Učitelfslci Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vratamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.

mm.
Nova pota.
Učiteljstvo živi pod zelo težkimi pogoji. Odstraniti bi mu bilo treba materialne tež« koče, ki ga spremljajo. Vsi stanovi imajo že izboljšano stališče, le učitelji še čakajo.
Pričakovali smo, da nam zakon o narod» nih šolah prinese izboljšanje našega položaja. Učiteljstvo si je želelo zakon zaradi unifici« ranja pouka in izboljšanja celokupnega šob skega sistema; živelo pa je tudi v pričakova« nju, da oni delavec, ki nosi na svojih rame» nih vse breme osnovnega pouka, dobi tudi nekoliko več nagrade — vsaj toliko, da more skromno živeti.
Naša centrala UJU je stavila merodaj» nim oblastem predlog za izboljšanje materi» alnega položaja učiteljstva; predlagala je ono, kar je za danes najnujnejše potrebno za obstanek in uspešno delo celokupnega stanu. Učiteljstvo misli, da to zasluži po svo» jem delu in po svoji ljubezni .za vse napredne pokrete v Jugoslaviji. Nihče si ne more pred» stavljati šole brez vneto razpoloženega de» lavca v njej, in ne izvedbe prosvetnih reform med narodom brez navdušenih in požrtvoval» nih učiteljev. Navdušenje pa pada ob skrbeh za svoj lastni obstanek in za obstanek svoje družine.
Vlada, ki bo rešila materialno vprašanje učiteljstva, bo s tem rešila tudi vprašanje vdanega požrtvovalnega in navdušenega dela za narodno prosvečevanje. Vsakodnevna borba za obstanek, ki mori učitelja, gre na škodo države in tudi vdanega in pravilne» ga dela. Skrb za šolo se učiteljstvu vsled te borbe otežkoči. Težnja za obstanek absorbira vso pažnjo za drugo delo ter je zaradi tega delo za šolo in narod manj intenzivno.
Navsezadnje pa zahtevajo izboljšanje materialnega položaja učiteljstva ne le inte» resi države in naroda, ampak tudi socialna pravičnost. Stan, ki je s svojim delom poka» zal mnogo uspeha in mnogo ljubezni za na« predek države; stan, ki deluje v najzapušče« nejših krajih države; stan, ki živi med naro» dom in z narodom, ki ima v svojem delu mnogo trpljenja; stan, katerega večina pre» živi svoja naj'-;pša leta po oddaljenih vaseh v borbi z mnogimi nezgodami in neprijet« nostmi, mislimo, da je vreden, da se mu za» varuje mirno in koristno delo.
Ta stan pa ne zasluži samo tega, da se z njim računa, samo zaradi njegovega dela in življenja, nego zasluži to tudi vsled vloge, ki mu pripada. Od učitelja se zahteva mno» go. On je središče vsega pokreta na deželi, je duša celokupne akcije za prosvečevanje naroda, dela od jutra do večera za koristi dru» gega. In ko se pojavijo skrbi za preskrbo last» nih otrok, tedaj nastopijo najmučnejši dnevi za učitelja. Učitelj je dal svojo ljubezen, svoj prosti čas, svoje počitnice za preskrbo otrok drugih, a za svoje otroke nima sredstev. O tem se mora razmisliti, o tem treba govoriti. Končno je dolžnost države skrbeti za toliko tisočev učiteljev in toliko tisočev njihovih otrok.
Ko pišem to, naj napišem tudi za naše tovariše nekaj besedi.
Bolj, nego kdajkoli, je danes potrebno, da smo enodušni. Bolj, nego kdajkoli, je da» nes potrebno, da je naša pozornost skoncen« trirana na naše stanje in naše življenje; bolj, nego kdajkoli, je danes potrebno, da odvrže» mo od sebe malenkosti in pretiravanja, nes zmiselna nadmodroVanja, neskončna debati: ranja, neosnovana obtoževanja in sumničenja ter se vsi oprimemo dela za dobro stanu, za dobro nas vseh, naroda in države.
Od tega je odvisna bodočnost nas in na» ših otrok. Ako v naši organizaciji tudi niso nekatere stvari ravno take, kot bi želeli po« edinci in mi vsi, se bo to dalo že urediti, do« govorili se bomo; a ko trpi ves naš stan, če se gre za življenske interese celotnega stanu, potem je potrebno, da delamo vsi vda» no, navdušeno in enodušno skupno. Brez tega ni uspeha. Brez sloge, brez razumne borbe, brez dostojanstva in faktov ne bo uspeha. Mnogo svojih pozicij in ugleda je izgubilo učiteljstvo samo vsled tega, ker je v gotovem trenotku pozabilo na svoj glavni cilj in se napotilo v nepravo smer borbe brez konca in brez smisla. Često se je v organiza» ciji izgubil oni lepi kontakt, in konture te or» ganizacije so predstavljale le razne bojne ta» bore, ki se idejno ne razlikujejo, a razliku« jejo se po osebnih motivih. Tako delo nam je mnogo škodilo in na tako delo so gledali z nezaupanjem oni, ki so odločali o naši uso« di in ki bi morali imeti najlepše mišljenje o učiteljstvu, da mu pomagajo.
Smatram, da se moramo oprijeti dela, da izdelamo notranjo vez in ideologijo udru» ženja in da izoblikujemo sami sebe ter pre* pričamo vse, da smo eno in da smo vsi slož» no zavzeti za dobrobit šole in stanu. Pošto» poma je treba urediti razmere v udruženju, polagoma je treba delati za kultiviranje član» stva in odstranjevanje osebnih momentov v skupnosti ter vse sile usmeriti v ono smer, kjer se dela za stan in njegovo življenje. To delo mora prinesti koristi; tako delo daje pozitivne rezultate.
Dosti je mislil učitelj na druge; pobri» gati se mora tudi sam zase. Morebiti se do« zdeva to komu sebično. Ne, to je samo za*
hteva za ohranitvijo samega sebe in lastne rodbine.
Na tem mestu moram še poudariti, da je učiteljstvo večkrat odpravilo s praznimi obljubami in navdušenimi govori. Minil je čas vsega tega. Mi moramo opazovati življe» nje realnejše in ne smemo sprejemati več nikakih besed za gotov denar. Potruditi se moramo, da ustvarimo sebi znosnejše življe» nje. Misliti moramo na kak način nam more udruženje pomagati in ustvariti več institucij, ki bodo učiteljstvu v pridobitno in ekonom» sko pomoč.
Čakajoč, da nam priznajo naše pravice in naše delo, se moramo pobrigati zase sami. To pa ne bo uspelo, če obdržimo v na« šem udruženju še nadalje dosedanje metode dela, če z dosedanjo mentaliteto mnogih na« daljujemo umetno ustvarjeno borbo, ki nič ne pomenja za naše višje skupne cilje; ne bo ham nič uspelo, ako bomo delali iz malih in brezpomembnih vprašanj slona in trosili dra» goceni čas in energije za ugibanja in pogaja» nja o ničevih stvareh ter puščali velike živ»
ljenske probleme celotnega stanu v ozadju'-ter puščali ta življenska vprašanja neobrav» navana in nedotaknjena. Ako še nadalje tako delamo, ali smemo potem pričakovati od onih, ki gledajo tako delo, »da se zanj navdu/ šijo in da nam priznajo pravice?!
Glejmo, da si izberemo boljše metode in pota, ki vodijo k sigurnemu uspehu. Da pa pride do tega, je potrebna naša sloga, stanove ska zavest in navdušenje za našo splošno stvar. Le v tem leži uspeli; s tem bomo mogli iti dalje.
Sedanja vlada kraljevine Jugoslavije po« zna naše želje v oziru našega materialnega položaja. Nadejamo se, da Jugoslavija ne bo pustila celoten stan čakati na njegove po« trebe. Verujemo, da se bo dalo tudi nam to kar se je dalo drugim, ki so ravno tako za» služili kakor mi.
Naj tudi tovariši širom države razumejo vse to enako kot razumemo in želimo tudi mi.
Vabilo
Beograd,
december 1929.
Vlada K. Petrovič,
predsednik UJU.
Zakon o premeščanju, upokojitvi in odpuščanju
državnih uslužbencev.
Nj. Vel. kralj je na predlog pravosod» nega ministrstva in po zaslišanju predsedni» ka ministrskega sveta in notranjega ministra podpisal in proglasil zakon o premeščanju, upokojanju in odpuščanju uradnikov Ijn ostalih državnih uslužbencev civilnega reda.
§ 1. Uradniki in drugi državni uslužbenci civilnega reda morejo biti po potrebi službe tudi 'brez svojega pristanka premeščeni in upokojeni, dokler niso dosegli pravice na osebno pokojnino in odpuščeni iz državne službe.
V poslednjem slučaju bodo uporabljeni v pogledu odpuščanja predpisi zakona o pri» dobivanju pravic na osebno pokojnino in o odpuščanju z dne 1. marca 1929.
Predpisi premeščanja .ne posezajo v predpise drugih zakonov o prestajanju služ» be po moči zakona.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko bo ob« javljen v »Službenih novinah«. obvezno moč pa dobi s 15. avgustom 1929. Tega dne pre« stane veljava vseh zakonov in ostalih pred» pisov, ki nasprotujejo temu zakonu.
ZAKON
o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o od« pravnini takih uslužbencev, pogodbenih urada nikov in dnevničarjev.*
Člen 1.
Civilni uradniki in ostali državni usluž» benci kakor tudi uslužbenci državnih pro» metnih naprav pridobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše deset let, efektivno prebitih v aktivni državni službi ali v službi državnih prometnih naprav. V ta čas se ne šteje čas, ki ga je prebil uslužbenec na po« slovanju v službi države ali državnih pro« metnih naprav kot pogodbeni uradnik ali dnevničar. Za takih deset let, efektivno pre« bitih v aktivni državni službi ali v službi dr» žavnih prometnih naprav, pripada usluž« bencu kot osebna pokojnina 50% pokojnin« ske osnove. Za ostali čas, ki se prizna civil« nim uradnikom in ostalim državnim usluž« bencem za pokojnino, jim pripadata za vsa« ko nadaljnje leto po 2%, tako da dobe čez 35 let, ki se jim priznajo za pokojnino, po« polno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Uslužbencem državnih prometnih naprav, omenjenim v členu 125. zakona o državnem prometnem osebju, pripada 2'50%, tako da dobe čez 30 let popolno pokojninsko osnovo za pokojnino; onim, ki so omenjeni v členu 126. istega zakona, pa pripada za vsako na« daljnje leto, ki ga prebijejo v službi, ome« njeni v členu 26. istega zakona, 3'333%, tako da dobe čez 25 let, prebitih v tej službi, po« polno pokojninsko osnovo kot pokojnino.
Začeta druga polovica leta se šteje za popolno leto.
Člen 2.
Če se oni civilni državni uslužbenci in uslužbenci državnih prometnih naprav, ki imajo najmanj eno efektivno leto, prebito zdržema v državni službi ali v službi držav«
* »Službene Novine kraljevine Srba, Hr» vata i Slovenaca« z dne 6. marca 1929., št. •54/XXIII. — »Uradni list«, št. 25. od 12. marca 1929.
nih prometnih naprav, odpuste iz državne službe ali iz službe državnih prometnih na» prav, dobe kot odpravnino svoje enomesečne celokupne prejemke (redne prejemke in dra« ginjske doklade), oni pa, ki imajo več od tega, a še niso zadobili pravice do osebne pokojnine, dobe kot odpravnino za vsaki dve leti, efektivno prebiti zdržema v aktivni državni službi ali v službi državnih promet« nih naprav, po ene celokupne mesečne pre« jemke, pri čemer je smatrati peto začeto pe= riodo za dovršeno. Celokupna vsota odprav» nine ne sme biti nikoli večja od šestmesečnih celokupnih prejemkov.
V primerih, navedenih v predhodnem odstavku, se šteje za čas državne službe ali službe državnih prometnih naprav tudi čas, ki ga je prebil uslužbenec neposredno, pre» den je vstopil v državno službo ali v službo državnih prometnih naprav, na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradnik ali dnevničar.
