telegramu« premalo skrbijo za Vrbo! Podljiibeljski igralci priredijo 10. marca ob pol 5. uri popoldne v veliki dvorani bolela Trabesinger v Celovcu igro »Padar«. Ker je čisti dobiček namenjen za slovensko trdnjavo »Delavski dom« v Podljubelju, se vabi k najobilnejši udeležbi. Igre so namreč zdaj še edini dohodek, ta pa naj bo tem obilnejši. Velikovec. (Zahvalo lutrovskemu pastorju) je javno izrekla v lutrovskih »Freie Stimmen« gospa Buh, žena kranjskega Slovenca, kateremu je pri katoliškem pogrebu govoril evangeljiski pastor. Ali je njen mož obogatel od protestantov ali od katoliških Slovencev? Občinski zastop je pastorja naročil. Škocijan v Podjuni. (Protialkoholna nedelj a) se združi s kvaternim cerkvenim shodom prihodnjo nedeljo, dne 3. -sušca t. 1. Rana maša ob sedmi uri ; veliko opravilo se začne ob pol deseti uri s pridigo »Bogoljubovega« urednika, g. Kalana iz Ljubljane. — Popoldne ob 3. uri predava isti o abstinenci (zmernosti in zdržnosti alkoholnih pijač) v župnišču. Začenši ob 2. uri popoldne je postna popoldanska služba božja z molitveno uro. Domačini in sosedje vsi naokrog s A n o povabljeni! Zakamen pri Celovcu. (Žalosten dogodek.) Dne 21. februarja se je v neki hiši vršila po orožnikih preiskava. Dotična posestnica je poneverila beračici, ki je v njeni hiši stanovala večjo vsoto na ta način, da si je prilastila hranilnično knjigo ter •vzdignila polovično vsoto okoli 2000 K. Zadeva je bila naznanjena orožništvu. Ime- bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčajo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (Hrv.) novanega dne \sta prišla dva orožnika iz Št. Ruperta M. T. zaslišat in sta tudi pri njej našla vzdignjeno vsoto. M. T. je bila že od dneva, ki je vzdignila v mestu denar, dne 16. februarja, zelo nemirna in potrta. Vest jo je močno pekla, — in ni izključeno, — da bi bila svoj nesrečni čin poravnala, posebno, ako bi o njem razodela svojemu možu. Toda prišlo je drugače. Ko so ijo namreč orožniki jeli izpraševati in silili v njo, se je tako prestrašila, da jo je jelo silno tresti in viti ter je na ves glas klicala, da naj ji pomagajo ter jo držijo. Položaj je postajal vedno resnejši ter je končno jenjal s smrtjo. Srčna kap je naredila njenemu življenju konec. Grebinj. (»Narodni dom«) hočejo uničiti baronov oskrbnik Manner in Plas-snig, po kojega žilah teče slovenska kri in je sit slovenskega kruha. Manner letos iz same krščanske ljubezni do bližnjega (do Slovencev) ni dal ledu za Homerjevo gostilno. Bivšemu lastniku »Narodnega doma«, g. Jan. Uranšeku prigovarjajo, da naj kupi našo sirotišnico in naj tam izvršuje gostilniško koncesijo, da bi je »Narodni dom« ne mogel imeti. Kakšna lumparija! Ko je prišel g. Uranšek v Grebinj in prosil za osebno koncesijo, je občinski svet njegovo prošnjo toplo priporočal, da je na tej hiši gostilna naravnost potrebna že zaradi vojaštva. Toda ko je kupila »Hranilnica in posojilnica« v Velikovcu to hišo, pa je ravno isti občinski zastop izjavil, da gostilna ni potrebna. Gg. Manner in Plassnig, kako se imenuje tako dejanje? Pošten Slovenec ali Nemec (seveda ne nemškutar), bi rekel: »To je lumparija«! G. Plassnig, ali ste že vrgli kakega Slovenca iz svoje gostilne, kadar je pri Vas pil za denar? G. Manner, ali Vam je znano, kaj je povedal potovalni učitelj lutrovske Sudmarke g. Hoier, kako je prišla grebinjiska občina popolnoma v nemškutar-ske roke? Slovenci bodo ostali kljub iz Nemčije privandranim baronom in njihovim oskrbnikom. Niste nas zatrli spečih, ne boste nas premagali budečih. Borovlje. (Čudno mnenje oSud-m a r k i.) Čisto poseben delokrog Stidmar-ke spoznajo nemčurji v Borovljah in okolici. Razširjeno je namreč mnenje, da nemčurji lahko gospodarijo, kakor hočejo, da lahko vse zagospodarijo — in stranke kljub temu nič ne izgube — ker je Sudmarka posebno zato, da zatika luknje in popravlja kozle nemčurskih gospodarskih talentov. Dobro je za te talente, da imajo ljudje to tolažbo, ker sicer bi se jim gotovo že danes presneto slabo godilo. Če bi tega mnenja ne bilo, Bog ve, kakšne obraze bi šele tedaj delali odborniki raznih nemčunskih društev?! Tolažba sama pa je seve jako piškava in slaba. Kako bi mogla Sudmarka dati samim Borovljam tako velikanskih vsot, kakor bi bile potrebne, ko je vendar že toliko vtaknila v Borovlje in ise kljub temu vse gospodarstvo nemčurjev vedno bolj in bolj bliža žalostnemu koncu? Ne verjamemo, da bi se Sudmarka upala kaj takega zagovarjati pred svojo javnostjo. Tudi iz drugega ozira je ta tolažba slaba, ker je vendar znano, da jih je danes gotovo že nad 40 zaznamovanih pri Markeju (županu), da prosijo in upajo pomoči od Sudmarke. Kdaj bodo prišli na vrsto še le ti in kdaj še le društvo? Črna. (O d g o v o r »Z a r j i«.) Nikar toliko hvale, nikar! Bi se še znal napihovati, kar je vendar, kakor veste, zdravju jako škodljivo. Moje zasluge za vaše »pošteno delavstvo in njegovo stranko« vendar še ne morejo biti tako velike. V pol leta se še ne da kaj doseči. Bojim se tudi, da so moje moči preslabe, da bi vam pripomogel do »zmage«; ves up je šel po vodi . . . Ljudje ne verujejo več v vašo odkritosrčnost. Tudi ne morem verjeti, da bi si bil s svojo pridigo dne 14. prosinca zaslužil vaših lavorik. Gotovo ni tako velika moja zasluga, če sem ljudi svaril »pred sestanki, kjer se napadajo verske resnice in se »razprodajajo naravnost nesramni spisi, v katerih se tako ostudno napada katoliška cerkev, da moram reči: niti ene verske resnice mi ne morete imenovati, ki bi se v omenjeni knjigi ne tajila in blatila«. V mislih imam L. Wahrmundov pamflet: »Katoliško svetovno gaziran j e in svobodna znanost«. — S tem sem storil le svojo dolžnost, kajti če se smejo take stvari nemoteno širiti, kam pa