Ceško-ilirski pravopis na Štajerskem do »Novic

77842

V času, ko sta Metelko in Dajnko iskala pristašev za svoje črkar-
ske novotarije in so nasprotniki brusili orožje za obrambo častitljive
bohoričice, vznikla je v Nemškem Gradcu prva misel, da se i dajnčica
i metelčica i bohoričica nadomestijo z nečim novim.

Že 1. 1828. je nagovarjal Gaj v Gradcu Murka, naj izda slovenski
slovar v češkem pravopisu 1 ). Gajev prigovor takrat ni našel odziva.
Dve leti pozneje je položil Gaj temelj novemu pravopisu po češkem
vzoru na Hrvaškem in povabil tudi Slovence: ». . . kulika nam stopram
onda hasen i korist pristupi, ako se bližin brati naši . . . Štajerci,
Krajnci i Korušci. . . u ovem pravopisanu z’ nami barem vu sobstve-
nosti zjedinili budu . . , 2 ).« Pod vplivom Gajeve »Kratke osnove« in
osebnega poznanstva ž njim je začela štajerska mladež prva in najprej
v privatnih pismih rabiti češki pravopis. V jeseni 1. 1833. je obiskal
Vraz Hrvaško in gotovo zopet slišal katero o novem pravopisu, ki ga
je bil spoznal že vsekako v Gradcu. V poročilu o svojem potovanju
Cafu, učencu sedme šole v Ročicah pri Sv. Trojici, z dne 1. XI. 1833 3 )
rabi, kolikor se da po dosedaj znanih pismih soditi, Vraz prvi in
prvič za slovenske glasove Gajev pravopis; v njem je pisal 3. XI.
1833 že tudi kaplanu Jos. Muršcu slovenski konec pisma in 5. XII.
celo pismo 4 ). V istem času se je poprijel novih črk Središčan Stef.
Kočevar, ki se je spoznal kot dijak v Gradcu z Gajem 5 ): vsa pisma,
ki jih je pisal od 13. XI. 1833 naprej Vrazu, so pisana v češkem
pravopisu 6 ). Tem prijateljem nove ortografije se je pridružil s pismom
Muršcu z dne 5. IV. 1834 7 ) središki kaplan Jurij Matjašič, s pismom
Gaju z dne 6. VIII. 1835 6 ), ki ima samo nadpis: »Pifan Sheftiga

1) KyjaKOBCKiii, Hjmhpb 3MT., 89; 2) L. v. G., Kratka osnova horvatsko-sla-

venskoga pravopisana, Budini 1830, 22; 3) Štrekelj, Pisma in zapiski iz Cafove

ostaline, Zbornik Slov. Mat. II (1900), 205; 4) Vraz, Dela V (Zagreb 1877), 129—

130; 134—135; 5) Šrepelj, Vienac XV (1883), 150; 6) po prepisih dr. Prijatelja;

7) Ilešič, Korespondenca dr. Jos. Muršca, Zbornik Slov. Mat. VI, 115 — 116; 8) Dela

Ceško-ilirski pravopis na Štajerskem do »Novic«.

657

Augufta . . .« po starem, pa Miklošič. Vraz, Kočevar, Matjašič, Muršec,
Miklošič, Caf, ta krog osebnih prijateljev, so v dejanju pozdravili prvi
Gajev poskus! Kočevar je začel prvi dosledno  pisati po novem, dočim
je Miklošič pozneje zopet branil bohoričico ter sta Vraz in Muršec še
oklevala. Dne 4. I. 1834 8 ) je pisal Vraz Muršcu in 9. IV. 6 ) Gaju
slovensko pismo v novem pravopisu in Muršec mu je 6. I. istotako od¬
govoril 9 ). A že v pismu Gaju dne 26. XI. 6 ) je rabil zopet bohoričico
ter ostal pri njej celo 1. 1835. 10 ); tudi Muršec je pisal Vrazu 20. XII.
1835 n ) v bohoričici. L. 1835. je vplival mogoče na Vraza in Muršca
nekoliko primer Gaja, ki se ni takoj dosledno držal novega pravopisa 12 ),
kakor je sledečega 1. 1836. gotovo v obratnem zmislu vplivalo vedno
uspešneje prodiranje novega pravopisa na Hrvaškem. Pravopis je imel
vse lastnosti, da prodre tudi pri Slovencih: ni ga izmislil Slovenec, ni
ločil Slovencev od drugih Slovanov, ampak jim jih bližal, priporočali so
ga vplivni možje kakor Safarik, širil se je vzporedno s tako mogočnim
gibanjem kakor je bil ilirizem.