Člen 3.
Pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki so prebili na poslovanju v službi države ali dr» žavnih prometnih naprav zdržema najmanj eno efektivno leto, dobe kot odpravnino svo» je enomesečne celokupne prejemke; oni, ki so prebili tako najmanj pet let, dobe kot odpravnino svoje dvomesečne, oni pa, ki so prebili nad pet let, svoje trimesečne celo» kupne prejemke, kolikor ni ; dogovorjeno glede pogodbenih uradnikov v pogodbi kaj drugega. V ta čas se šteje tudi čas, prebit prej v državni službi ali v službi državnih prometnih naprav.
Državni upokojenci in upokojenci dr» žavnih prometnih naprav, ki se odpuste s poslovanja v službi države ali državnih pro» metnih naprav kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji, nimajo pravice do odpravnine.
Člen 4.
Odpravnina se plačuje v mesečnih vso« tah, enakih enomesečnim prejemkom, pri« čenši z onim mesecem, ki pride prvi za me« sečem, v katerem se je odpuštitev izvršila, zaporedoma vsakega meseca, dokler se ne izplača.
Če taka oseba umre, preden je plačeva» nje odpravnine dokončano, se vrši izplače« vanje osebam, ki jim pripada po zakonu pravica do rodbinske pokojnine.
Člen 5.
Do odpravnine nimajo pravice oni usluž« benci, ki se odpuste za kazen.
Člen 6.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Istega dne dobi obT» vezno moč odredba člena 1.; s tem dnem prestanejo veljati odredba člena 336. financ« nega zakona za proračunsko leto 1928./29. kakor tudi one odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in zakona o državnem prometnem osebju, ki nasprotujejo tej odredbi.
Odredbe členov 2., 3., 4. in 5. imajo ob« vezno moč od dne 6. januarja 1929.
V Beogradu, dne 1. marca 1929.; štev. 16.972.
Aleksander s. r.
Revizija uradniškega zakona.
{»Naš Glas«.)
Na letošnji redni veliki skupščini našega Glavnega saveza, ki se je konec septembra vršila v Skoplju, in o kateri smo v našem listu že ponovno obširno poročali, je pred« sednik dr. Mihajlo Jovanovič, generalni di« rektor državnega računovodstva, podal o nad vse aktualnem vprašanju revizije sedanjega uradniškega zakona sledeči referat, katerega
posnemamo po beograjskem »Monopolskem glasniku:
»Vprašanje revizije uradniškega zakona zanima prav tako aktivne kakor tudi upo» kojene državne uslužbence. Pri merodajnih činiteljih sem zaprosil za informacije o re« viziji uradniškega zakona, ki naj bi se v krat« kem izvršila. Dobil sem sledeče podatke:
\	na
sejo širjega sosveta UJU
poverjeništvo Ljubljana,
ki bo dne 5. januarja 1930. v dvorani Celjskega doma v Celju. Začetek ob 8. uri.
Dnevni red:
1.	Poverjenikovo poročilo.
2.	Poročila funkcionarjev.
3.	Novi šolski zakon.
4.	Položaj v organizaciji.
5.	Samostojni predlogi.
6.	Slučajnosti.
Opomba: V smislu poslovnika so člani širjega sosveta vsi člani oijega sosveta in vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev. Ako je predsednik zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. Zaradi izredne važnosti seje pozivamo vse člane, da se je zanesljivo udeleže. Zato smo jo sklicali v Celje. Potnino predsednikom krijejo društva. Samostojne predloge pošljite poverjeništvu najkasneje do 2. januarja 1930.
UJU — poverjeništvo Ljubljana,
dne 18. decembra 1929.
Andrej Skulj,
poverjenik.
Josip Kobal,
tajnik.
Po 6. januarju je smatrala kraljevska vlada takoj kot eno svojih prvih nalog, da se zbere novo gradivo, a obenem uredi in pregleda že zbrani materijal, kolikor ga je že poprej zbral in prejšnjim vladam na razpo» laganje stavil naš Glavni savez. V ta namen je sedanja vlada sestavila posebne odbore strokovnjakov, ki so takoj začeli z delom. Po preteku izvestne dobe je nastal v delu nekak zastoj. Po kratkem presledku se je z delom započelo na novo in morda ni več daleč čas, ko bo delo dovršeno.
Kot zastopnik Glavnega saveza sem aktivno sodeloval pri izdelovanju novega uradniškega zakona in novega pokojninskega zakona. Vprašanje tega slednjega stoji danes na prvem mestu, dočim je problem uradni» škega zakona stavljen v drugo vrsto. To pa zaradi tega, ker odločujoči faktorji žele, da se oba zakona sprejmeta sočasno, ker sta v tesni medsebojni zvezi.
Pri reviziji teh zakonov so bili proučeni vsi momenti, katere je doslej Glavni savez poudarjal in jih zastopal. Ob tej priliki naj se namreč revidira tudi stalež dosedanjih upokojencev, tako, da bi pokojnino še na» dalje sprejemali samo tisti, ki so jo z dolgo« letnim službovanjem v državni upravi res zaslužili.
Pri nas so danes upokojenci, ki so bili upokojeni proti njihovi volji, so pa med upo« kojenci tudi taki, ki so s štirimi leti efektiv» ne državne službe bili upokojeni in prejemajo pokojnino.
V aktivno službo naj bi se pozvali vsi tisti upokojeni državni uslužbenci, ki so še mladi in sposobni za službo, s čimer bi se v proračunu dosegel znaten prihranek.
Kot starostno mejo za upokojitev bi se po tem načrtu določilo namesto starosti 65 let, kakor je to danes z uradniškim zako» nom določeno, starost 68 let, ker so slučaji, da se poedini državni uslužbenci tudi po 65. letu starosti čutijo dovolj sveže in sposobne, da bi mogli še nadalje aktivno službovati.
Kar je pa najglavnejše pri tej reviziji, je to, da se iz uradniškega zakona odstranijo vse določbe o upokojitvah in upokojencih ter se vstavijo v novi zakon o pokojninah, kateri naj bi bil v kratkem izdan.
Projektiran je pokojninski sklad za vdo» ve in otroke državnih uslužbencev. Ta fond bi država le podpirala s primernimi subven« cijami. Ker naj bi določbe o tem pokojnin» skem skladu bile sprejete kot sestavni del v zakon o pokojninah, zato ta zakonski načrt, dasi že povsem izdelan, ni bil odobren.
Danes plačuje država pod naslovom po« kojnin 200,000.000 Din letno. Z neznatnim doneskom aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev bi se mogla, tako sodijo, doseči še vsota približno 60,000.000 Din. Razven tega se izplačuje za rodbine umrlih uslužben» cev okoli 30,000.000 Din.
Prepričani smo, da na zakon o pokojni» nah ne bo treba dolgo čakati in da bo izdan v prav kratkem času. Z revizijo uradniškega zakona bi se pa moralni in gmotni položaj vsega državnega uslužbenstva znatno po» pravil.	*
O priliki dela na reviziji uradniškega za» kona je bilo sproženo tudi vprašanje glede spremembe sistema, po katerem so državni uslužbenci razdeljeni na kategorije. Mnogi smatrajo, da kategoriziranje državnih name» sčencev znači velik jez med posameznimi ka» tegorijami, kar tvori prvi povod, ki bi mogel izzvati nesporazum in nezadovoljnost mecf uslužbenstvom. Navzlic temu pa seveda tudi načrt novega uradniškega zakona upošteva kvalifikacije, s katerimi razpolagajo uslul» benci poedinih kategorij.«
Djački dom UJU u Beogradu.
Meseca oktobra je bil dogotovljen v Beogradu Dački dom, ki ga je zidalo Udru» ženje Jugoslovenskega Učiteljstva. V tem domu, ki je namenjen kot zavetišče oni šol« ski mladini, ki bo prihajala na izlete v Beo» grad, bo prostor za mladinsko knjižnico in čitalnico in mladinski muzej. V njem se bo«
do vršila tudi učiteljska zborovanja ter bodo v njem lahko tudi prenočevali učitelji, ki bodo prihajali v Beograd po opravkih. ■— UJU se je že preselilo o novi dom in z njim tudi uredništvo organizačnih listov. Vse drugo bo pa urejeno v najbližji bodočnosti.
Reforma čeških šol.
(Izvirni dopis »Učit. Tov.«).
V	začetku tekočega šolskega leta so se otvorile prve češke reformirane šole. Tri od njih so nameščene v predmestjih glavnega mesta Prage, namreč v Nuslih, Mihlu in Ho* stivaru, ostale pa so se osnovale v mestih Ričaneh, Humpolcu in Zlinu na Moravskem. Učni načrt za praške reformirane šole je napravila reformna komisija na šoli visokega pedagoškega študija v Pragi pod vodstvom profesorja dr. V. Prihode. Glavna pažnja se je posvetila reformirani šoli druge stopnje, za katero je bilo predlagano ime »Kome« nium«.
Ministrstvo šolstva je dovolilo reformi« rane šole pod sledečimi pogoji:
1.	Reformirana šola II. stopnje se mora imenovati »poskusna diferencirana meščan« ska šola«.
2.	Zakoniti vzdrževalci šol se ne smejo brez njihovega dovoljenja bolj obremeniti, kakor so doslej.
3.	Poskus se dovoljuje za šolsko leto 1929./30. in v tem letu se bodo na diferenci« rano meščansko šolo sprejeli samo učenci, ki so dokončali peto šolsko leto.
4.	Kot najnižji učni smoter se zahteva, da morejo dijaki nadaljevati svoje nauke v drugem razredu dosedanjih meščanskih šol.
5.	Dijaki poskusne šole, ki hočejo pre« stopiti bodisi kot javni učenci, bodisi kot pri« vatisti na srednjo šolo, morajo položiti spre« jemni izpit iz vseh predmetov. Ministrstvo ne ugovarja proti temu, če hoče dijak, ki je položil izpit za srednje šole, nadaljevati svo« je nauke na poskusni šoli tako, da so ob« enem zapisani kot privatisti na kaki javni šoli.
6.	Deželni šolski svet je pooblaščen sto* riti vse potrebne korake, da se reformirane šole otvorijo s 1. septembrom t. 1.
7.	Reformirane šole morata okrajni in deželni šolski nadzornik često nadzirati in o tem izčrpno poročati v mesecu maju mi« nistrstvu.
Prve češke poskusne diferencirane me« ščanske šole imajo, kakor smo že zgoraj omenili, organizacijo, kakršno je pripravila reformna komisija na šoli visokega pedago« škega študija v Pragi.
Njihovo osnovo tvori šolska enotnost druge šolske stopnje od VI. do IX. razreda. Šole imajo 8 polletij in začno graditi na učni tvarini, ki jo je obravnavalo 5. šolsko leto osnovne šole.
Učna snov je diferencirana z ozirom na nadarjenost dijakov, a to šele od drugega se« mestra dalje. Šola ima v glavnem dva od* delka, namreč humanističnega in tehničnega. Na humanističnem oddelku se ozira na večjo teoretično nadarjenost dijaštva. Ta oddelek se približuje sedanji češki srednji šoli. La« tinščina in francoščina ali pa angleščina so predmeti, ki si jih dijaki lahko sami volijo za študij. Če si dijak izvoli »klasično stro« ko« ima v nekaterih predmetih manjše šte* vilo ur kakor v moderni stroki.«
V	kolikor je mogoče, so predmeti v po» sameznih semestrih organizirani tako, da mo» re dijak prestopiti brez posebne izgube ener* gije in časa iz oddelka na oddelek. Ta orga* nizatorična prožnost je eden od glavnih znakov poskusne diferencirane meščanske šole, kajti ravno ona omogoča potrebno pe* dagoško diferencijacijo.
Učna snov je razdeljena na semestre. Če dijak pade v kakem predmetu, potem po« navija samo ta predmet, v drugih pa napre« duje z ostalimi dijaki.