pridemo? Tudi svoje svarilo pred slabimi časopisi mi ne smete preveč šteti v zaslugo. Tudi ni moja zasluga, če sem štel med slabe časopise vsak list, katerega se naročnik ne upa pokazati vsakemu poštenemu človeku, katerega si ne upa dajati otrokom v roke, ne da bi ga oblila rdečica. Bodisi list nemško ali slovensko pisan; če napada odkrito ali zavito katoliško cerkev in njene naprave, gotovo ne spada v pošteno krščansko hišo, če bi tudi prihajal brezplačno. To je vendar že staro načelo, katerega sem jaz le povzel. Torej ne zaslužim hvale! Da bi mene vaš slavospev preveč ne omotil, ste mu pridjali nekaj laži in vaš stereotipni opomin na ljubezen do bližnjega. Vem, da ljubezen do bližnjega zahteva od vsakega, da pokaže pravo pot tistemu, ki je zašel na krivo stezo, tudi tedaj, ako bi postal dotični hipno nevoljen. Sčasom se bode že njegova nevo-Ija v veselje spremenila in bode hvaležen pravemu kažipotu. Oprostite mi še zaenkrat mojo malomarnost. Volja je sicer dobra, a meso je slabo. K sklepu vam moram zaupati še eno stvar. V dotični pridigi dne 14. prosinca sem rekel: »Ker je za svojo dušo edinole vsak sam zase odgovoren, naj tudi vsak zase resno premisli, če niso moji opomini opravičeni in potrebni in naj se po tem tudi ravna.« Bal sem se, da bodem podoben sejavcu, ki je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, padlo ga je nekaj poleg pota, in je bilo pohojeno, in ptice izpod neba so ga pozobale. Prazna je bila moja bojazen, kajti članek nikdar ni nastal v Črni in ga nikdar ni pisal človek, ki bi bil slišal pridigo dne 14. prosinca. Dokaz mi je dejstvo, da je rabil dober mesec, da je vsebino pridige »približno zbaral« in potem kaže že precejšnjo izurjenost v »rdeči terminologiji«. — Tako daleč pa še Črnjani niso napredovali. Hvala Bogu ! — V. Razgoršek, kaplan v Črni. Cilj —— prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave dosežete vedno le one gospodinje. ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih „s kavinim mlinčkom'1. One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom11 je najjedrnatejši, najokusnejši innajizdatnejši izdelek te vrste, ker je Tovarna v Zagrebu, Hodiše. (R a z n o.) Leto 1912 je v našem kraju že veliko izpremenilo. Najprej so kar zapored umirali — 8 novih grobov se je že to leto zasulo. Med drugimi smo pokopali starega Vrhovnika na Plešerki in staro Ha-brovčevo mater na Rjavcu. Južno vreme v januarju jih je največ pobralo. N. v m. p.! — Komaj smo zadnjega mrliča nesli k večnemu počitku, so se že pričele poroke p. d. ohceti. Ker je pa že zadnjikrat neki hudo-mušnež našega kaplana zavolj tega podražil in rekel, da mu je že skoraj papirja zmanjkalo, vam bralcem »Mira« povem, da je bilo eno nedeljo pri nas 8 oklicev. Porok je vseh samo 7, ker nam je ena nevesta ušla v »kvošter«. In resnici na ljubo bodi povedano, da so si natikali pred oltarjem zakonske prstane siamo »fest« pari. Posebno veseli pa smo bili tedaj, ko je Falačnikov Lorene z Dobajnikarjevo Uršijo, Dobajni-karjev Barti pa s Čutnikovo Lizijo stal pred oltarjem. — Letošnja zima je mila, da se take še ne spominjamo. A malo nevoljni smo vendar na njo, ker je nam vzela veliko kratkega časa na ledu. Tudi gostilničarji so nevoljni ž njo, ker vozijo v klet namesto ledu skoraj samo vodo. — Hodišan. Žvabek. Ker je ravno pust, se Vam, g. dopisnik na Vaš dopis v »Freie Stimmen« odgovori: Ako mislite, da je pri nas šele g. Doberšek pripravil tla za; slovensko šolo, se motite, ker so tla že zdavnaj pripravljena, a čakamo le na učitelja, ki bo imel Vašim podobne možgane in. slovenska šola bo vpeljana. Do sedaj še nimamo vzroka. — Da je načelnik okrajnega šolskega sveta gospod Liendl »fanatischer Deutschenfreisser«, nismo vedeli. Kakor se vidi iz Vašega dopisa, je pri Vas, g. dopisnik, čut krščanske lju- bezni do bližnjega precej razvit. Pokažite to ljubezen tudi v dejanju, pridite in se dajte od g. Liendlna pohrustati in še poznejši nemški rodovi Vam bodo za tO' uslugo hvaležni, kajti govor je, da mu boste Vi obležali dolgo v želodcu — če Vas bo mogel sploh prebaviti — drugim, ki bi jih bil med tem časom pojedel, pa rešite življenje! In Nemci Vam bodo postavili spomenik, če želite, na dnu Drave! Za pust dovolj! »Pokrokove novine« v Kraljevem dvoru nad Labo, dne 24. svečana 1912. 14. svečana je uprizorila gledališka družba g. Sed-lačka zanimivo dramatično igro »Na smrt obsojeni«. Igro je spisal v slovenščini Fr. Ks. Meško, z njegovim dovoljenjem jo je na češčino prevedel g. učitelj Fr. Zlatnik. Dejanje je vzeto iz življenja tlačenih koroških Slovencev. Fr. Ks. Meško stoji v vrstah slovenskih narodnih buditeljev in iz vseh njegovih del veje globoka ljubezen do naroda. Ta čustva je položil tudi v navedeno delo, v katerem nam kaže težki boj značajnih in zavednih slovenskih rodoljubov proti nemški pokvarjenosti in vladaželjnosti. Boj je tem težji, ker manjka ljudstvu, ki je izpostavljeno podkupljivosti, še na mnogih krajih prave narodne zavednosti. Iz dela Me-škovega čutimo, da tam, kjer se slovensko ljudstvo tako težko bori za svoje narodne pravice, ni misliti na moderen razvoj omike in pravega narodnega napredka, ako med Slovenci ne vzplamti močna želja po narodni osvoboditvi, k čemer pa je treba celokupnega slovenskega naroda, ki ne bo razcepljen po raznih političnih in kulturnih tokih. Le združitev vsega naroda bo vedla do zmage proti podkupovanju in nasilstvu nenasitnega nasprotnika. Tudi mi čutimo bolest korupcije na našem lastnem telesu, tudi nam je treba enake okrepitve in zavednosti narodnega značaja. In od te strani toplo pozdravljamo prevod učitelja Zlatnika kot zaslužno delo, ki more, ako bo primerno porabljeno, donesti obilno koristi na na-rodno-vzgojevalnem polju. Nadejamo