L. 1836. je zadela na Štajerskem dajnčico ista usoda 13 ) kakor tri
leta poprej na Kranjskem metelčico. Slo je tudi v štajerskem abeced¬
nem boju samo za bohoričico ali dajnčico, a indirektno so pomagali
zagovorniki i jedne i druge širiti zanimanje za novi pravopis. Dajnčičar
Kvas je opozoril sekovski ordinarijat kot višjo šolsko oblast na novi
češko-ilirski pravopis, ki šteje v sosednji Hrvaški vedno več pristašev 14 ).
Zagovornik bohoričice Murko pa je v svojih »Bemerkungen iiber das
neu aufgelegte windische Namenbuchlein . . .« z dne 7. julija 1836
istemu ordinarijatu naravnost pisal: ».. • wenn sclion ein neues Alphabet
eingefiihrt werden solle, warum wiilile man nicht das bohmische . ..?« 16 ).
Vendar Murko takrat o potrebi reforme starega slovenskega alfebeta
še ni bil prepričan 16 ), in ko je dobil v začetku prihodnjega leta od gra¬
škega konsistorija ponudbo, da prevzame komisijo nad tiskanjem sloven¬
skih šolskih knjig ter zvedel, da se je odločila dvorska študijska komisija
za bohoričico 17 ) je bil zadovoljen. A niti Murkova ravnodušnost, niti
Kopitarjeva jeza, ki je imenoval novi pravopis literas conspurcatas 18 ),
niste mogli zajeziti razšiijanja gajice, koje glavni apostel je postal
sedaj navdušeni Vraz. Vražje od 1. 1836. dosledno korespondiral v gajici,

V, 135 — 137; 9) Strekelj, Pisma in zapiski iz Cafove ostaline, Zbornik Slov. Mat.
VII (1905), 128 — 129; 10) Kupležu 6.1. (Dela V, 138—139); Muršcu 4.1. (ibid. 137);
3. XII. (ibid. 139 — 141); Šafanku (ibid. 148—152); Kastelcu (ibid. 145—148); 11) Zb.
VII, 129—130; 12) Šurmin, Hrvatski preporod; 13) Košan, Slovenischer ABC-Streit,
Jaliresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Marburg, 1890, 25 sl.; 14) ibid. 25;
15) ibid. 26; 16) ibid. 25; 17) Vraz Prešernu 2. IV. 1837; Dela V, 157; 18) Glagolita

Festschrift ftir Jagic. 42

658

Fr. Kidrič,

zadnje pismo v bohoričici je pisal menda 19. IV. 1836 duhovniku Vrablu 18 ).
Jarniku je tožil menda 22. XI. 1836 o slovenskem razkolu radi pravopisa,
ker ga ta v odgovoru tolaži: »Hier wird bloB die Zeit heilen und das
JBeste herbeifukren..., der Beharrlichste wird den Sieg davontragen.. . 20 ).«
Jarnik je bil novemu pravopisu že naklonjen, a inieijativo je prepuš¬
čal Štajercem kot najbližnjim sosedom Hrvatov: »Die Steyrer als nachste
Nachbarn werden wollen nachfolgen, dann kann die Neigung erblich
werden« 21 ). Mož je imel prav.