Največja izprememba v učnem načrtu je učna koncentracija. Medtem ko se na ostalih čeških šolah uči v enem semestru obenem tri ali štiri naučne predmete, je njihovo število na poskusni diferencirani meščanski šoli omejeno. Vsakemu naučnemu predmetu se namreč posveti v semestru večje število ur (štiri tedensko), da je dijakova koncentra« cija večja. Nov predmet je »obče prirodo« znanstvo«, kjer se poučuje vsa prirodopisna in prirodoslovna učna tvarina (fizikalna in kemična) na temeljnih problemih iz življenja in prakse.
V zadnjih dveh semestrih je izbira pred« metov večja. Po metodični strani se prepu« sti kolikor največ mogoče vse delo učencu samemu po načelu samodelavnosti. Na ta na« čin postanejo dijaki bolj samostojni. Upo« rahljajo se problematične metode: Dijak dobi gotova vprašanja napisana, na katera mora pismeno odgovoriti. Odgovori zahtevajo na« tančne informacije, ki si jih dijak pridobi z lastnim študijem učnih pripomočkov in knjig. Pri učnem jeziku niso v rabi čitanke, temveč predela dijak izbrana literarna in na« učna dela. Glasno čitanje je preje izjema kakor pravilo. V poskusni diferencirani me* ščanski šoli se dosti več čita in piše, kakor je bilo v navadi v šolah učilnicah.
Mesto šolskih učilnic zavzemajo prvo delavnice za posamezne predmete, za zemlje« pis, zgodovino, jezike itd. Dijaki posečajo vsako uro drugo delavnico. Nravstvena vzgo« ja se naslanja na dijakovo samokontrolo in povsod se uvaja dijaška samouprava.
Šola skrbi tudi za kolektivnost vzgojo z rednimi družabnimi sestanki dijakov mesto ene ure državljanske vzgoje, zakaj ti sestan« ki prevzemajo deloma naloge občanske vzgo« je. Med učitelji in dijaki se gradi razmerje družabnega sodelovanja, ki temelji na oboje« stranskem zaupanju. Učitelji dijake in dija« kinje vikajo.
Dijaki ogovarjajo učitelja z njegovim imenom gospod X., gospod Y. Ker se hoče dijakom privzgojiti zavest pripadnosti do šole kot celote, ima vsaka teh novih šol svo« jo lastno himno in svoj lasten prapor. Uspeh dijakov v posameznih predmetih se meri s pedagoškimi testi, katerim se dijaki na go« tov čas podvržejo. Ti testi so prav dobra pobuda za delo. Diferencijacija dovoljuje, da se more ozirati na individualnost dijakov. Z laboratorskimi metodami, v kolikor se jih lahko poslužuje, se napeljuje dijaka k samo« delavnosti in samostojnemu delu. Mestni svet praški je dovolil za vsako šolo po 15.000 Kč izredne dotacije, da se morejo šole opre* miti z najnujnejšimi učnimi pripomočki, ka« terih ob otvoritvi šol sploh ni bilo. Čeprav so vse šole osnovane na istih temeljih, ven* dar razvija vsaka svojo individualnost. Ime* noma Zlinska šola je bolj kompromisna z dosedanjimi šolami in to celo v nekaterih temeljnih potezah.
Praga 1929.
E. Lippert — A. Lajovic.
Domoznanstvo za litijski okraj.
Litijsko okrajno učiteljsko društvo je že parkrat sprožilo misel, da bi izdalo knjigo domoznanstvenega pouka za svoj okraj. To misel mora vsak čim prisrčneje pozdraviti. Spisati tako knjigo pa ni samo obširno in težko delo, ki bi ga končno zmogel poedi« nec, katerega bi lahko enostavno najeli in plačali. Delati bomo morali zanjo prav vsi! Zopet bomo stavili na preizkušnjo svoj ide« alizem, požrtvovalnost in agilnost. Ako smo dovolj trdni bomo tudi prav gotovo uspeli.
Prav tako bo treba pričeti z zbiranjem materijala. Zamisel našega g. nadzornika, zbirati materijal po eni enotni dispoziciji, katero hoče on razposlati na vse šole, bo za
cialne razmere so v zagorski kotlini popol« noma druge, kot v litijskem predelu. Zaradi tega bo treba tudi dispozicijo za zbiranje materijala usmeriti za vsak predel v oni pra« vec, ki je zanj najbolj značilen in odločilen. V vsakem takem predelu pa bi določili enega kot zbiratelja materijala. Ti zbiratelji bi tvo* rili oni komite, ki bo izdelal program in na* vodila. Moral bo pritegniti k temu delu tudi kakega strokovnjaka v pomoč. Pozdravljam tudi predlog, da prevzame nalogo in dolžno* sti komiteja odbor okrajnega učiteljskega društva, saj bo tudi ono to knjigo izdalo in založilo, in ravno vsled tega ima dovolj po* voda, da sodeluje ne samo kot sodelavec, am* pak prevzame tudi vodstvo, ker bo gotovo tudi v organizatorskem pogledu najbolje in najlažje uspel. Dolžnost in naloga komiteja bo potem končna razporeditev vsega mate* rijala, sestavljanje raznih statistik in za ure* ditev finančnega vprašanja.
Približno iste misli sem razvil o priliki poučnega tečaja v Jevnici dne 4. decembra t. I. Moj protigovornik pa je zahteval nekega vodstva v eni sami osebi, ki naj vse to ure« juje in vodi. Nastopa proti moji trditvi, da že izdelanih poročil ne bo kazalo bistveno izpreminjati in dokazuje, da je treba v lite* rarnem in tehnično«znanstvenem pogledu vendarle poprave. To trdim tudi jaz sam" toda s pridržkom, da če tudi je v naših vr« stah par ljudi, ki se tako radi nazivajo za žurnaliste, sem vendar mnenja, da tega tako važnega dela oni niso zmožni. Dolžnost ko« miteja bo torej tudi poiskati onega strokov« njaka X, ki ga med nami ni, da bo delo končno popravil in uredil v literarnem, ka* kor tudi v znanstvenem smislu.
Proti vodstvu v eni sami osebi sem tudi iz enostavnega razloga, ker bi obremenitev ene same osebe s tako obširnim delom oku* pirala ne samo ves njegov prosti čas, ampak bi se dotični moral, ako bi hotel le količkaj uspeti, odtegovati tudi delu v šoli. Tega pa ne morem smatrati samo kot žrtev, temveč tudi kot nedopustno dejanje. Na podlagi take knjige pa bodo končno presojali tudi vse učiteljstvo našega okraja. Ne samo to, da bi se v takem vodstvu odražala premoč« na odvisnost in da bi to delo nosilo pečat ene same osebnosti, sem mnenja, da nam komite lahko v mnogo večji meri garantira za končen uspeh v vseh pogledih, kakor pa poedinec. Zavedati se moramo, da bomo to knjigo gradili vsi in bo zato ona tudi naše merilo in naš ponos!
Jože Tavželj.
DRAGO GORUP & Co.
Statistika „Naš rod".
Osnovne šole v dravski banovini:
Statistika naročil za „Naš rod" do 3. decembra 1929.
začetek prav dobrodošla. Seveda bo treba pozneje gotovo tudi v tem oziru še kake iz* popolnitve, katere nam bo narekovala že praksa sama. Najenostavneje in najprimer* neje je, da učiteljstvo vsake šole izdela za svoj šolski okoliš tozadevno obširno poro* čilo. Ta poročila pa bi potem, ko bodo že iz* delana, predelana in popravljena na domačih učiteljskih konferencah, pošiljali članom ko* miteja, ki ga bo treba za to na vsak način sestaviti. Po moji zamisli bo najbolje, če razdelimo ves okraj na več enot, kakor jih narekujejo že teritorijalne razmere, n. pr.: zagorska kotlina, litijski predel itd. Gospo« darske, industrijske in s tem seveda tudi so*
LJUBLJANI*. ..„
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/ISa


En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
s R E Z	Število Sol i|	Doslej naročenih ¡|	v %	Število otrok	Naročnikov	
	20	14		4093	1008	
Črnomelj.....	31	21		3162	803	
Kamnik......	43	27		4796	1436	
Kočevje......	51	20		4977	1072	
Kranj.......	57	36		6063	1683	
KrSko.......	32	25		6793	1836	
LaSko ......	22	19		4244	1500	
Litija.......	34	21		5076	1506	
Ljubljana - mesto . .	18	15	co	4638	1748	CO
LJubljana-okolica VZ,h' zah.	29 29	21 23		4331 4397	1762 1368	
Logatec......	22	19		3407	1803	
Novo mesto ....	44	24		6001	1232	
	31	26		4316	1862	
Skupaj v bivši ljublj. obl.	463	311		66294	20619	
	39	28		7012	2153	
Dol. Lendava ....	35	10		4973	386	
	27	17		3582	1712	
Gornji grad '. . . .	15	11		1770	612	
	18	U		2483	649	
	20	16	*	4306	1260	œ
Maribor - desni breg .	35	28		5475	2038	is
Maribor - levi breg . .	37	28	S	7548	2147	
Murska Sobota . . .	50	20		6386	729	
Ptuj.......	39	38		8479	3158	
Slovenjgradec . . .	24	20		3325	1263	
	37	26		5640	1349	
Skupaj vbivii mirib. obl.	376	253		60979	17456	
Skopaj i dravski banovini	839	564	67*22 %	127273	38075	29-91 *
Od 36 meščanskih šol naročilo 16, in sicer 1371 izvodov Od 21 srednjih Sol in učiteljišč naročile 3, in Bicer 158
skupaj 1529 , z osnovnimi Solarni 38075 „
skupaj 39604 izvodov
Napredovanja učiteljev.
Z ukazom so napredovali sledeči učitelji a) v 1. skupino II. kategorije:
Fabjan Antonija v Mariboru, Tratnik Ana v Gornji Ponikvi, Šafarič Franc v Sv. Juriju ob Pesnici, Žagar Franc v Sv. Juriju ob južni železnici, Svetek Viktorija v Vidmu ob Savi, Lenarčič Anton v Logatcu, Šinkovec Karla v Ljubljani, Likar Franjo v Celju, Antauer Evgen v Tišini, Musek Ljudevit v Sv. Vidu pri Ptuju, Dolinar*Gospodarič Roza v Kresnicah, Beniger Viljemina v Šmarju, Kalin Ivana v Ljubljani, Baukart Jan v Lju* tomeru, Jančekovič Matevž v Slovenski Bi« strici, Rusjan Ambrozij v Domovi, Veliko« nja Josip v Spodnji Polskavi, Jeločnik Alek« sander v Križah, Ribičič Josip v Ljubljani, Vrhovec Stanislav v Logu, Pipan Marija v Javorjah, Sotenšek Viktor na Brdu, Grebene Terezija v Ljubljani, Pogačar Andrej v Kam« niku, Požar Metod v Bohinjski Bistrici, Ja« kopec Franjo v Senovem, Kalan Maks v Šmi« helu, Hočevar Franca v Stari cerkvi, Doljak Valentin v Gornjem Logatcu, Bonač Franc v Mostah, Tavčar Marija v Krškem, Ojstriž Ana v Ljubljani, Koželj Marija v Novem mestu, Pogačar Franja v Mavčičah, Cerar Marija v Ljubljani, Ahačič Josipina v No» vem mestu, Šest Ana v Št. Jerneju, Jalen Terezija v Gorjah, Tavčar Ivan v Ljubljani, Miselj Ana v Koroški Beli, Legat Marija v Breznici, Šifrer«Čop Ana v Breznici, Kogej» Mandelj Franja v Devici Mariji v Polju, Ora» nič Helena v Križah, Reitz*Gantar Ana v Ljubljani, Franke«Kotnik Marija v Rudniku, Skala Anton v Mariboru, šušteršič Viljem v Mariboru, Malenšek Josip v Mariboru, Zdolšek Bogomir v Letušu, Braz*Grilc Franja v Prevaljah, Osterc Jožica v Mali Nedelji.
b) 2. skupino II. kategorije:
Šparl Avgust v Mariboru, Kopriva*Canj* kar Ana v Spodnji Polskavi, Križ Otilija v Dolnji Lendavi, Ušen Terezija v Sv. Petru v Savinjski dolini, Urbajs Marija v Čreš» njevcu, Rehar Marija v Mariboru, Presker Marija v Teharjah, Draksler Iva v Dobrni« čih, Petrič Ida v Zgornji Šiški, Eržen Zora v Begunjah, Ušeničnik Marija v Domžalah, Škrinjar Alojzij v Ljubljani, Sežun Andrej v Ljubljani, Pugelj Ivana v Sv. Lovrencu, Ma? rinič*Rajh Juika v Sv. Urbanu. Žlindra Va» lerija v Kostanjevici. Sušnik Marija v La»
¡»NAŠ ROD«.