se, da družba g. Sedlačka pri svojih gostovanjih v vseh manjšinjskih pokrajinah uprizori to igro in pokaže ta narodni boj koroških Slovencev. Gospod Zlatnik je s prevodom storil mnogo zaslužne j še delo, kakor če bi prevajal kake Kaldeburgove prizore iz nemških vojaških kazin, ki morejo spraviti gledalce pač v smeh, nikoli pa jih ne navdušiti, vzbuditi ali celo poučiti. Udeležba je bila velikanska, kakršne doslej- še ni bilo. Pliberk. (Odločen protest!) Degradirani Kori Metni t z, Pinteritsch in nemški »Volksrat«, delujejo z vsemi močmi, da bi ne dobile naše dve gostilne »Narodni dom« in pri »Tigru« gostilniške koncesije, ker 'so- prešle v slovenske rolke. Štefan Breznik in Marija Najbrš sta oba ne-omadeževana, zakaj bi potem ne smela izvrševati gostilniške koncesije na hišah, kjer ste bili gostilni od nekdaj? Nemški »Volksrat« hoče uničiti dve slovenski gostilni. Zakaj pa Slovencem ne prepove pri nemških in nemškutarskih trgovcih kupovati? C. kr. vlado vprašamo: Ali za nas ne veljajo tiste postave, kakor za Nemce? Ali bomo mi samo davke plačevali, pravice pa bodo vži-vali Nemci? Odločno protestujemo zoper nakane nemškega »Volksrata«! Mi poznamo le postave, ki tudi nam privoščijo pravico, in pričakujemo od c. kr. vlade, da z nami ravna kot z avstrijskimi državljani! SIncavas. (Posojilnic a) zviša od 1. prosinca t. 1. naprej vlogam obrestno mero od dosedanjih 4 odstotkov na 4inenčetrt odstotka, to se pravi, da dà za Vsakih vloženih 100 K na leto odslej po 4 K 25 v obresti. Ta ugodnost je dokaz, da je denar v tej posojilnici varen in da posojilnica stoji na dobrih nogah ter da iso se zelo motili oni, ki so po »Štajercu« in po drugih nemških liberalnih listih zapeljani svoj čas ruvali tudi proti njej. Naj pa bi bila ta ugodnost tudi vzpodbuda vsem, ki denar hranijo in vsem, ki denar izposojujejo, da se poslužujejo tega (domačega denarnega izavoda! Tolmačijo še izraženo željo, da se — vsaj za poskušajo — uvede, (ker je uradni dan doslej samo v sredah popoldne), recimo dvakrat mesečno (1. in 3. ali 2 .in 4.) medeljsko enourno uradovanje, če več ne, vstaj za sprejem a n j e h r a n i 1 n i h iv 1 o g. V tena pripravnem času, od 11. do 12. ure dopoldne, bi še našel marsikateri mladenič izmed okoliških izobraževalcih društev, pa tudi tli’Ugi, ki jim ob delavnikih nedostaja časa, Prilike, si zanesti tja, četudi le mali prihranek hi si s tem ustvariti boljšo bodočnost. Merodajnim krogom v premislek zabeležil mlad isinški sosed. Kaj je Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter ti-n sočev praktičnih zdravni-• kov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle; ima veliko živilno vred-host, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja Prebavo in je v rabi ceneno. Črna. (K zadnjemu zborovanju polit, društva.) »Štajerčev« poročevalec je videl ha tem zborovanju le malo udeležencev. Se hiu nič ne čudimo, ker vemo, da je ha enem °česu slep, na drugem pa le »belo« vidi. Iz Poročila sklepati, mora biti vsaj tudi na dhem ušesu gluh, kajti drugače bi ne bil ipogei vsega preslišati. Prepričan je, da je Prišel Grafenauer že za prihodnje volitve trdeče glasove« lovit. Mogoče bode pa vendarle priznal, da ima poslanec še druge dolžnosti kot glasove nabirati. Ljudstvu je ^reba tudi vsestranske politične izobrazbe, da bode vedelo, zakaj odda svoj glas pri volitvah. Seveda »tem belim« ni prav, če se začnejo posamezni tudi zavedati svojih pravir. Je veliko lepše, če se reče: »Ker ti »beli« kruh dajo, moraš tudi »bele« voliti.« Dobiš mogoče s časom usnjato kolajno kot Priznanje za to svoje načelo. — Opažati je, da so se tukajšnji socialni demokrati že žareli sramovati »Štajerca« in ga vedno bolj dtjijo in opuščajo. Zato ga pa naročujejo »Nemci«. Kaj je le temu vzrok? Mogoče »Nemci« ne razumejo pismene nemščine ali Pa »Nemci« nimajo nobenega tako izvrst-hega glasila kot je »Štajerc«. Celo prve hemške glave si ne upajo izhajati brez h jr ga. Sloveli, Mirai Jir z Mii»! Politične vesti. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Lahi napadli Beirut. Laške bojne ladje soi obstreljevale 24. Rečana turško mesto Beirut. To mesto leži 00 obali Sirije, šteje 120.000 prebivalcev in ponaša s cvetočo trgovino. V luki pred Deirutom ste bili vsidrani turška topničar-»Aron-Ulah« in ena torpedovka. Poveljnik laškega brodovja, sestoječega iz treh nki opni o, je poslal turškemu valiju poziv, da ima izročiti omenjeni ladji. Toda še kredno je potekel rok, iso laške ladje začele hfcistreljavati turski ladji, ki ste se tudi postavili v bran. Na turški ladji je nastal agenj, jn se je ladja potopila. Moštvo s.e je nosilo. Torpedovko so potopile krogi j e laških ©klopnic. Pri obstreljevanju mesta je kilo ubitih 58 oseb ter 56 ranjenih. Ker Lahi hupajo isreče v Tripolisu, skušajo Turke °h].ehčati z napadi po drugih krajih. Vladna aneksijska predloga je bila v laškem državnem zboru sprejeta z velikanskim nav-^dšenjem. Vilinski skupni finančni minister. Po odstopu skupnega finančnega mini-tra Buriana, je bil imenovan za naslednika M jak Bilinski, bivši avstrijski finančni phoister. Ko se je uradništvo dne 23. :srve-'^ana predstavilo, je minister povdarjal, da h’adnistvo ne sme z ljudstvom postopati h'okratiCno (po kanclijsko), najmanj pa še Jugoslovani. Burian bo pa baje imenovan za avstrijskega poslanika v Carigradu. Deželni zbor koroški. Zvišanje učiteljskih plač. jj petek, dne 23. in v pondeljek, dne 26. . ečana se je v deželnem zboru vršila ostra t . ata glede zvišanja učiteljskih plač. Ob . J priložnosti je prišlo na dan, da so vsi ^ezelni poslanci, razven prof. dr. Angererja j, ^p^anjimi šolami nezadovoljni, nezadovo-iio tuc^ z učiteljstvom, ki opravlja za ^.