Mlade »slaviste« v Gradcu je opominjal tudi Šafarik, naj se popri¬
mejo novega pravopisa 22 ), in spomladi 1. 1837. so bili že Vraz, Trsten¬
jak in celo Kvas pripravljeni, da dajo tiskati v gajici »Metuljčka« in
druge knjige, za izdajo katerih so ravno snovali fond 23 ). Tem trem se
je energično pridružil Kočevar, ter zahteval 1. VI. 1837, da se mora
»Metuljček« tiskati v gajici, »drugače ni križa u Vašu peneznicu ne
dam« 6 ). Tudi Muršec gotovo ni ugovarjal 24 ), in konečno si je moral
dati dopovedati tudi Miklošič, ki se je zopet »z močnima rokama držal
bohoričice 24 )«, ter se je sklenilo, da Metuljček izfrči v česko-ilirski
obleki 25 ). Metuljček sicer ni izfrčal, a na Shamperlov »Navuk v peldah«,
ki ga je poslal 12. IX. 1837 mariborski gimnaziji, je napisal Vraz tri
slovenske sonete 26 ), in za Safarika narodopisne podatke v novem pravo¬
pisu 27 ), kar mu je 5. III. 1838 tudi Jarnik svetoval 28 ).

Zelo dobrodošlo je bilo graškim »slaviStom« priporičilo Šafarikovo,
ki je v »Ost und West« (št. 17) 1. 1838. priporočil Slovencen češko-ilirski
pravopis in ga izredno pohvalil. Ker se jim je nakana s fondom iz¬
jalovila, skušali so na drugi način priti do cilja. V Gradcu je izhajal
list »Der Aufmerksame«, ki ga je urejeval od poletja 1837 do smrti
dne 6. V. 1839 dr. A. I. Polsterer, fino izobražen mož 29 ). Met glavnimi
sotrudniki je bil Slovenec Matija Vehovar, član »Slavjanskega društva« 30 )
ki so ga bili 1. 1838. osnovali graški »slavisti« 31 ). Vehovarje najbrž
posredoval, da je »Der Aufmerksame« dne 3. IV. (št. 40) prinesel Trsten¬
jakov 32 ) članek: »Notizen zur slavischen Literatur«, kjer je razložil
novi pravopis, se obregnil nad njegovimi protivniki češ: »Gajs Reform
fand nicht nur bei seinen Landsleuten begeisterte Anerkennung, sondern

Clozianus; 19) Dela V, 143-144; 20) Ltp. Sl. Mat. 1877, 151; 21) 1. c.; 22) Vraz
Muršcu na Jurjevo 1837; Dela V, 160; 23) Vraz Muršcu na dan sv. Jurja 1837; Dela

V, 160; 24) Vraz Muršcu na dan sv. Jurja 1837; Dela V, 160; 25) Vraz Kastelcu 10.

VI. 1837; Dela V, 165; cf. Prijatelj, ZvonXXII (1902),544; 26) J.Pajk, Kres III (1883),
43-45; cf. Košan, o. c. 30; 27) Dela V, 171—172; 28) Ltp. Sl. Mat. 1877,153; 29) Glej
»Der Aufmerksame« 1839, No. 59; 30) Trstenjak Vrazu 16. II. 1839; po prepisu dr.
Prijatelja; 31) Trstenjak Muršcu 16. XII. 1838; Zb. VII, 1; 32) Dopis je anonimen,
Trstenjaka kot autorja izpričuje koncept Vrazovega pisma Jarniku, Dela V, 172;

Češko-ilirski pravopis na Štajerskem do »Novic«.

659

auch mit Ausnahme vod. wenigen, die uberhaupt nichts billigen, was
nicht entvveder von der Wiege mit ihnen aufgevvachsen oder wenigstens
ihrer Štirn entsprungen ist, eine denlcbar allgemeine Annahme,« in
obljubil, da priobči Safarikov članek iz »Ost und West«, ki je res
sledil dne 21., 24. in 26. julija (št. 87, 88, 89).