—nr. Prva številka je izšla te dni. Vsled ogromne naklade in barvaste priloge ter drugih nepredvidenih začetnih težkoč se je nekoliko zakasnila. Storili pa smo vse, da jo dobe naročniki še pred prazniki. V ta na« men smo začeli najprej z ekspedicijo na šole, ki so oddaljene od pošte in železnice. Če bi se kje zaradi povečanega predprazniškega prometa na poštah primerilo, da ne bi pre» jeli lista niti v ponedeljek, uredite tako, da pridejo otroci ponj v počitnicah.
—nr. Naknadna naročila. Iz današnje statistike je razvidno, da je ostala skoro tretjina šol brez naročil. Med temi so tudi še nekatere večrazrednice. Ker vemo, da bo zato naknadno še mnogo naročil, mi pa vsled pomanjkanja kapitala ne moremo tiskati več kakor imamo vplačil, smo pustili to pot stavek, da bomo mogli ustreči tudi naknad» nim naročnikom. Ta naročila z istočasnimi vplačili bomo mogli upoštevati najdlje do 4. januarja, ker tiskarna potem potrebuje ma* terial za pripravo nove številke. Kdor torej še reflektira na prvo številko, naj ne zamudi te poslednje prilike, ker je kasneje, žal, ne bi več dobil. Naša zaloga bo namreč vsled omejenih denarnih sredstev tako majhna, da bo služila komaj za kompletiranje letnika.
—nr. Barvasta priloga, ki smo jo priložili prvi številki, ne bo izhajala vedno, ker nam to list čez mero podraži. Opozorite na to na* ročnike in jim povejte, da je bil to božični dar in da se jih, če bo to le mogoče, spom* nimo s podobnim darom zopet za piruhe. Pač pa bo prinašal list v vsaki številki pester niz ilustracij in bo izhajal redno na 32 stra* neh, ako ostane vsaj pri sedanjem številu naročnikov. To se pravi, nudil bo, kar bo pač največ mogoče.
zah, Šivič Milena v Breznici, Gaberšek Zlata na Viču. Berce Alojzij v Špitaliču, Janežič Ema v Sv. Marku, Dojčinovič Mihajlo v Ma* riboru, Aničič Josip v Polenšaku, Žmavc Jo* sip v Trbovljah, Komar Stana na Viču, Ži* gon«Hribernik Franja v Ljubljani, Kuralt An« tonija v Predvoru.
c) v 1. skupino III. kategorije.
Pavlovič«Devetak Marija na Viču, Ger* bec Rozalija v Lehnu, Mahnič Ivana v Za* gorju.
Z ministrskim odlokom so napredovali sledeči učitelji
a)	v 3. skupino II. kategorije:
Pohar Josip v Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Kotnik Viligoj v Lehnu, Skender Oton v Koroški Beli, Perme Josipina v Hotiču, Frelih Vida v Hrastniku, Fatur Julija v Ljubljani, Grubelnik Marija v Črenšovcih, Vodišek» Turk Alma v Višnji gori.
b)	v 4. skupino II. kategorije;
Mizerit Martin v Št. Rupertu, Tavželj Jože v Litiji, čič Albin v Ivancih, Brumen Beno v Ptuju, Mehora Drago v Šenkovem turnu, Jeraj Franja v Ksaveriju, Grčar Ana v Ribnici, Razinger Ana v Toplicah, Pucelj Ana v Lokah, Blaznik Gabrijela v Šmarju, Žmavc Marija v Cankovi, Hlebec Katarina v Kropi, Blatnik Angela v Toplicah, Horvaf Albina v Hotizi, šušteršič Marija v Črenšov» cih, Merhar Cirila v Št. Jerneju.
Na debelo.	Na drobno.
FR. M. ROZNAN
Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene. LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7.
Zakon o narodnim školama
5. decembra 1929.
(Službene Novine, 9. decembra 1929 Br. 289—CXIX.)
GLAVA L Opšte odredbe. § i-
Narodne škole su državne ustanove, čiji je zadatak:
da, nastavom i vaspitanjem u duhu dr» žavnog i narodnog jedinstva i verske trpe» ljivosti, spremaju učenike za moralne, oda* ne aktivne članove državne, narodne i dru« štvene zajednice;
da šire prosvetu u narodu neposredno i posredno saradnjom sa kulturnim ustano« vama za narodno prosvečivanje.
§ 2.
Nastava je u narodnim školama, opšta i obavezna u celoj Kraljevini Jugoslaviji.
Svako dete, čiji su roditelji nastanjeni na teritoriji Kraljevine Jugoslavije, vaspita« va se prema svojim sposobnostima bilo u redovnoj narodnoj školi bilo u naročitim dr* žavnim zavodima a po odredbama ovog Za« kona. Državna vlast če prinuditi roditelje lli staratelje, koji zanemaruju vaspitanje svoje ili poverene im dece, na vršenje dužnosti prema njima. Ona ima prava da od rodite« lja ili staratelja. koji su nesposobni za vrše« nje tih dužnosti (zbog raznih poroka, bolesti ili nemarnosti) oduzme decu i smesti u druge porodice ili u državne zavode.
§ 3.
Država se stara o otvaranju narodnih škola, postavlja i plača sve nastavnike u nji* ma, po odredbama ovoga Zakona.
§ 4.
Nastava je u narodnim školama besplat« na u granicama ovoga Zakona.
Učenici narodnih škola ne plačaju ni upisninu ni školarinu, niti kakve druge daž« bine.
§ 5.
Svaka narodna škola ima svoj pečat sa državnim grbom, nazivom škole i imenom mesta u kome se nalazi.
§ 6.
Reči: nastavnici, učitelji i učenici, u smi« slu ovoga Zakona obuhvataju i nastavnice, učiteljice i učenice. ako drukčije nije odre« deno.
GLAVA II.
Vrste narodnih škola i trajanje nastave.
§ 7.
Narodne škole su: osnovne škole i više narodne škole.
Narodne škole su i zabavišta, škole za nedovoljno razvijenu i defektnu decu i usta« nove, koje služe opštem narodnom prosveči« vanju: analfabetski tečajevi, škole i tečajevi za domačice. privredni tečajevi, higijenski tečajevi i slično.
§>8.
Osnovna škola traje četiri godine (prvi, drugi, treči i četvrti razred), a viša narodna škola za decu koja su svršila osnovnu ško« Iu pa do navršene četrnaeste godine takode četiri godine (prvi drugi, treči i četvrti raz* red).
Za svih ovih osam razreda školovanje je obavezno.
§ 9.
Za decu kojoj državni jezik naše Kras ljevine nije maternji može se uz osnovnu školu otvoriti pripravni razred. On se ne računa u propisani broj godina obaveznog školovanja. Upis u pripravni razred nije oba* vezan.
§ 10.
Deca, koja posle svršeneg četvrtog raz* reda osnovne škole produže školovanje u gradanskoj. srednjoj ili kojoj stručnoj školi, oslobodavaju se od daljega pohadanja na* rodne škole. To vredi i za one učenike koji pre navršene četrnaeste godine odu na za* nat i trgovinu ili pohode zanatsku trgovačku školu
Ko iz pomenutih škola. odnosno zanata. istupi pre vremena kada bi svršio obavezno školovanje u narodnoj školi, mora se vratiti u nju da dovrši propisano osmogodišnje ško« lovanje.
§ 11.
U osnovnoj školi vrši se samo redovna nastava. U višoj narodnoj školi vrši se re« dovna ili skračena nastava.
Koliko če biti olakšica u pogledu raspo« reda rada po mesecima u godini za one raz* rede više narodne škole koji imaju skračenu nastavu odreduje Ministar prosvete prema mesnim prilikama, po predlogu mesnog škol« skog odbora i bana.
U koliko je redovna nastava več zavede« na ostaje nepromenjena.
§ 12.
Gde su roditeljima neophodno potrebna deca iz viših narodnih škola kao pomoč za vreme poljskih radova može Ministar pro« svete u razredima za koje je potrebno, na predlog mesnog školskog odbora, uvesti re«
dovnu nastavu u pet zimskih meseci, od po« četka novembra do kraja marta i skračenu nastavu u ostalo vreme školske godine.
§ 13.
Osnivanje zabavišta je obavezno za ve* če gradove i industrijske centre.
Zabavišta se mogu otvarati na zahtev opština ili roditelja ako se za pohadanje upiše najmanje 50 dece, ili gde prosvetne vlasti to nadu za potrebno.
Upis u zabavišta nije obavezan.
U zabavišta se primaju deca muška i ženska od navršene četvrte godine. Program i način rada u zabavištu propisuje Ministar prosvete.
U zabavištu se ne sme izvoditi nastava propisana za osnovne škole.
§ 14.
Škole za nedovoljno razvijenu i defekt* nu decu pohadaju ona deca koja su nespo« sobna da prate nastavu u narodnoj školi (slepa, gluhonema, telesno i duševno za« ostala).
§ 15.
Škole za nedovoljno razvijenu i defekt« nu decu izdržavaju se o državnom ili bano« vinskom ili zajedničkom trošku. Program i način rada u tim školama propisače Ministar prosvete naročitim pravilnikom. Ove škole su po pravilu internatski uredene.
Ministar prosvete če odobriti, a prema budžetskim sredstvima i pomagati, i one škole i ustanove za duševno zaostalu i de« fektnu decu, koje su osnovane od samo« upravnih tela, privatnom inicijativom ili od humanih udruženja.
§ 16.
U cilju narodnog prosvečivanja i pri« vrednog usavršavanja otvaraju se škole i pri« vremeni tečajevi prema potrebama pojedinih krajeva. Ovamo spadaju škole i tečajevi za domačice, kao i tečajevi za odrasle nepisme« ne (analfabete), i drugi tečajevi.
GLAVA III.
Otvaranje i izdržavanje škola.
§ 17.
Osnovna škola če se otvoriti onde gde u okolini od 4 kilometra u poluprečniku (ra« dijusu) ima najmanje 30 dece obavezne da pohadaju školu.
Tamo gde bi pristup školi bio otežan, škola če se otvoriti i sa 20 učenika.
Više narodne škole otvarače se postup« no prema otvorenim uslovima u tom mestu.
§ 18.
U mestima gde nisu ispunjene pogodbe za otvaranje škole, a ima najmanje 10—20 dece dorasle za školu, mogu se otvoriti pri« vremene školske stanice ili ambulantne škole.
U školskim stanicama traje rad od 1. septembra do kraja juna. Nastavu izvodi učitelj susedne škole tri puta nedeljno po pola dana. U ambulantnim školama rad tra« je pet meseci u jednoj školskoj godini. U njima rade mladi učitelji koji nemaju stalno mesto službovanja, nego rade pet meseci u jednom, a pet meseci u drugom mestu.
Upravne opštine daju za ove ustanove zgradu, ogrev i najpotrebniji nameštaj kao i podvozna sredstva ili naknadu za podvoz na« stavnicima, a nagradu nastavnicima dodelju« je Ministarstvo prosvete.
Na kraju rada drži se ispit u prisustvu školskoga nadzornika, na kome se utvrduje rad i postignuti uspeh za svakoga učenika.
§ 19.
Školska opština je školska upravna je« dinica koju čine jedna ili više upravnih op« ština ili delovi istih. Dužnost školske opšti« ne je da izdržava jednu ili više škola. Svako naselje mora biti u sastavu jedne školske opštine.
Pored imena mesta može škola nositi ime koga od istorijskih priznatih naših na« cionalnih velikana. Ovo ime odreduje Mini« star prosvete, prema predlogu banske uprave.
§ 20.
Svaka školska opština ima svoj mesni školski odbor.
§ 21.