^ko-nacionalno stranko službo politič-lite priganjačev in hujskačev po deželi, za-va pa zato kot protiuslugo zvišanje plač. Noben drug stan v nemško - nacionalni stranki ne igra tako vlogo kakor učiteljski; brez učiteljev so nemški nacionalci na deželi preslabi, česar se učitelji dobro zavedajo in zato grozijo, da postanejo socialni demokrati, oziroma da bodo agitacijsko delo opustili, če se jim ne zvišajo plače. Kmečki poslanci pa povišanje učiteljskih plač težko zagovarjajo, ker draginje ne občutijo samo učitelji, ampak vsi stanovi sploh in n. pr. kmetje niso zadovoljni, da bi se njim, ki že itak samo še životarijo, naložilo novo breme. Zato je bilo jabolko, v katero so ugriznili nemški nacionalci, zelo kislo. Med kmečkimi poslanci je vrelo in le s tem, da je bil sprejet tudi Kapellerjev predlog, so glasovali za zvišanje učiteljskih plač. Deželnemu zboru so bili predloženi štiri zakonski načrti v učiteljskih zadevah, zakonski načrt glede zvišanja učiteljskih plač, glede disciplinarnega postopanja proti učiteljem, glede vpokojenja in glede določb o učiteljskih stanovanjih. Deželni zbor pa je zadnje tri predloge sploh odložil, da se za prihodnje zasedanje morejo bolje preučiti, od prve predloge je pa sprejel samo dva paragrafa glede zvišanja plač, nekoliko iz-premenjena, druge je pa tudi odložil. Sprejete so bile sledeče določbe: Uči- teljske letne plače se razdelijo v pet razredov: 1. razred s temeljno plačo 2200 K za učitelje in nadučitelje in s 1750 K za učiteljice in nadučiteljice; 2. razred z 2000 K, oziroma 1600 K; 3. razred s 1800 K, oziroma 1450 K; 4. razred s 1600 K, oziroma 1300 K in 5. razred s 1400 K, oziroma 1200 K za učiteljice. Oženjeni učitelji imajo po dovršenem 24. letu pravico do osebne doklade letnih 100 K, ki velja tudi za penzijo. Isto velja za učitelje-vdovce z vsaj enim zakonskim otrokom in za tiste učitelje, ki imajo pri sebi sorodnike prve in druge stopnje (n. pr. očeta, sestro). Letna plača podučiteljev in pod-učiteljic se določi s 1000 K. Število učnih moči s plačo 1. razreda se določi s 15 odstotki, 2. razreda z 20 odstotki, 3. razreda z 20 odstotki, 4. razreda z 20 odstotki in 5. razreda s 25 odstotki. Pomikanje iz enega plačilnega razreda v višji se izvrši z imenovanjem ob zadovoljivem s 1 ž b o v a n j u ; upoštevati se mora pri tem: ugoden učni uspeh kljub težavnim razmeram, zlasti na utrakvističnih šolah; usposobljenost za nadaljevalni pouk; zasluge za ljudsko izobrazbo in uspešno delovanje v občini. K tem čudnim točkam si je g. Grafenauer pridržal besedo za proračunsko debato. Meščanski učitelji dobivajo 200 K več in se pomikanje v višji plačilni razred vrši po službeni starosti. Poročevalec Franc baron pl. Aichel-burg-Labia je izrazil upam je, da bodo predloge sprejeli, opozarjal je pa obenem, da se krajni šolski sveti pritožujejo, da učitelji ne rešpektirajo šolskega zakona. Po predlogi, pravi govornik, se bodo zvišale učiteljem plače po 300 K, za neoženjene po 200 kron, za učiteljice po 150 K. Vrhtega so nove doklade v členu III. za učitelje po 150 K in za učiteljice po 100 K. Službenih doklad bo šest. Prvi se je oglasil v generalni debati k besedi poslanec Grafenauer, kojega izvajanja prinašamo na uvodnem mestu. Poslanec dr. Steinwender s predlogo bi povsem zadovoljen, zlasti ne s §§ 23. in 25.; konečno pa mu ne bo preostalo kaj drugega, kakor glasovati za predlog. Reši naj se samo omenjena paragrafa, drugo se naj od-kaže v prevdarek deželnemu odboru. Sploh se pritožuje, da se predloga ni izročila prej tudi deželnemu odboru, kakor je drugod navada. Poslanec Kapeller povdarja, da so izdatki dežele večji kakor dohodki, zato je treba varčevati in naznani svoj predlog: Visoka zbornica skleni: Število učnih mest na ljudskih šolah, ki niso potrebna in katerih je več, kakor jih zahteva § 11. državnega Ijudskošolskega zakona, naj se zniža polagoma na v dejstvih utemeljeno mero. Z začetkom prihodnjega šolskega leta naj se z večjim številom šolarjev poizkusi z deljenim poukom na ta način, da dobijo mlajši letniki poleti štiri, pozimi dva učna dneva, starejši letniki pa pozimi štiri, poleti dva učna dneva. Od štirih za starejše letnike določenih učnih dni naj se eden porabi za obligatorični nadaljevalni pouk. Enoraz- rednice, ki niso več kakor 2 km oddaljene od najbližjega šolskega kraja, naj se odpravijo, če ni posebnih razmer. Za posebne lokalne razmere naj se uvede ekskurendo-pouk. Dr. Meiniiz se zavzame samo za dra-ginjske doklade. Zavzema se za razločevanje oženjenih in neoženjenih. Poslanec Zambek: Učitelji delajo in zato naj se jih dobro plača. Poslanec Walcker priznava, da učitelji niso dobro plačani, opozarja pa, da tudi drugi stanovi niso nič na boljšem. Pri zvišanju plač se je treba pa ozirati na deželne finance. Pritožuje se, da se v šoli premalo vzgaja, vzrok temu je pa tudi učiteljišče, ki učiteljev tudi ne vzgaja. Če pa se zahteva zboljšanje učiteljskih plač, se pa naj zahteva tudi zboljšanje šol. Zboljšanju učiteljskih plač ne bi nasprotoval, če bi imela dežela denar, toda dežela je suha in ima le dolgove. Poslanec dr. Angerer se zaganja zoper Walcherja in dr. Steinwender j a in sploh zoper vse, ki hočejo reformo šole. Nemški otroci naj se le prav natapčno učijo nemški, ker je to potrebno. Zatrjuje tudi, da spoštuje versko naziranje vsakega čoveka. (A — a — a! Začudeni meklici.) Dr. Artur Lemisch ostro napada (ne sicer imenoma) dr. Angererja, češ, da nekateri niso tako govorili, kakor čutijo. Mlado učiteljstvo sploh nikdar ne bo zadovoljno, ko bodo pa starejši, se bodo že streznili. Nasproti poslancu Walcherju konštatira, da so bili vsi poslanci večine za regulacijo učiteljskih plač. Vobče se ne bo v deželnem zboru odločilo, če ostane prebivalstvo na Koroškem svobodomiselno. Izreče