Leykamova tiskarna takrat še ni imela novih črk in je rabila za
diakritično znamenje pri Trstenjakovi razlagi vejico v navadni legi(,);
pozneje so si pomagali z vejico v poševni legi(-) in evo: dne 19. IY.
1838 je prinesel v 47. št. »Der Aufmerksame« prvič slovenske glasove,
tiskane v gajici: »Na den rojstva Njihovega Veličanstva 'našega pre¬
svetlega ino premilostivega cesarja ino kralja Ferdinanda I 33 ).« Pesnik
ni podpisan, a jezik in tradicija govori za Vraza 34 ). Poševna vejica
v službi diakritičnega znamenja stoji tako visoko, da žali oko. Mogoče
je dal Vraz drugi slovenski spis v gajici, namreč prigodnico: »Visoko-
vrednemu Gospodi Antoni Strajnšaku na den služenja nove meše per
Mali Nedeli,« sonet z datumom: »Dne 2. sept. 1838« 36 ) radi tega tis¬
kati v Gajevi tiskarni v Zagrebu. Med tem so si pa dali vliti tudi
Leykamovi dediči pri Haasih v Pragi nove češko-ilirske črke z obič-
nimi diakritičnimi znamenji 36 ). Pri isti firmi je bil naročil črke tudi
Gaj za svojo tiskarno.

Rubikon je bil prekoračen, a med prosto ljudstvo si še graški
patriotje niso upali z novim pravopisom, ampak izdali 1. 1838. »Novega
Vedesha sa Slovenze« 37 ) v bohoričici. Treba je bilo počasi gladiti pot,
in zidati na uspeh, ki ga je imela gajica v »Aufmerksame«. Vraz je
začel prigovarjati Kremplu, naj spiše svoje »Dogodivšine« v novem
pravopisu 38 ) in Krempel je postal mladeniško-navdušen pristaš novega
pravopisa ter zvračal celo germanizme svojih del v bohoričici na »ger-
manizujoči alfabet« 39 ) -  Krempl ni začel le »Dogodivšin« pisati v gajici,
ampak jo je širil med narodom ter jo z Muršcem skušal uvesti v šole.
Za prvo silo se je poslužil v svojem delokrogu litografiranih predlog 40 ),
ter hotel pisati v gajici čitanke za male šole 41 ). Pisal je distriktnim
šolskim nadzorništvom v malonedeljski okolici ter poslal 22. VI. 1838
tudi Muršcu za završko in ptujsko šolsko okrožje oklic, naj se gospodje
pobrinejo, da uvede dvorska študijska komisija češko-ilirski pravopis 42 );

33) Cf. tudi Štrekelj, Zbornik Sl. Mat. II, 176, o. 1.; 34) Slomšek piše 23. IV. 1838,
da mora biti ta himna Vrazova; po prepisu dr. Prijatelja. — cf. tudi Jarnik Vrazu
Ltp. Mat. Slov. 1877, 155; 35) Pajk, Kres III (1838),' 42-43; 36) Šafarik, ČČM. XII
(1838), 257; 37) Vraz Prešernu 1. VIII. 1838, Dela V, 432; 38) Vraz Jarniku 1838,
Dela V, 174-175; 39) Muršcu 22. VI. 1838; Zbor. VI. 125; 40) Vrazu 8. VI. 1838; po
prepisu dr. Prijatelja; 41) 1. c. in Vraz Gaju 30. VI. 1838; po prepisu dr. Prijatelja;