Gde u upravnoj opštini u smislu ovoga Zakona treba da bude više škola, opštinski odbor odreduje mesto i područje za pojedi« nu školu.
Ovoj izbor zemljišta i odredivanje pod« ručja konačno rešava ban.
§ 22.
Dužnosti upravne opštine za školu su ove: dati potrebno zemljište za školu. škol« sko dvorište, igralište, zemljište za praktičnu poljoprivrednu nastavu, učiteljski vrt (u se« linia obavezno, a u gradovima po moguč« stvu), i za učiteljske stanove, sve to po mo« gučstvu u bližini škole; starati se da svi pu« tevi koji vode školi budu ispravni.
.§ 23.
Dužnosti školske opštine su ove:
1. sagraditi i u dobru stanju održavati školske zgrade, u kojima moraju biti: po«
trebne učionice i radionice, udešene prema higijenskim i pedagoškim pravilima; po mo« gučstvu dvorana za školske svečanosti, koja če služiti i za sobnb gimnastiku; potrebne kancelarije i zbornica; stanovi za nastavni« ke i za poslužitelje;
2.	nabavljati nameštaj i učila za školu, a siromašnoj deci knjige i školski pribor;
3.	davati ogrev za školu, upravitelja i školskog poslužitelja, ako stanuju u školskoj zgradi;
4.	starati se o otvaranju novih škola, odeljenja i tečajeva u smislu § 16 ovoga Za« kona;
5.	starati se, pO mogučnosti, za školske kuhinje kao i za obdaništa za decu;
6.	gde je god moguče stvoriti i urediti školska kupatila i dečje poliklinike za spe« cijalna lečenja;
7.	podmirivati sve stvarne potrebe oko izdržavanja škola (opravki školskih zgrada, plačanje služitelja, osvetljenja, pribora za zabavišta i dr.);
8.	pomagati prosvetne ustanove, kojima se širi opšta prosveta u narodu.
§ 24.
Industrijska preduzeča dužna su poma« gati školskoj opštini u podizanju školskih zgrada i učiteljskih stanova, ako ne učestvu« ju u srazmeru sa obimom preduzeča u tome mestu u snašanju opštinskih tereta ili ako nemaju sopstvenih školskih zgrada. U tome slučaju o doprinosu ovih preduzeča odlučuje opšta upravna vlast. O vaj doprinos ne može biti veči od sume, koju bi preduzeče platilo za školsku opštinu, ako bi se u dotičnoj upravnoj opštini^ oporezovalo.
§ 25.
Svaka školska opština mora imati svoj budžet. Školski budžet sastavlja školski od« bor dotične školske opštine. Ako se školska opština podudara sa upravnom opštinom, ili ako je više školskih opština pod jednom upravnom opštinom, onda školski odbor bu« džet predlaže upravnoj opštini koja o njemu raspravlja i uvrščuje ga u svoj opštinski bu« džet, a školski odbor ima pravo žalbe sre« skom načelniku, ako drži da su njegovi za« htevi opravdani. U slučaju da školska opšti« na obuhvata više upravnih opština ili delove upravnih opština. onda školski budžet sa« stavlja školski odbor dotične školske opšti« ne i predlaže preko sreskog načelnika bano« vinskom školskom odboru. Kad ga banovin« ski školski odbor odobri, dostavlja ga odbo« ru nadležne upravne opštine da ga uvrsti u godišnji opštinski budžet. Upravne opštine ne mogu budžet školski odeliti od budžeta za opštinske potrebe, nego ga imaju uvrstiti kao sastavni deo opštinskog budžeta pod posebnim naslovom »Nastava narodnih ško« la« i s njim ga zajedno predložiti višoj vlasti.
§ 26.
U budžetu se predvidaju sume za redov« no izdržavanje škola. Povečanja ne smeju da predu 10% ranijeg školskog budžeta. Veče opravke i investicije, koje prelaze poveča« nje 10% preko školskog budžeta za isteklu godinu, mogu se učiniti samo ako ih, s obzi« rom na ostala opterečenja te opštine, odobri Ministar prosvete i Ministar Finansija.
§ 27.
Zgrade narodnih škola moraju biti na podesnim zdravim mestima; moraju biti suve i svetle, i imati dovoljno prdstora za uče« nike.
Ministar prosvete u sporazumu sa Mini« strom gradevina i Ministrom socijalne poli« tike i narodnog zdravlja propisuje uredbom odredbe o podizanju školskih zgrada i uči« teljskih stanova, o nameštaju, o uredenju školskih vrtova, dvorišta i drugo, kao i od« nosne ugledne planove za školske zgrade.
§ 28.
Gde opština nema podesnog zemljišta može ga nabaviti putem izvlaščenja (ekspro« prijacije).
§ 29.
'Svaka škola mora pored stana upravite* ljevog imati u bližini škole onoliko propis« nih stanova za nastavnike koliko ima poseb« nih odeljenja, kao i stan za jednog posluii« telja. Bez propisnog broja ovih stanova sa potrebnim prinadležnostima ne može se otvoriti škola niti novo odeljenje.
U varošima i varošicama može opština umesto stana davati stanarinu. Stanarina iz« nosi: u Beogradu i Zagrebu po 500 dinara mesečno na svakog nastavnika, u varošima preko 50.000 stanovnika po 400 dinara, varoši« ma izmedu 30.000 i 50.000 stanovnika po 350 dinara, varošima ispod 30.000 stanovnika po 300 dinara, varošicama po 200 dinara.
§ 30.
v Po odobrenju nadležnih vlasti, školska opština putem licitacije ili u svojoj režiji gra« di sve zgrade za školsku potrebu, služeči se narodnom radnom snagom i materijalom ko« jim raspolaže.
Plan za podizanje školske zgrade odo« brava ban.
§ 31.
Opštine mogu podizati o svome trošku zgrade namenjene narodnom prosvečivanju
kao: škole za poljoprivredu, za domačice, stručne škole itd.
U ovu svrhu može se više opština udru« žiti. '
§ 32.
Kod svake nove gradnje i dogradivanja zgrada što ih opštine dižu u prosvetne svr« he, bilo koje vrste, pomaže"država svima op« štinama, ,osim gradskim, koje imaju svoje gradevinske stručnjake, na njihovu molbu i o svome trošku u ovome: izraduje gradevin« ske planove i predračune, vodi vrhovni struč« ni nadzor i daje sve potrebne stručne komi« sije za pregledanje gradevine.
§ 33.
Onim opštinama, koje nemaju propisnih školskih zgrada niti imaju materijalne mo« gučnosti da ih same podižu, pomagače bano« vine i država pri podizanju školskih zgrada.
Nadležne vlasti mogu odobriti da se za gradnju škola upotrebi radna snaga i mate« rijal, kojima raspolaže država.
§ 34.
Ban če narediti upravnoj opštini, kad se ukaže potreba, da otvori novu ili proširi po« stoječu školu. Protiv ove odluke ima pravo upravna opština žaliti se Ministru prosvete.
§ 35.
Da bi se otvaranjem novih škola brže i jače podigla narodna prosveta, osniva se Dr« žavni školski fond pri Državnoj hipotekar» noj banci, kome če se svake godine iz držav« nog budžeta dodavati potrebna svota, dok ne dostigne ukupno 150,000.000 dinara. Iz toga Fonda če se davati samo zajmom za grade« nje novih zgrada za škole i stanove učitelja obuhvačene ovim Zakonom.
Zajmovi za gradenje novih zgrada pr« venstveno če se davati mestima gde škola uopšte nema.
Rok se odreduje prema količini uzajm« ljene svote i imovnom stanju dotične op« štine.
Siromašnim školskim opštinama u koji« ma je najmanje 60% nepismenih pozajmica se daje sa manjom kamatom ili bez kamata sa rokom do 20 godina.
Državnim školskim fondom upravlja Ministar prosvete u sporazumu sa Pretsed« nikom Ministarskog saveta prema pravilima, koja če on propisati u sporazumu sa Mini« strom finansija i po saglasnosti sa Pretsed« nikom Ministarskog saveta.
§ 36.
Školska zgrada i školsko dvorište ne mo« gu se upotrebiti ni za što drugo osim za ško« lu i ciljeve, koji su u skladu sa opštim ci« ljem narodnih škola (§ 1) .
§ 37.
Imovinu jedne školske opštine sačinja« vaju:
1.	sve školske zgrade i celokupno nepo« kretno školsko imanje;
2.	sav školski nameštaj;
3.	zbirke učila i školske knjižnice;
4.	mesni školski fond;
5.	gotovina od raznih prihoda.
§ 38.
U mesni školski fond idu svi pokloni, zadužbine i drugi prihodi namenjeni toj svrsi.
Mesni školski fond služi:
1.	za pomaganje siromašnih učenika, na« ročito onih bez roditelja;
2.	za pomaganje učeničkih izleta i utak« mica, školskih knjižnica za decu i odrasle;
3.	za školske kuhinje i obdaništa;
4.	za potrebe narodnog prosvečivanja uopšte.
§ 39.
Školska opština mora se ubaštiniti na sve nepokretno školsko imanje.
Od školske nepokretne imovine ne mo« že se ništa upotrebiti u kakve druge svrhe, niti otuditi ili zadužiti, osim u one koje pro« pisuje ovaj Zakon, a po odobrenju Ministra .prosvete.
§ 40.
Ako se iz jedne školske opštine izdvoji nova školska opština ili jedan deo školske opštine, imaju pravo na razmeran deo zajed« ničke školske imovine. Podela če se izvršiti sporazumno.
U slučaju nesporazuma rešava spor ban.
§ 41.
Za podmirenje potreba svaka seoska školska opština ima školsku blagajnu u koju ulazi:	v-	||
1.	svote koje daje upravna opština na ime izdržavanja škole po redovnom prora« čunu;
2.	prihodi od školskog imanja, fonda ili čega drugoga, što školi pripada;
3.	svote koje banovinski školski otibor daje školi;
4.	razni prihodi.
Kaka če se vršiti poslovi školske blagaj«
ne propisače Ministar prosvete pravilnikom.

GLAVA IV.
Nastava.
§ 42.
Nastavni predmeti u narodnim škola» ma su:
1.	nauka o veri sa moralnim poukama;
2.	narodni (srpsko»hrvatski»slovenački) jezik;
3.	narodna povest (istorija) s najzname» nitijim dogadajima iz opšte povesti;
4.	zemljopis naše države s osnovnim po* znavanjem drugih zemalja;
5.	račun sa osnovima geometrije i geo« metrijskog črtanja;
6.	poznavanje prirode;
7.	praktična privredna znanja i umenja prema potrebama kraja;
8.	higijena;
9.	domačinstvo;
10.	ručni rad sa naročitom primenom na» rodnih motiva;
11.	črtanje;
12.	lepo pisanje;
13.	pevanje;
14.	telesne vežbe po sokolskom sistemu.
§ 43.
Verska nastava je obavezna za sve pri» znate veroispovesti. Veronauku predaju sve» štenici ili učitelji dotične konfesije, prema želji roditelja. Sveštenik»veroučitelj mora biti državljanin Kraljevine Jugoslavije.
Gde se roditelji odluče da veronauku predaje učitelj, ali nema učitelja iste verois» povesti koje su i učenici, veronauku če pre» davati sveštenik, a gde nema ni jednih ni drugih, veronauku če predavati druga pogod» na lica.
Veroučitelje»sveštenike postavlja Mi» nistar prosvete iz reda kandidata predlože» nih od nadležne vlasti dotične konfesije a nagradu im odreduju i plačaju mesne verske opštine ili samo roditelji. Isto ovo važi i za druga lica koja u nedostatku sveštenika i uči» telja predaju veronauku.
Veroučitelji: sveštenici, radi zadobijanja potrebne pedagoško»metodske spreme pola» žu naročiti veroučiteljski ispit
Veroučitelje»sveštenike i druga lica van učiteljskih i svešteničkih krugova koji pre» daju veronauku Ministar prosvete če na predlog banske uprave razrešiti dužnosti, ako njihov rad u školi ne odgovara pedago» škb»metodskim načelima ili njihovo držanje u školi i van nje nije u skladu sa opštim ciljevima narodnih škola.