se za predlogo. Poslanec Breitegger se pritožuje, da je bilo v šolski odsek izvoljenih premalo poslancev in še ti, ki so bili v šolskem odseku, niso redno prihajali. (Zakaj pa niso izvolili v ta odsek posl. Grafenauerja in Walcherja, če sami ne marajo delati? Ured.) Nasproti dr. Angererju povdarja, da je šola potrebna reforme. Glede šole odločujejo sedaj samo učitelji, plačujoči pa morajo biti tihi. To ne gre! Neki učitelj Anton Otto je v »Grazer Tagblattu« imenoval prizadevanje deželnega zbora po reformi šole »pustno šalo«. Ostro zavrača dr. Angererjeva izvajanja, češ, da so poslanci, ki želijo reformo šole, nazadnjaški. (Odobravanje.) Knez in škof dr. Kaltner opozarja na slabe finančne razmere v deželi in se izreče zoper Kapellerjev predlog, češ, da se s tem učitelje obremeni in bodo potem učitelji zahtevali zopet višje plače. Od učiteljev zahteva dobrih vzgledov, ker sicer niso zmožni vzgajati. Dr. Angerer izjavlja, da smatra za na-zadnjaštvo, če se v višjih letnikih ljudskih šol sedanji pouk nadomesti z nadaljevalnim poukom. Zmanjšanje učnih dni pomeni poslabšanje šole. Če hočemo imeti dobre šole, moramo zanje dati tudi denar. (Medklici: Saj ga dajemo. Kje pa še več denarja vzeti?) Poslanec Walcher odgovarja dr. Angererju. Ta se čuti danes v svojih nazorih osamelega in da bi druge pridobil zase, je prijahal na stari mrhi iz srednjega veka in govoril o praznih verah, ki jih katoliška cerkev itak obsoja. Zatrdilo dr. Angererja, da čisla vsako versko naziranje, nasprotuje njegovim dosedanjim govorom. Naj le pogleda v zapisnik, kako je 28. oktobra 1910 govoril v zbornici o napravah katoliške cerkve, kakor o svetih mašah za rajne! Ange-rerjevo naprednjaštvo je pa ravno tako, kakor če bi šel s svojimi učenci na goro in bi ob prepadu zaklical svojim učencem: naprej! Njegova stranka je že pred 30 leti spoznala, da sedanje šole niso prav urejene, nacionalci pa so prišli šele zdaj do tega prepričanja, Angerer pa še niti sedaj ne, ampak meče okoli s svojim »Fortschrit-tom«, čez deset let se bo pa tudi še on spreobrnil. Glasoval bo za Kapellerjev predlog. Poslanec Grafenauer: Razprava o predlogi je bila v pi’avem koroškem tonu. Odgovoriti moram nekaterim govornikom, največ seveda dr. Angererju. (Veselost.) V dvoboju, ki ga je imel z menoj, gotovo ni ostal zmagovalec. Njegov odgovor na moja izvajanja je bil toliko kot nič. Predpoldne je govoril o »Fortschrittu« (napredku) in očital nam nazadnjaštvo. Prosil bi ga, da me ven- dar že pouči, v čem da obstoji njegov napredek. (Angerer: V zakonu o zvišanju učiteljskih plač.) Vemo, kaj hočemo: Z manjšimi stroški doseči boljše uspehe. To je bistvo našega napredka, toda ker je to bistvo dobro, se zdi, da dr. Angerer ne ve, da je tudi dosegljivo. Primer iz kmetijstva: Dva posestnika kupita vole. Če plača eden svoje vole za 50 K dražje, še samo iz tega ne sledi, da morajo biti njegovi voli tudi boljši kakor voli drugega. O šoli se je že mnogo pisalo in govorilo, toda rezultata še ni nobenega videti. Danes smo naredili vsaj začetek. Prav napredek v šolstvu je pokazal profesor Gurlitt, Angererjev napredek pa obstoji le v delanju dolgov. Poslancu Wal-cherju da prav, da spreobrnitev k poboljša-nju ni nazadnjaštvo; šol ne maramo poslabšati, ampak jih hočemo spremeniti po potrebah ljudstva. Za predlog Kapellerja sme zbornica z mirnim srcem glasovati. Na mestu bi bila tudi draginjska doklada, kakor je menil vitez pl. Metnitz. Če se je govorilo, da nismo zadovoljili želj učiteljstva. Koga pa sploh moremo popoinoma zadovoljiti? Niti želj onih, ki nosijo bremena. Če je zbornica dovolila izdatke za občine in ceste, moramo vedeti, da so bili dovoljeni za tiste, ki plačujejo in donašajo denar. Glede skrajšanja šolske dobe pa odgovarja dr. Angererju, naj gre isti le pogledat v šole na deželi in videl bo, da v gotovih časih otrok ni v šoli, ker jih ravno doma nujno potrebujejo za lažja dela. Generalna debata se nato zaključi. Pri podrobni razpravi posl. Grafenauer vpraša, zakaj se pomikanje meščanskih učiteljev, kakor predloga določa, vrši po službenih letih, pri učiteljih za ljudske šole pa le po šolskih uspehih in drugih pogojih? Saj se tudi od meščanskih učiteljev zahtevajo uspehi. O »uspešnem delovanju« učitelja v občini, ki naj bo merodajno za pomi-kanje v višji razred, bo govoril pri »Filipih«. Poslanec dr. Sieinwender predlaga, da se § 24. ne reši, ampak vrne odseku v zopetni pretres. Za predlog glasuje 11 poslancev, med njimi Kapeller, Krampi, Walcher, Fdlersdorfer, Grafenauer, Poltnig, Honlin-ger, Breitegger, proti pa 20 poslancev, med njimi Hofer, Kirschner, Metnitz, Wieser itd. Poslanec Walcher zakliče Gròfibauer-ju: GroBbauer, vstanite! Dr. Art. Lemisch jezno Grofibauerju, ki je res vstal: »GroBbauer, ne daj se vendar od Walcher ja topati.« (Bučen smeh.) Pri členu III. so stavili toliko sličnih predlogov, da konečno nihče ni vedel, kaj da je na glasovanju. Postala je prava babilonska zmešnjava in deželnemu glavarju ni preostalo druzega, nego sejo zaključiti (ob sedmih zvečer) in nadaljevanje razprave določiti na ponedeljek. Ponedeljek predlaga poslanec Honlinger, da se predloga naj odloži, izvzemši člene III. in IV. Poslanec Angerer govori precej dolgo in predlaga imenovanje permanenčnega šolskega odseka, ki se bo bavil z vsemi štirimi predlogami, ki morajo biti sprejete. Predlog posl. Hon-lingerja se sprejme. Nato se sprejme predlog poslanca Kapellerja. Zbornica se bavi nato s prošnjo definitivnih katehetov. Poslanec Aichelburg reče, da so sprejeli iz prošnje točke, za katerih odobrenje ni potrebna izprememba zakona (kakor se je n. pr. zgodilo pri učiteljskih plačah). Sprejeto. Pri naslednji proračunski razpravi je govoril zopet poslanec Grafenauer tako izborno, da se zbornica ves čas ni mogla otresti moraličnega vpliva njegovega govora, ki ga objavimo prihodnjič. Poslanec Grafenauer se je pritoževal med drugim, da slovenske učitelje deželni šolski svet nastavlja med Nemci, nemške pa pošilja med Slovence; v Selah tak učitelj slovenske otroke tako pretepa, da je nastal štrajk šolarjev. Deželni šolski nadzornik Benda je odgovoril, da dotični slovenski učitelji v nemških krajih Sami ne želijo nazaj med Slovence. Konečno je bil ob osmih zvečer v vsej naglici sprejet predlog za dovolitev šestmilijonskega posojila za deželo. Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke „Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.] Društveno gibanje. Občni zbor S. K. S. Z. se vrši v nedeljo, dne 24. marca, ob 2. uri popoldne v hotelu »Trabesinger«. Že zdaj opozarjamo, da naj določijo vsa društva svoje zastopnike. Seja S. K. S. Z. se vrši v četrtek, dne 6. marca, ob 2. uri popoldne v mali dvorani hotela Trabesinger v Celovcu. Vabljeni ožji in širši odbor. Pliberško katoliško slovensko izobraževalno društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 10. marca 1912, po prvi božji službi v svojih prostorih. Vstop dovoljen samo udom društva, kateri naj se polnoštevilno udeležijo. — Odbor. Dobrlavas. Dne 10. marca priredi tukajšnje izobraževalno društvo v svojih prostorih (popoldne po blagosl. »dekliški shod «. Dekleta, članice in prijateljice društva, pridite mnogoštevilno. — Odbor. Šmihel pri Pliberku. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo bode imelo v nedeljo, dne 10. marca ob 3. uri popoldne pri Likebu v Šmihelu svoj 5. letni občni zbor po sledečem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročila odbornikov. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Gospodarski poučni govor (govori gospod Mauhler). 6. Slučajnosti. Možje, fantje, žene in dekleta, pridi e v najobilnejšem šte^ljiu! — Odbor. Socialni tečaj za ženske se vrši v Žita-rivasi v Društvenem domu dne 10. marca. Začne se ob 9. uri dopoldne, konča se ob 5. uri popoldne. Na sporedu so 4 govori o splošni izobrazbi ženstva. Dekleta in žene iz cele okolice, pridite v obilnem številu v Žitarovas ! Št. Janž v Rožu, Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico, ponovi na željo ljudstva v nedeljo, dne 10. marca ob šesti uri zvečer pri »Činkovcu« v Št. Janžu igro »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta«, uprizorijo pa takrat tudi dekleta igro »Kukavica modra ptica ali boj za doto«. Vstopnina kakor ponavadi. Za 'člane prost vstop. K obilni udeležbi vabi odbor. Ženski shod v Št. Janžu v Rožu. Slov. kršč. soc. zveza priredi ženski shod v Št. Janžu v Božu pri Tišlerju. Začne se ob 3. uri popoldne. Dekleta in žene iz cele okolice, agitirajte za udeležbo in pridite v obilnem številu! MOJA STARA izkušnja me uči. da rabini’ za negovanje kože samo Steckenpferd-lilij no mlečnato milo od tvrdke Berg-mann & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h so dobiva povso< Cerkvene vesti. Prezentiran je na mestno župnijo Št. Andraž v Labudski dolini č. g. J o ž e f H a -b e r n i g, dekan in župnik v Gornjem Drau-bergu; na župnijo Zabrdce (Afritz) č. gosp. Avguštin O g e r t s c h n i g, kaplan pri glavni mestni župniji v Celovcu. Imenovan je provizorjem v Weitens-feldu č. g. o. Ferdo T h a m m , olivetanec na Tanzenbergu. Razpisana je do 16. aprila t. 1. župnija Gornji D r a u b e r g (patron : Trg Gornji Drauberg). Raznoterosti. Najdeni okostnjaki francoskih vojakov. Dne 1. p. m. je posestnik Šarc iz Nožič pri Mengšu kopai na svojem vrtu neko grobljo; pri tem je naletel en meter globoko pod zemljo na pet okostnjakov človeških trupel, ki so najbrže iz francoskih vojn, kar sve-doči to, da se je pri enem našla vojna svetinja. Pod Homsko goro in na mengeškem polju se je za časa francoskih vojn vršilo več bojev in so na mengeškem polju dobili pred enim mesecem tudi tri okostnjake. Stoletna žena zopet oživela. Iz Budimpešte poročajo, da je te dni umrla v vasi Czilah pri Budimpešti sto let stara kmetica Regina Solemo. Tik pred pogrebom se je pa navidezno umrla starka prebudila, ter se v grozo vseh prisotnih dvignila v krsti. Nazaj oživela se sedaj počuti prav dobro. Vsled silne lakote postali — ljudožrei. Bolgarski listi poročajo, da se je brat bolgarskega škofa v Macedoniji, ki je študiral na moskovski univerzi, pridružil pomožni ekspediciji, ki je odpotovala v Sibirijo, kjer vlada v nekaterih krajih silna lakota. V okolici sibirskega mesta Tobolskega so se gladni kmetje polastili mladega dijaka, ga, do smrti gladni, zaklali, razkosali, spekli in pojedli. Isti listi poročajo, da se je vsled strašne lakote, ki vlada v nekaterih sibirskih gubernijah, dogodilo že več slučajev ljudožrstva. Ljudje mrjo kar trumoma lakote. Uvedba evropskega koledarja na Kitajskem. Iz Pekina poročajo, da je Kitajska sprejela evropski koledar. Leto 1912 bo prvo leto republike. Juanšikaj pripravlja noto, v kateri priobči vlastim izvolitev predsednikom. Zahteval bo, da vlasti priznajo republiko. Ta nota bo pa objavljena šele po sestavi ministrstva. Sežiganje mrličev in ženska čast. Vsled odločnega protestnega gibanja nemškega ženstva, ki je je podpiralo tudi celokupno časopisje, je pruski notranji minister v predpisih za sežiganje mrličev črtal določbo glede določitve virginitete. Boj s tihotapci. Iz Kecskemeta poročajo: Orožniški stražmojster Valent. Neuredy jz Oskòsyja je srečal v gozdu več tihotapcev tobaka, ki pa so takoj pobegnili. Eden izmed tihotapcev pa se je izpodtaknil ter padel na tla. Ko je orožnik hitel proti njemu, da bi ga aretoval, ga je tihotapec ustrelil z revolverjem v prša, da se je takoj brez zavesti zgrudil. V teku noči ga je našel ranjenega neki kmet, ki ga je prepeljal v bolnišnico. 