42*

660

Fr. Kidrič,

v tem zmislu je pisal tudi konsistoriju v Gradec 43 ) ter pregovoril celo
Ivana Gottweisa, sodnega oskrbnika gospoščine Malek pri Ljutomeru 44 ),
kije  bil nekdaj močen steber dajnčice, da se je potegnil pri štajerskem
guvernerju Wickenburgu za gajico 45 ). Caf je razložil ravnatelju graške
teologije novi pravopis ter nameraval o prvi priliki napisati za nadzornika
Gruberja traktat o gajici 46 ). Krempljevemu stremljenju so se pridružili
štirje dekanati 41 ) a vsi napori niso nič pomagali, konsistorij ni imel nika-
kega vpliva 46 ) in dvorna šolska komisija je naročila 12. sept. 1838 47 ).
Murku, naj spiše šolske knjige v bohoričici, kar Murka ni posebno
vznemirjalo. Iladi tega je Muršec v jeseni 1. 1838. izrazil celo bojazen,
nili morda Murko nasprotnik napredka v slovenski literaturi 48 ). To je
Murko dne 1. I. 1839 odločno zanikal, povdarjal, da čas za uvedbo
novega pravopisa v šolske knjige še ni prišel, in da morajo prej knjige
za narod udomačiti novi pravopis, ter obljubil, da bo rabil v vseh pri¬
vatnih delih gajico 48 ). Muršec in Krempl pa sta še vedno upala, da
dosežeta svoj smoter. Krempl je prosil Kopitarja blagohotnega posredo¬
vanja 49 ), Muršec pa je zasukal pomen Murkovega pisma po svoje, kakor
da bi ta nerad pisal v bohoričici, a se ne upal proti viti ter je prosil
29. II. 1839 Vraza, naj pove Gaju, da piše kateremu svojih prijateljev
na Dunaju, ki bi na tihem brez Murkove vednosti izposloval, da se
naroči Murku novi pravopis. Za slučaj neuspeha pa je hotel Murka
prositi, da delo preloži do časa, ko »nede več telko protivnosti — te ...
staro čisto potlačeno« 49 ). Nakane so se izjalovile: Od Vraza še Muršec
21. VII. ni dobil odgovora 50 ); Kopitar se je ponorčeval s Kolarja, Šafa-
rika in Gaja in menil: »Man braucht sich doch nicht zu iibereilen,
sondern man warte, ob er (Gaj) es auch bei dem Ratsamen anpries 51 );«
Murko pa je delo res odložil . . .

Zato pa so Štajerci v tisku širili svoj pravopis. Dne 19. I. 1839
je prinesel »Der Aufmerksame« prigodnico: »Na den Visokega rojstva
Njihore c. k. visosti Nadvajvade Janeza! Hvaležni Slovenci.« Pesnik je
bil najbrž Trstenjak, nemški prevod je priložil Vehovar. Za Wickenburgov
god je napisal neznan celjski pesnik prigodnico v bohoričici, Gabriel
Seidl jo je pa prevedel na nemški 62 ). Ti dve prigodnici je prinesel
»Der Aufmerksame« dne 23. II. 1839 na prvi strani, na drugi pa
M(artin) T(rstenja)k(ovo): »K’ preveselem godi Njihove ekscelencie Matije

42) Zbor. VI. 126; 43) 1. c; 44) Košan, o. c. 22; 45) Trstenjak Vrazu 18. in Vraz Gaju
30. VI. 1838; po prepisu dr. Prijatelja; 46) Caf Kremplu 12. VI. 1838; Zbor. II. 191;
47) Košan, o. c. 29; 48) Murko Muršcu 1.1. 1839; Zbor. VI, 124; 49) Muršec Vrazu
24.11.1838; Zbor.VII. 137; 50) Muršec Vrazu 21. VII. 1839; Zbor. VII. 138; 51) Krempl
Muršcu 9. III. 1839; Zbor. VI. 126; 52) Trstenjak Vrazu 23. IV. 1839; po prepisu

Češko-ilirsko pravopis na Štajerskem do »Novic«.