Nastavni plan i program iz veronauke propisuje Ministar prosvete po saslušanju Ministarstva pravde.
§ 44.
Opšta redovna nastava u narodnoj školi izvodi se na državnom jeziku a po nastavnom planu i programu koje propisuje Ministar prosvete, po saslušanju Glavnog prosvetnog saveta, za celu državu. rukovodeči se nače» lom koncentracije nastave u aktivnog učešca učeničkog.
Nastavni program treba da pruži mo» gučnost za prilagodavanje nastave prilikama i potrebama života u kraju u kome se škola nalazi. U višoj narodnoj školi nastava raz» vija smisao za poljoprivredu, a za zanat, tr» govinu i industriju gde je to potrebno.
§ 45.'
U mestima gde u znatnoj meri stanuju državljani drugog jezika, otvoriče se poseb» na odeljenja osnovne škole za njihovu decu U ovim odeljenjima ne može biti manje od po 30 učenika. Izuzetno se može otvoriti ovakvo odeljenje i sa 25 učenika, o čemu odlučuje Ministar prosvete.
Program i plan nastave isti je kao i u ostalim osnovnim školama u zemlji.
Nastava u ovim odeljenjima izvodi se na maternjem jeziku učeničkom. U ovim odeljenjima predaje se državni jezik kao obavezan predmet.
Gde u mestu ima više odeljenja iste na» rodne manjine, ona mogu imati svog poseb» nog upravitelja.
§ 46.
Ako u mestu postoje odeljenja, odnos» no škole sa nastavnim jezikom državnim, a uz to i posebna odeljenja ili škole sa nastav» nim jezikom druge koje narodnosti, mora» ju deca državnoga maternjega jezika poha» dati osnovnu školu s državnim nastavnim jezikom; deca druge narodnosti i jezika mo» gu. po volji roditelja pohadati odeljenja s državnim nastavnim jezikom mesto odelje« nja svog maternjeg jezika.
Deca jedne narodne manjine ne mogu polaziti školu druge narodne manjine.
U mestima gde ima dece narodnih ma» njina školski obavezne, koja po svome bro« ju ne mogu imati nastavu na maternjem je»' ziku, moraju ta deca polaziti školu s držav» nim nastavnim jezikom.
§ 47.
U svima narodnim školama nastavu iz» vode državni nastavnici i oni moraju potpu« no vladati državnim jezikom. To važi i za veroučitelje.
Učiteljice poučavaju prema potrebi u ručnom radu u domačinstvu i učenice iz onih odeljenja, u kojima inače redovnu na» stavu vrše učitelji.
§ 48.
Narodne škole su nepodeljene ili pode» ljene.
Škole s jednim nastavnim licem (za op» štu nastavu), koje poučava sve učenike do» tične škole, jesu nepodeljene; one s dva ili više nastavnih lica, u kojima se deca razdele na pojedina nastavna lica za poučavanje, je» su podeljene.
§ 49.
Učenici, koje poučava jedno nastavno li» ce u posebnoj školi, čine školsko odeljenje.
Učenici se, radi nastave, rasporeduju u razrede. Razred čine učenici, koji zajedno uče jedne iste predmete po jednom istom na» stavnom programu.
U školama, gde jedan nastavnik pouča» va u isto vreme više razreda, mogu se spo» jiti učenici dvaju, a u višim razredima na» rodne škole i triju razreda u jedan kombi» novan razred.
Učenici ovako kombinovanog odeljenja redovno se zajedno poučavaju u istoj stvar» noj gradi, te se prema tome mogu za tu svr» hu prirediti i naročiti udžbenici.
§ 50.
Vaspitanje muške i ženske dece je za» jedničko.
Gde prilike dopuste, imaju se odvojiti muška i ženska deca u zasebne muške i žen» ske škole ili u zasebna odeljenja.
§ 51.
Svaki nastavnik ima svoje odeljenje.
Odeljenje s jednim razredom po pravi» lu ne može imati više od 50, a sa više razre» da više od 40 učenika. Kad broj učenika bu» de veči, odeljenje se deli.
§ 52.
Uza svaku seosku narodnu školu, a po mogučstvu i uz druge, mora biti školski vrt, koji ima služiti za opšte nastavne svrhe a naročito za nastavu iz prihodnih nauka, praktično vežbanje učenika u poljskoj pri» vredi kao i školska kuhinja za vežbanje uče», niča u kučanstvu. Ministarstvo prosvete pro« pisače uzorne planove za školske vrtove.
Prihod od ovih vrtova pripada nastavni» cima.
Podela ovoga prihoda urediče se pravil» nikom.
Ministar prosvete odrediče, gde je po» trebno, tri dana u godini, kada če učenici na» rodnih škola, pod vodstvom učitelja, vršiti pošumljavanje i podizanje nasada.
Na pojedinim mestima osnovače se škol» ski gajevi. Brigu o održavanju nasada (od» brana od suše, stoke itd.) vodiče učenici po uputstvima učitelja.
§ 53.
Narodna škola mora imati zbirke potreb» nih učila i knjižnicu za učitelje, učenike a po mogučstvu i za gradane školske opštine.
§ 54.
Školski rad redovno traje deset meseci, od početka septembra do kraja juna, a škol» ska godina se računa od 1. septembra do 31. avgusta.
Veliki školski odmor traje redovno dva meseca, u julu i avgustu. Ostale odredbe o prekidu školskog rada zbog potreba pojedi» nih krajeva, o praznicima, kao i ekskurzija» ma i svečanostima školskim, propisače Mini» star prosvete pravilnikom.
§ 55.
Na dan 28. juna održače se u svakoj na» rodnoj školi završna školska svečanost. Ta» da če se vršiti i nagradivanje ili pohvaljiva» nje učenika koji su odlični ili vrlo dobri iz učenja i vladanja.
GLAVA V.
Učenici.
§ 56.
U školu se upisuju sva sposobna muška i ženska deca, koja do kraja dotične kalen» darske godine navršuju sedmu godinu.
Telesno i duševno osobito razvijena deca mogu biti upisana u školu i s potpuno navr» šenom šestom godinom, ako u školi ima do» voljno mesta.
§ 57.
Upis učenika vrši mesni školski odbor najdalje do 1. jula svake godine, na osnovi lekarskog pregleda sve dece za školu dorasle, po spisku koji pod svojom odgovornošču sa» stavlja upravna opština i prema njemu, pre» ko roditelja, poziva decu pred školski odbor.
Utvrdeni spisak upisane dece uz spisak one dece, koja su ostala neupisana, potpisu» je mesni školski odbor i šalje opštoj uprav» noj vlasti na pregled i odobrenje. U spisku neupisane dece obrazložava se zašto nisu upi» sana.
iPrilažu se i sve molbe i žalbe, ako bi ih
bilo.
Na koji če se način vršiti lekarski pre» gled dece za upis u školu propisače Ministar» stvo socijalne politike i narodnog zdravlja u sporazumu sa Ministarstvom prosvete.
§ 58.
Na osnovi lekarskoga pregleda oslobo» davaju se od pohadanja narodne škole deca:
1.	koja zbog telesne nesposobnosti ne mogu dolaziti u školu niti mogu s uspehom pratiti nastavu (slepa, gluhonema itd.);
2.	koja su bolesna uma ili su umno ne» dovoljno razvijeni;
3.	koja boluju od zaraznih bolesti.
O ovoj deci uprava škole i dalje vodi ra» čuna po § 15.
§ 59.
U slučaju neotklonjivih prepreka za re« dovno pohadanje škole Ministarstvo prosve» te dozvoliče privatno polaganje ispita. Ovo važi za decu koja žive na kulama svetiljama (na pučini), opservatorijama na visokim pla» ninama, na ostrvima gde nema škola i tome slično; takode i za decu koju dugotrajno bo» lovanje sprečava da redovno pohadaju ško» lu. Takva deca moraju polagati ispit svake godine u najbližoj školskoj opštini.
Privatnog učenika ne može ispitivati ono lice koje ga je poučavalo.
§ 60.
Sva upisana deca moraju redovno dola» žiti u školu. Za izostajanje su odgovorni ro» ditelji ili staratelji, a i oni koji bi školsku decu primili u službu.
Izostanak od škole opravdavaju ovi slu» čajevi:
1.	bolovanje deteta;
2.	smrt člana porodice;
3.	elementarna nepogoda, kad poplava, oluja, vejavica ili snežni smetovi spreče do» lazak u školu.
Privremeno ne smeju polaziti školu deca koja su od toga isključena po sanitetskim propisima.
§ 61.
Učitelj vodi tačnu evidenciju o izostaja» nju učenika od škole, pa ih prema prilikama opravda ili ne opravda.
O neopravdanim izostancima sastavlja poseban izveštaj prema potrebi, a najmanje svakog prvog i petnaestog dana u mesecu i dostavlja ga preko upravitelja mesnom škol» skom odboru.
Mesni školski odbor pozove preko po» glavarstva opštine roditelje ili staratelje naj» dalje u roku od četrnaest dana i posle pis« menog saslušanja izriče kaznu, koja moze biti:
1.	opomena;
2.	novčana kazna od 10—20 dinara na jedan izostali dan.
Kazne se po pravilu upotrebljavaju ozna» čenim redom. U težim slučajevima može se preko reda upotrebiti teža kazna.
Protivu kazne mesnog školskog odbora može se u roku od osam dana žaliti opštoj upravnoj vlasti protiv čije odluke nema žalbe.
Novčane kazne izriču se u korist Držav» nog školskog fonda. Naplačuje ih opštinska uprava (poglavarstvo) u roku od petnaest da« na po prijemu presude. U slučaju da uprava opštine ne naplati kaznu od roditelja u od« redenom roku, plača je pretsednik (poglavar) dotične opštine. Novčana kazna se može si« romašnim roditeljima zameniti radom na školskim ili opštinskim poslovima, na njiho« vu molbu.
Bliže odredbe o postupku pri izricanju i izvršenju ovih kazni propisuje Ministar pro« svete.
§ 62.
Roditelj, koga pozove mesni školski od« bor, mora se pozivu odazvati. Ako se ne oda» zove, dužna je opštinska vlast postupiti isto onako kao i u slučajevima neodazivanja po« zivu koje druge javne vlasti.
§ 63.
Učenički napredak u nastavnim predme« tima i vladanje ocenjuje se dva put godišnje: krajem prvog polugodišta meseca januara, i krajem drugoga polugodišta meseca juna.
Uspeh učenika u pojedinim predmetima ocenjuje se ocenama: odličan (5), vrlo dobar (4). dobar (3), slab (2), rdav (1).
Učeničko vladanje ocenjuje se ocenama: odlično, vrlo dobro, dobro, loše.
Prevodenje učenika u stariji razred vrši se krajem školske godine na osnovi ocene uspeha.
Kod odlučivanja o prelazu učenika u sta« riji razred ima se uzimati u obzir celokupan njegov napredak u školi. Onaj učenik, koji pokaže uopšte slab uspeh, a nema izgleda da če dostiči drugove u starijem razredu, ostav» lja se da ponovi razred.
§ 64.
Prevodenje učenika iz jedne škole u dru» gu vrši se na zahtev roditelja, naročitim pre» vodnicama, koje upravitelj škole neposred» no šalje upravitelju one škole, u koju učenik prelazi.
Prevodnicu dobijaju i oni učenici, koji pre navršenoga obaveznog školovanja, a po navršetku 14 godina života, prelaze u gradan» sku, srednju stručnu školu, ili odu na zanat ili trgovinu (§ 10).
Iz upisne knjige prve škole učenik se ispisuje onda, kada upravitelj druge škole odnosno sopstvenik radnje izvesti da je uče» nik tamo upisan.
Učenici, koji su svoju školsku dužnost po navršetku godina obveznog školovanja lspunili, ispisuju se iz škole i dobijaju sve» dočanstvo o svršenoj osnovnoj, odnosno vi« šoj narodnoj školi.
Upravitelj škole ima po naročitom spi« sku voditi brigu o svima učenicima, koji stu« pe u druge škole, i paziti da se ne čine zlo« upotrebe.
§ 66.