70 orožnikov išče ubegle tihotapce. DAROVI ZA D. D. G. Sitter iz Brežic mesto venca umrlemu dr. Val. Janežiču 15 K; nabrala Olga Marschitz na gostiji dveh novoporočenih parov Maksa in Nežike Cukala in Alojzija in Amalije Loger na Gomilskem, 30 K; č. g. župnik Gregor Jakel 1 K; č. g. župnik dr. Jančič 2 K; č. g. kaplan Štuhec 1 K; č. g. profesor Anton Cestnik 4 K; č. g. župnik Šelih 1 K; č. g. župnik Ulčnik 5 K; č. g. nadžupnik Lenart 1 K; č. g. profesor Kardivar 4 K; vsi iz Štajerske. — Iz Koroške: č. g. provizor Vuk nabral o priliki občnega zbora 10 K; hranilnica v Borovljah 20 K; bekštanj-ska posojilnica 30 K; č. g. župnik Ražun 5 K; č. g. dvorni kaplan Franc Lasser 47 K 10 v.; č. g. Mikula 4 K; msgr. Valentin Podgorc 60 K. — Iskrena hvala vsem darovalcem! Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ I Loterffske številke. Brno, 21. februarja: J 90 89 16 3 46 Trst, 24. februarja : 4 8 3 14 24 Line, 24. februarja: 22 32 16 18 78 Oki/Mnhuhu/ tudi/ à/wvwÀj /O jolihxr 'iuJpjnA&MJ JCkaihjm' hab f m/ ru .imenom/ Jiažjfanzmmj. VJàho' mafbtmeUiA/ jujmemfeoty. Tržne cene v Celovcu dne 22. svečana 1912 po uradnem razglasu: Blago 100 od kg do 80 litr. (biren) K V K V K v Pšenica .... 22 22 14 Rž 20 52 21 95 13 17 Ječmen .... — — — — — Ajda 23 — 24 50 12 — Oves 20 22 4 7 32 Proso .... Pšeno .... _ 32 46 Turščica . . . — 22 54 13 30 Leča — — — Fižola rdeča . . Repica (krompir) — — 8 88 4 — Deteljno seme . — — — — — — Seno, sladko . . 6 — 8 ‘ — — — „ kislo . . 4 — 6 — — Slama .... 3 — 4 — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • Mleko, 1 liter . 26 30 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . — 18 — 26 Piščeta, 1 par . . 2 80 3 60 Race — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 60 __d0 „ mehka, 1 , 2 60 3 — 100 kilogr. živa zaklana c> Živina d d od do od do od do bD •rH 73 O v kronah ti! cC Konji .... Biki 510 i i Voli, pitani . . — — 92 — — — 2 2 „ za vožnjo . — — 80 — — — 1 1 Junci Krave .... 320 420 — — — — 32 15 Telice .... 240 — — — — — 3 1 Svinje, pitane . — — — — 174 178 43 43 Praseta, plemena 24 48 — — — — 68 46 Ovce 1 Milica in posojilnica v GliijaP registro vana zadruga z neomejeno zavezo vljudno naznanja, da se vrši letni občni zbor v nedeljo 17. marca 1912 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih štev. 8 na Trati. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze" v Celju. Velik uspeli je že dosegel s svojim iznenadljivim in naglim učinkom celo pri krčevitem kašlju po svojem prijetnem okusu znani Ttiymomel Scita. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu K 2'90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—. 2. Potrjenje računa za leto 1911. 3. Posvetovanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev odbora in račun, pregledovalcev. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Izdelovat el j in glavna zaloga lekarna 6. FUSSI, e. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA-III., ogel Nerudo ve ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, Iz-detovatelja In varstveno znamfco ! in modno blagozagospode m gospe priporoča izvozna hiša , PROKGP SRORKBVSKV IS SIN v Humpolcu na Češkem, Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. UINO isfersko. dalmatinsko. soriško mm (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z na veliko in na drobno ■ ,vd‘,rJos.KOFLER BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123. OlfES) (,,wiiiki>iniii‘)- Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kg za en oral. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron"z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franko proti 3 krone 50 vin. predplačila. Benedikt Beiti, gralšCak, grad Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. za provizijsko prodajo šivalnih strojev na zmerne obroke sprejme J. KLIMESCH, veletrgovina šivalnih strojev, Praga-Smlchov595. Posestvo naprodaj ! Naprodaj je pd. Rieplovo posestvo v Šmarjeti pri Velikovcu z D .35 ha travnikov, l'24ha polja in 2‘84ha gozda za 15.000 K. Dobra postojanka za gostilno in prodajalno. — Natančnejše podatke daje župnik Janez Eporn v Hodišah,'pri Celovcu. Zahvala. Za vse izraze in znamenja sočutja, ki so se nam izkazala povodom smrti in pogreba naše nad vse ljubljene in nepozabne matere, oziroma žene Marije Martinjak p. d. Martinjakinje v Srejah pri ŠUakobii v H., ki so v ponedeljek dne 19. svečana v Gospodu zaspali, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo mnogo-brojnim udeležencem pogreba, predvsem pevskemu društvu „Rožica“ za ganljivo žalostinko pred hišo in ob grobu. Žalujoča roiina Marlinjakova. — Hiša —- Poleg Bohinjskega jezera ob glavni cesti, vso opravo in več sobami, pripravna za etoviščarje, se da s 1. majnikom v najem 1 Pa se tudi takoj proda. Pojasnila daje lastnik J. LOGAR, p. Gorje pri Bledu. ImUSiH zei0 močnih in iepih UflHntln posebno lepih divjih kostanjev, obla-VIII r HM akacii oblastih jesenov, trnovcev, I javorjev, jesenov, hrastov, raznih kras-1 v,,*i *. nih žalujk itd., en kos od 60 v naprej. 