661

Constantina grofa Wickenburga, poglavara vojvodstva štajerskega itd itd«
v gajici. In med slavisti v Gradcu je vse »mermralo na stari pravopis
in novog hvalilo« 52 ). Tudi drug elan slavjanskega društva 53 ) se je
podpisal pod svojo italijansko prigodnico v gajici: »M. Ticillašic. Dal-
mata.« Gotovo sta bila napisana v gajici tudi Mnrščev slovenski hrono-
graf in pa Trstenjakov sonet za cesarjev god dne 19. aprila, ki ju pa
»Der Aufmerksame« ni prinesel 54 ). Vraz je dal istega leta v gajici
natisniti prigodnico: »Hvala Nj.c. visosti nadvajvadi Joanu ... V Zagrebi,
Iz k. p. ilir. nar. tiskarne dra Ljudevita Gaja 1839« 55 ) ter izdal v sredi
istega leta prvo večje slovensko delo v novem pravopisu: »Narodne
pesmi ilirske ...«  Tudi Vraz se je zavedal, da so na Štajerskem sicer
»slavisti« vneti za novi pravopis, da pa v narodu še ni dovolj udomačen,
zato je napisal slovenski predgovor v bohoričici ter tam razložil novi pra¬
vopis. L. 1840. je pisal v »Der Aufmerksame« Vehovar z gajico dne
28. I. ime »Dobočin« v pesmi »Gattenliebe« in pa naslove slovenskih
originalov k svojim nemškim prevodom: 28. II.: Die Freiheit (Slobodnost);
30. V.: Wahre Liebe (Prava ljubezen). L. 1841. je dal tiskati v novem

v

pravopisu Trstenjak 20. IV. prigodnico: »Čuti štajerskih Slovencov na
preveseli den rojstva Njihovega cesarsko-kraljevskega Veličanstva Ferdi¬
nanda I. 19. malega Travna 1841« in Vehovar 19. X. naslov originala
prevodu: »Der ungliickliche Schutze« (Nesrečni strelec). V zadnji šte¬
vilki z dne 31. XII. se je podpisal še z novim »š« ljubljanski kore-
spondent: Mathias Brešda.

Tako je prenehala tiha agitacija za novi pravopis v graškem »Der
Aufmerksame«, ki pod tem imenom tudi ni več izhajal. Odslej sta
storila največ za rajširjenje gajice na Štajerskem ravno v tem oziru
prononsirani Murko in pa navdušeni Krempl.

Ko je Trstenjak zvedel, da piše Murko drugo izdajo slovnice res
v gajici, je pisal Cafu: »Čuda preko čuda, čuda golemoga 56 )!« Slovnica
pa je 1. 1843. res izšla v novem pravopisu in v predgovoru je pisatelj
svoj postopek kratko apostrofiral:

»Durch die Wahl einiger čechisck-slawischen Schriftzeichen babe
ieh nur den sclion in der Vorrede zur ersten Auflage dieser Gram-
matik, S. xiii von mir angedeuteten Weg, um die Dialekte der West-
slaven durch eine gemeinschaftliche Orthographie einander zu nahern,
nun wirklich betreten.«

dr. Prijatelja; 53) Trstenjak Vrazu 16. II. 1839; po prepisu dr. Prijatelja; 54) Trste¬
njak Vrazu 23. IV. 1839; po prepisu dr. Prijatelja; 55) Kres III (1883), 618); 56) 18.
XII. 1841, Zbor. II. 223.

'662 Fr. Kidrič, Češko-ilirski pravopis na Štajerskem do »Novic«.

Istega leta je izdal Krempl v novem pravopisu svoje »Evangelje« in
leto pozneje svoje »Dogodivšine«.

Murkova slovnica je širila Gajev pravopis samo med inteligenco,
Krempljeve knjige pa tudi med pripostim ljudstrom. Ta okolnost nam
pojasni marsikateri zanimiv pojav: da je kranjska kmetijska družba
zlasti s Štajerskega dobivala mnogo dopisov v gajici, da je bil Štajerc
Krempl prvi, ki je pisal »Novicam« v gajici, in da so pisali v novice
tako kmalu tudi štajerski kmetje v novem pravopisu.

Dr. Franc Kidrič.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000509155