U toku osmogodišnjeg školovanja uče» nik se može lspisati iz škole u ovim slučaje» vima:	>
a)	kada teško oboli od kakve neprebolne bolesti;
b)	kad zbog poznijega upisa ili ponavlja» nja razreda za školu prestari, te muškarac navrši 16, a devojčica 15 godinu.
U oba ova slučaja o ispisu rešava mesni školski odbor na molbu roditelja ili po svom nahodenju, a odluku odobrava opšta uprav» na vlast.
§ 67.
Telesna kazna je zabranjena. Druge kaz» ne se mogu upotrebiti samo u meri koja ne» če ubijati volju i samopouzdanje učenika^
§ 68.
Učenici ne mogu biti članovi udruženja na verskoj osnovi, niti udruženja koja bi ma u kom vidu smetala verskoj snošljivosti ili bila protivdržavnog ili narodnog jedinstva Srba, Hrvata i Slovenaca.
§ 69.
Osim čisto školskih svečanosti učestvo» vanje učenika može biti samo u onim javnim svečanostima i javnim časovima koji imaju državno ili opšte nacionalno značenje ili su u uskoj vezi sa školom.
GLAVA VI. NASTAVNICI.
1. Vrste nastavnika i njihdva sprema. § 70.
U svima državnim narodnim školama, (školskim zabavšitima) i školama za .nedo» voljno razvijenu i defektnu decu, tečajevima za odrasle nepismene, kao i u drugim sličnim školama, koje su pod Ministarstvom prosve« te, nastavu izvode učitelji i stručna lica.
Oni mogu biti zaposleni, sem nastavnim radom, i kao upravni školski organi kod vla» sti i ustanova po ovom Zakonu.
§ 71.
Učitelji mogu po službi biti privremeni i stalni.	,	; i i i
Za privremenog učitelja može se posta» viti onaj, koji je svršio državnu učiteljsku školu i položio učiteljski ispit zrelosti, od» nosno učiteljski diplomski ispit, ili višu pe» dagošku školu, ili pedagoške nauke na filo» sofskom fakultetu.
Za stalnost učitelja utvrduje se privre» meni učitelj, koji je položio praktični uči» teljski ispit.
§ 72.
Praktični učiteljski ispit može polagati privremeni učitelj posle dvogodišnjeg uspeš» nog rada u osnovnoj školi. Oni privremeni učitelji, koji za četiri godine ne polože prak» tični ispit ne mogu dalje ostati u službi.
§ 73.
U zabavištima rade učiteljice koje su is» pitane i za zabavilje.
Zabavilje dobijaju stalnost posle praktič» nog zabaviljskog ispita, koji mogu polagati posle dvogodišnjega uspešnog rada u zaba» vištu.
One zabavilje, koje za četiri godine ne polože praktični zabaviljski ispit, gube službu.
Zabavilje mogu biti i učiteljice bez pot» pune učiteljske kvalifikacije ako imaju naro» čitu kvalifikaciju za zabavilju.
§ 74.
Postavljanje i unapredenje učitelja i za« bavilja vrši se u smislu odredaba Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda od 31. jula 1923 godine.
§ 75.
U osnovnoj školi mogu predavati učite« lji i učiteljice bez obzira na pol učenika. U višoj narodnoj školi valja nastojati i gde god je to moguče provesti s obzirom na broj uče» nika i učiteljskih lica, da učitelji poučavaju mušku, a učiteljice žensku mladež.
U nepodeljenim školama rade prvenstve» no učitelji.
§ 76.
Za pojedine stručne predmete, a naroči» to u višoj narodnoj školi. mogu se postav« ljati stručno obrazovana lica kao honorarni nastavnici.
2. Dužnosti nastavnika.
§ 77.
Svaki učitelj, ma koje vrste, mora pri stu» panju u državnu službu položiti zakletvu pro» pisanu Uredbom o polaganju zakletve za sve činovnike i službenike u resoru Ministarstva prosvete, a gde je sam učitelj pred opštom upravnom vlašču.
Nastavnike uvodi u dužnost upravitelj, a u nepodeljenim školama predsednik mesnog školskog odbora.
§ 78.
Svi nastavnici su dužni:
1.	vaspitavati decu po pedagoškim nače« lima i poučavati u svima nastavnim predme» tima, prema propisanom planu i programu, u duhu odredaba § 1. i § 42. ovoga Zakona;
2.	po pravilu držati onoliko časova, koli» ko ih je za dotični razred, odnosno odeljenje propisano, a najviše dvadeset osam nedeljno;
3.	uredno voditi razredne i školske upis» niče i sve ostale propisne školske knjige;
4.	obračati podjednako pažnju na sve učenike bez razlike i ocenjivati njihov uspeh i vladanje pravično i nepristrano;
5.	u dane, koje odredi Ministar prosvete voditi decu na službu Božju;
6.	izveštavati upravitelja škole ili mesni školski odbor o izostajanju učenika od škole, ako roditelji ili staratelji ne bi opravdali izo» stanak;
7.	zamenjivati obolele i otsutne nastavni« ke po rasporedu i naredenju upraviteljevu;
8.	čuvati u ispravnom stanju sve povere« ne im školske stvari, za koje oni materijalno odgovaraju;
9.	saradivati u nastavničkim i roditelj« skim večima, koja se sastaju radi pretresanja vaspitnih pitanja;
10.	pohadati uz pripomoč države i banovi« na naučne i praktične učiteljske tečajeve i predavanja, koja se prireduju radi upoznava« nja naučnih novina ili radi postizavanja jed« noobraznosti u nastavi i vaspitanju;
11.	raditi na narodnom prosvečivanju.
§ 79.
Nastavnik če prilikom primanja razreda ili škole primiti i sve školske stvari: učila, arhivu, knjižnicu, razredni imenik i sve osta« lo, što dotičnom razredu ili školi pripada, i sve čuvati u ispravnom stanju do predaje.
Za sve stvari nastavnik potpisuje inven» tar i materijalno je za njih odgovoran.
§ 80.
U slučajevima krače bolesti ili otsustva pojedinih nastavnika razredi se, po pravilu, spajaju u odeljenja s večim brojem dece.
§ «1.
Svi nastavnici moraju se vladati u službi i van službe onako kako dolično obrazova« nim ljudima i vaspitačima omladine i naroda.
Učitelj je dužan davati primer gradan« ske, verske, političke i kulturne trpeljivosti. Zato on ima izbegavati sve akcije privatnog i javnog, naročito čisto političkog, karaktera, ko je mogu dovesti do ove netrpeljivosti. To» ga radi učitelji ne mogu biti ni članovi orga« nizacije koje su ma u kome pogledu štetne po ciljeve narodnih škola (§ 1), niti se zanimati poslovima koji se ne slažu sa učiteljskim po* zivom.
Za vršenje drugih takvih poslova, osim učiteljskih, moraju oni prethodno tražiti odo* brenje od Ministra prosvete.
§ 82.
Nastavnici če pomagati svaki rad van škole, koji se preduzima radi prosvečivanja širih narodnih krugova u duhu ovoga Zako» na. Ministarstvo prosvete če prema svojim budžetskim sredstvima odredivati nagradu onim nastavnicima, koji budu s osobitim uspehom radili na narodnom prosvečivanju van škole, kao i za rad u posebnim tečaj e« vima.
§ 83.
Svaki izostanak od dužnosti mora nastav» nik blagovremeno i potpuno opravdati na nas čin koji je propisan Zakonom o činovnicima.
3. Prava nastavnika.
§ 84.
Svi nastavnici državnih narodnih škola su državni činov.nici i imaju položaj i sva prava državnih činovnika po Zakonu o činov« nicima i ostalim službenicima gradanskog reda od 31. jula 1923. godine, ukoliko ovim Zakonom nije drukčiji odredeno. Svi držav» ni nastavnici narodnih škola imajo pravo na stan, odnosno stanarinu, po § 23. i § 29. ovog Zakona, kao i na ogrev po selima.
Učiteljica udata za neučitelja ne može dobiti stan u naturi.
§ 85. ,
Ne može se prevesti u učiteljsku službu činovnik:
a)	koji ima više od 30 godina, ako pre toga nije bio učitelj;
b)	koji je bio učitelj, ali je imao prekid duži od deset godina u vanprosvetnoj službi;
v) koji je bio učitelj, ali ima više od 35 godina službe;	,
g) koji je zbog nepodobnosti za učitelj» sko zvanje več jednom uklonjen iz učiteljske službe.
§ 86.
Učitelj, koji je bio van učiteljske službe više od pet i manje od deset godina, može se ponovo primiti u učiteljsku službu ako po* novo ponovi praktični učiteljski ispit i ako dokaže da njegovo dotadanje vladanje i za» nimanje neče škoditi učiteljskom pozivu.
. § 87.
Kad učitelj ili zabavilja navrši 35 godi* na efektivne državne službe, ima prava na onoliku penziju, koliko su mu bile poslednje godišnje redovne prinadležnosti uvečane sa 15% osnovne plate.
Nastavnici koji budu penzionisani pre navršenoga vremena za punu penziju, dobi« vaju u ime penzije 50% od penziskoga osno» va za prvih deset godina službe, a za svako dalje pola godine službe odreduje se proce» nat u smislu poslednje alineje čl. 140 Zakona o činovnicima i ostalim službenicima gradan« skog reda od 31. jula 1923. godine.
Po navršenoj 35 godini efektivne službe nastavnici se po molbi stavljaju u penziju
Učitelj ice, majke koje imaju više od tro« je dece, mogu se posle navršenih 20 godina efektivne službe penzionisati po svojoj mol» bi, s pravom na penziju koja im prema godi» nama službe pripada.
4. ¿Disciplinski propisi.
§ 88.
Nastavnici i školski nadzornici koji se ogreše o svoje dužnosti kazne se prema od» redbama ovoga Zakona.
Kazne su: 1. opomena; 2. ukor; 3. gubi« tak plate od tri dana do tri meseca; 4. preme» štaj u drugo mesto bez naknade selidbenih troškova; 5. otpust iz službe bez gubitka ste» čenih prava u slučaju povratka u službu; 6. otpust iz službe s gubitkom nekih ili svih ste» čenih prava; 7. stavljanje u penziju bez uma« njenja ili sa umanjenom penzijom.
Kazne se odreduju prema veličini krivi» ce, prema okolnostima koje olakšavaju ili otežavaju krivicu, i prema tome da li se na« stavnik kazni prvi put ili se kazna ponavlja.
Nijedna se kazna ne može izreči dok se krivica potpuno ne isledi i dok se nastavnik pismeno ne sasluša.
§ 89.
Opomenom kazni nastavnike upravitelj. Opomenom i ukorom kazni sreski načelnik. Gubitkom plate do petnaest dana kazni ban. Ostale kazne može izreči samo Ministar.
U roku od petnaest dana može se na» stavnik žaliti sreskom načelniku protiv kazne koju je izrekao upravitelj i Ministru protiv kazne koju je izrekao sreski načelnik ili ban.
Ministar prosvete obrazavače pri Mini« starstvu prosvete naročiti disciplinski odbor od pet lica pod predsedništvom načelnika za osnovnu nastavu, koji če kao savetodavno te« lo davati mišljenja po onim nastavničkim
krivicama po kojima kaznu izriče Ministar. U težim slučajevima može Ministar prosvete pre donošenja svoje odluke iziskati mišlje« nje Glavnog prosvetnog saveta.
§ 90.
Krivice nastavnika izvidaju upravitelji ili školski nadzornici u slučajevima školske prirode, inače to biva redovnim putem preko zemaljskih vlasti.
Izvidanje nastavničkih krivica vrši se po redovnoj nadležnosti ili po neposrednom na« redenju Ministra prosvete koji u tom slučaju može odrediti i svog specijalnog islednika.
Za vreme sudskog isledenja nastavnik se prema prirodi krivice može ukloniti od duž» nosti i za to vreme prima polovinu plate pa ako se oslobodi kao nevin, vrača se u službu i dobiva zadržanu polovinu plate. A ako se oslobodi iz nedostataka dovoljnih dokaza, onda Ministar po predlogu Glavnog prosvCt» nog saveta, rešava da li če nastavnik i dalje ostati u službi.