1 milijon sadnih drevesc vseh veljavnih plemen in m lzkušenih vrst. 100 kosov jabolčnih drevesc za 01p°xO ?’as.t od K 25'— naprej. Zbirka 100 drevesc za lo ,anie in drevorede in 100 grmov za olepšanje v bom5 vrstah K 70-—, ista po 50 kosov K 40-—. Naj-(j 9se rastline za grmovje: akacije in gladicije, eno-Dp,. *d.eine> 1000 kosov po K 12-— do 70-—. Pasemska jaj utllina, lovski in lepotični fazani ter vseh vrst Bain.za valjenje. Glavni cenik gratis. Grof Žiga pji - jevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak Umetni mlin v dobro obiskanem trgu spodnje Labudske doline, ob državni cesti in železnici, cerkev in šola v trgu, gotovi odjemalci, z žago, elektr. lučjo in kovačnico v hiši, vse lepo uravnano, 7 oralov zemljišča z lepim Sadovnikom, se poceni proda. Naslov pove Uprav-ništvo lista „Mir“ št. 9. Kajža tik farne cerkve in trirazredne ljudske šole v Skočidolu, ki ima tudi lep sadni vrt, se prav po ceni proda. — V najem se oddajo tudi dve ali tri sobe s kuhinjo. — Več pove Herm. Schiller v Skočidolu, pošta Podravije, Koroško. I Postni pastirski list § J=j prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega j=j g sgdsinimredomzRKrškošMjilzalJiž g se dobi v podobi zelo ročne brošurice □ § v tiskarni Družbe sv. Mohorja § H Cena 20 vinarjev. Cena 20 vinarjev. §|jj li m JCiša z gostilno nap™dai Zavoljo bolehnosti gospodarja in gospodinje je naprodaj Jegartova domačija in gostilna v Malih Djekšah, pošta Ruda, v obsegu 151/2 oralov zemljišča. Kupci naj se oglasijo do 25. sušca pri posestniku imenovane gostilne, sicer se bode pozneje prodalo po prostovoljni dražbi. Le z uporabo leta 1SS6. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega .Seehund* 1 gumijevega frana mazila za usnje posta- nejo res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Go., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase: Blagovolite mi poslati-4 do 5 kg Vašega izvrstnega gumi-jcvega trana. Gmunden. 9. oktobra 1909. Karol Flenkenthaler. kočijaž. ES*», učenca sprejme takoj Janez češuti. ; Ilovlje-pošta Vetrinj pri Celovcu. Nihče se ne vrne več k zastarelim mazilom in mažam, če trpi na skrnini, protinu, nevralgičnih bolečinah in ozeblinah, kdor je rabil zdravniško toolo priporočeno sredstvo, imenovano Confrheuman. Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravniku. Izdeliiyaleli in glavna zaloga B. fMIl!, lÉMl, c. kr. dvorni zalagatelj, PRAGA-III., vogel Nerndove ulice štev. 203. 1 škatlica 1 krono. Proti predplačilu K 1'50 dobi se 1 škatlico \ ° „ ,, » 5'— „ „ 5 škatlic > c „ v v 9'— n » 10 n J w Pozor na ime izdelka, izdelovateija in varstveno znamko ! Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt. V2^IGJS.XjICE družbe sv. Ciri!a in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu vLjubifam. Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril In Hetodove ožisollce ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. VŽIGJLilicŠ ^ družbe sv. Ciriia in Metoda. Zaloga pri Jv.Perdanu vLiubiiam. Vse želodčne nadloge so nasledki slabega prebavljanja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr. Rose balzam -- za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. 'VRRI LO ! ^s' c^e!' em*)alaže 1_____I, imajo postavno 5; ponevano varstveno znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. FRAGNER-ja, „Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203, vogal Nepudove ulice. eaflrcsraa Po ROŠti S6 razpošilja VSak dan. HKaotHi Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1-50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu", P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt. Ik Lovske puške Prva fiarovsiia orožnotovar-niška ilražiia Ceniki brezplačno in poštnine prosto. vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča dražila z omej. zavaja : v Borovljah na Koroškem. □cuczaa 0 o D D n D D D G □ G G G nanovo izšla knjiga: G D 0 G G G 0 G G G G 0 G 0 (Slovenski Conine). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3-—> po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez-K 5'40, za družnike K 4'—,y po pošti 40 vinarjev več. V' ÒlxiQliÒ Vsak strokovnjak Vam pove, da so erig. Stmar-nieter stabilen ali nepremaklj. in poljedelski stroji iz tovarne’ C. Prosch, Celovec, imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in naj zanesljivejši v obratu. Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja! Valentin Wesiak na Prevaljah prodaja, dokler bo kaj zaloge, gorsko zanesljivo semensko ^ w Jara ra po 30 vin. kilogram z vrečo vred na postaji Prevalje pri najmanjšem naročilu 100 kg. Pri naročilih pod 100 kg se za pošiljatev 60 vin. več zaračuni. Mgjg posestvo v Libčjivesi (Leibsdorf) št. 9 pri Celovcu, z novozidano hišo in nekaj oralov zemljišča, je takoj naprodaj za 6600 K. Na hiši lahko ostane 2400 K. Pojasnila daje lastnik. Velikanski uspeh ima vsaka krojaCnica z imenitno, bogato sortirano in zelo priljubljeno kolekcijo suknarnice Lužny& Trlica Brno. Zahtevajte takoj pošiljatev kolekcije zastonj in franko. Vse krojaške potrebščine! Ostanki po posebno znižanih cenali! J^edka setev, dobtfa cjnojitev pidnese jeseni bogato žetev! Dobra pomladanska gnojitev s Thomasovo moko je vsled znižane to-vornine, ki je še veljavna do 15. majnika O prav izredno koristna! Tlionvo moko »Zvezdno znamke” imajo naprodaj vse prodajalnice, označene po lepaiiiii. Tovarne Thomasfosfata * o. Beroim w 35. Pred manjvrednim blagem svarimo! Hotel Trabesinger u Celovcu blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna IS. Sžarsiascki e Esifa §i 3913. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. ■ • : 1 : ■ . "č v . ■" ■ ' ' • ^ ■ ■■ • ' • Veiikoošha cesta St. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Ceiovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo f pozimi služi zakurjeno. Sf„a senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Melike émvws, sia slitsde in ueseiice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Centrala v LjuBljani. PoMce v Splieln. Mi. Sarajevo in Gmici- Delniška glavnica K 8,090.000. Rezervni fond čez K 808.000. Geme viole očrestipo po oil die viole do die vedila. Kolodvorska cesta 27, v lastil MšL Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad. Protlaia vseli vrst vrel papiriev proti gotovini po dnevnem kurzu- 'jv;-'.'Ž - : . :v--r Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.