Nastavnik koji bude osuden na kaznu zatvora veču od šest meseci gubi platu za vreme zatvora.
Nastavnik koga zemaljski sudovi osude za bezčasna dela otpušta se iz službe s gu« bitkom svih stečenih prava. Ovakav se na« stavnik ne može povratiti u državnu službu.
§ 91.
Nastavnici koji u dve godine uzastopce dobiju nedovoljnu ili rdavu ocenu otpuštaju se iz službe.
Ako su stekli pravo na penziju otpuštaju se bez prava na ličnu penziju.
§ 92.
Ako se nastavnik koji je jedanput kaž» njen opomenom ili ukorom ili gubitkom pla« te do petnaest dana, u toku od tri godine posle toga ni u čem ne ogreši o svoje duž» nosti smatra se kao da nije ni kažnjen.
Nastavnik koji je jedanput otpušten iz službe može se opet vratiti u službu po pred« logu Glavnog prosvetnog saveta, a s obzirom na njegovo vladanje i zanimanje posle ot« pusta i s pogledom na opšte zakonske pro« pise.
5. Postavljanja, premeštanja, otpiuštamja i penzionisanja.
§ 93.
Gdegod je mogučno, učitelji koji prvi put stupaju u službu odredivače se u prvoj godini službe, a učiteljice za prve dve godine na rad samo u školama sa najmanje dva na« stavnika.
Novim učiteljskim kandidatima daje preče pravo na bolja mesta samo svedočan« stvo o boljem uspehu na učiteljskom dipTom« skom ispitu.
Učitelji iz prvoga stava ovoga paragrafa, po navršenoj prvoj i učiteljice po navršenoj drugoj godini službe, premeštaju se obavezno u manje seoske škole.
Broj praznih učiteljskih mesta objavlju« je Ministarstvo prosvete krajem svake škol« ske godine.
§ 94.
Postavljanje, premeštanje, penzionisanje i uvažavanje ostavke službenika obuhvačenih ovim Zakonom vrši se ukazom na predlog Ministra prosvete ili neposrednim rešenjem Ministra prosvete.
Od ovoga se izuzimaju službenici od 2. grupe III. kategorije pa na niže; njih nasvo» joj teritoriji postavlja ban. No premeštanje ovih službenika iz jedne banovine u drugu vrši Ministar prosvete.
§ 95.
Nastavnik može ostaviti službu samo onda kad mu bude uvažena ostavka.
Ostavka se može podneti po isteku škol« ske godine, i onda mora biti uvažena u smi» slu Zakona o činovnicima i ostalim službeni» cima gradanskog reda. Ostavka podneta pre isteka školske godine ne mora' biti uvažena, a ako se uvaži, učitelj ne može dobiti drugo mesto u toku te školske godine.
Ako nastavnik, bez odobrenja i bez do« voljnog opravdanja, izostane od svoje duž» nosti pet dana u mestu, ili deset dana van mesta, ili ako ne ode na novu dužnost za deset dana od dana saopštenog mu postav» Ijenja ili premeštaja, smatra se da je napu« stio službu, i njegovo se mesto oglašava za upražnjeno u smislu čl. 133. t. 7 Zakona o činovnicima i ostalim službenicima gradan« skog reda od 31. jula 1923. godine.
S 96.
Ako je nastavnik za vreme školovanja uživao državnu pomoč, ne može mu se uva« žiti ostavka niti dopustiti prelaz u drugu dr« žavnu službu. dok kao nastavnik ne otsluži dva puta onoliko vremena koliko je pomoč primao, ili dok ne vrati primljenu pomoč.
Isto tako i nastavnik koji se uz državnu pomoč spremao za rad u specijalnim školama (za nedovoljno razvijenu i defektnu decu, do« mačičke škole i dr.) morače raditi u tim ško« lama najmanje dvaput onoliko vremena, za koliko je uživao državnu pomoč (u otsustvu, novcu ili inače) ili vratiti primljene prinad« ležnosti i pomoč.
§ 97.
Premeštaji se vrše po pravilu samo na kraju školske godine.
Za vreme trajanja školskog rada (od 1. septembra do kraja juna) ne mogu se vršiti premeštaji po molbi. O izuzecimk, ako nisu protivni interesima službe, odlučuje Ministar prosvete.
§ 98.
Po svršetku školske godine, a najdalje do 5. jula banske uprave podneče Ministrstvu prosvete predlog za raspored nastavnika po« dručnih narodnih škola.
Ovaj predlog podnose banske uprave sa« glasno članu 62. Zakona o činovnicima i osta« lim službenicima gradanskog reda, uzimajuči u obzir i sledeče okolnosti dotičnih nastav« nika:
1.	uspeh u školi;
2.	uspešan rad u seoskim školama u ne» podeljenim odeljenjima i težim mestima;
3.	rad na narodnom prosvečivanju, šire» nju pismenosti, organizovanju kulturnih usta« nova, organizovanju i pomaganju zemljorad« ničkih zadruga, čuvanju narodnog zdravlja, suzbijanju alkoholizma, rad na književnosti prvenstveno školskoj; rad u organizacijama za jačanje svesti o narodnom jedinstvu i ose« čanja verske snošljivosti;
4.	porodične potrebe (dece za školova« nje, izdržavanje brače i sestara ili iznemog» lih roditelja);
5.	vreme službovanja (uz jednake pred» nje uslove odlučuje duže službovanje, naro» čito duže službovanje u istom mestu), i
6.	odredbe § 133. in 114. ovoga Zakona.
§ 99.
Na osnovu predloga banskih uprava a s obzirom na qpštu potrebu službe u celoj zemlji Ministarstvo prosvete vrši raspored nastavnika.
Ovaj raspored ima biti gotov najdalje do 15. avgusta svake godine a premešteni na« stavnici imaju biti u novim mestima najda» lje do 25. avgusta.
§ 100.
Molbe sa premeštaj podnose se preko nadležnih vlasti opšte uprave.
Ne mogu biti premešteni po molbi na« stavnici:
1.	čija prosečna ocena za poslednje tri godine ne iznosi dobar uspeh (3);
2.	koji su poslednje godine ocenjeni oce» nom nedovoljan (2) ili rdav (1);
3.	koji još nisu u mestu dobivenom po molbi proveli najmanje dve godine, izuzevši slučaj braka izmedu učiteljskih lica.
§ 101.
Varošice mogu dobiti nastavnici sa naj« manje 5, varoši sa najmanje 8, varoši sa pu« nom srednjom ili stručnom školom najmanje sa 10, a varoši sa fakultetom sa najmanje 12 godina uspešne učiteljske službe.
U školama sa manjinskim nastavnim je« zikom mogu se po potrebi za učitelje posta« viti i lica bez ovih uslova.
Isto tako mogu se prema potrebi sa ma» njim godinama službe postavljati u varošima i varošicama oni učitelji koji imaju pored opštih školskih kvalifikacija i neko posebno stručno osposobljenje (svršili su na primer kurs za ručni rad, gimnastiku, muziku i slično).
§ 102.
Sve odredbe ovoga Zakona o postavlja« nju i premeštanju važe i za zabavilje.
6. Ocenjivanje nastavnika.
§ 103.
Nastavnike (u školi i van ,nje) ocenjuju sreski i banski školski nadzornici.
§ 104.
Nastavnici se ocenjuju u toku cele škol» ske godine. Pri tome upisuje školski nadzor« nik sve važne napomene u list ocenjivanja svakoga učitelja, koji se nalaizi kod sviju prosvetnih vlasti. Obrazac ovog lista propi« suje Ministar prosvete.
Nadzornik upisuje u prvome redu svoj stručni"sud o pregledanom nastavnom radu. Osim toga upisuje svoj sud o učiteljskoj stručnoj spremi; o predanosti poslu; o even« tualnom otsustvu i bolovanju, o vladanju u službi" i van službe (§ 81); o radu na narod« nom prosvečivanju; o drugom eventaualnom radu i svojstvima učitelja, koji ga karakte« rišu kao vaspitača, nastavnika i gradana;
0	eventualnim nepovoljnim ujicajima, koji su sprečavali vaspitanje i nastavni rad u ško« li. Ove napomene treba da su proizvod ob« jektivnog kritičkog merila, ¡sa svima obziri« ma Eoje nalaže prosvetna služba.
Sve navedene prilike ima nadzornik pro» ceniti i na osnovi toga suda, a najdalje do 1. jula, utvrditi konačnu opštu ocenu, kojom če oceniti učitelja kao školskog radnika. Oce« na ima uglavnom da se osniva na opštem sudu, da li je učitelj svoju dužnost isavesno vršio.
Ocene su za učitelje kao školske radni« ke: odličan (5), vrlo dobar (4), dobar (3), ne» dovoljan (2), i rdav (1).
Ocenom »nedovoljan« i »rdav« ocenjuje se ona j učitelj čiji rad ne zadovoljava, a ko» ji je uz to i kriv za neuspeh u školi.
§ 105.
Nadzornikov sud koji ima značaj godiš» nje ocene učitelja upravitelj škole če posle inšpekcije u overenom prepisu dostaviti nadležnom sreskom školskom nadzorniku.
Na svršetku školske godine ¿če sreski školski nadzornik sve to ,s pregledom konač» nih godišnjih ocena dostaviti banskoj upra» vi radi upisa ocena u službeničke listove i list ocenjivanja kod banovine i Ministarstva. 'Pregled ocena ima.se podneti u dva primerka, jedan za banovinu, a drugi za Ministarstvo.
§ 106.
Upravitelj škole če posle svake inspek» cije nadzornikov sud ubeležiti u list ocenji« vanja slati sreskom nadzorniku u overenom prepisu radi uvodenj a u list ocenjivanja do« tičnog nastavnika, koji se nalazi kod sreskog
1	banskog nadzorništva, kao i u Ministarstvu prosvete. Takode on če taj sud dati nastav« niku na uvidaj, a .sud s rdavom, nedovoljnom i dobrom godišnjom ocenom ima dotičnom nastavniku odmah dostaviti u overenom pre« pisu.	I .
Na ocenu »rdav«, »nedovoljan« i »do» bar« može se nastavnik žaliti banu u roku od tri dana po saopštenju. U tom slučaju ban če odrediti ponovni pregled prekp nekog drugog nadzornog organa. Troškove ponov« nog pregleda plača žalilac, ako se tim pre» gledom potvrdi prva ocena.
Ako učiteljev rad pregleda i oceni i sre« ski i banski školski nadzornik, odlučujuča je za tu školsku godinu ocena banskog školskog nadzornika.
GLAVA VII.
Staranje o zdravlju učitelja i učenika.
§ 107.
Najmanje dvaput godišnje, u razmaku od šest meseci, mora se svaki učitelj i učenik podvrči lekarskom pregledu koji je bes» platan.
Pregled vrše školske poliklinike ili sre» ski sanitetski referenti.
§ 108.
Ne može vršiti službu u školi lice, koje boluje od aktivne tuberkuloze ili neke druge zarazne bolesti, koja se može preneti na uče» nike.
Ministarstvo prosvete pomoči če osniva« nje i izdržavanje doma za oporavljanje dbo» lelih učitelja.
§ 109.
ŠkoLska zgrada ne sme se podizati, ako za to odredeni lekar higijeničar, ili u otsu» stvu njegovu nadležni lekar, nije ispitao me» sto, na kom se ima podiči.
§ 110.
O zdravlju učitelja i učenika staraju se:
1.	školske poliklinike;
2.	školski lekari.
U mestima, u kojima školu pohada više od četiri stotine učenika, osnovače se školska poliklinika s kupatilom. Školske poliklinike su posebne ustanove za besplatan pregled i lečenje učitelja i učenika sa svim potrebnim uredajem za zaštitu njihova zdravlja. Osni« vanje i izdržavanje školskih poliklinika pro« pisače se naročitim zakonom.
Rad školske poliklinike ne sme ni u kom pogledu ometati rad u školi.
Školski lekari po pravilu treba da su ra» dili najmanje dva meseca u školskim polikli» nikama. Na dve hiljade učenika mogu se po» staviti specijalni školski lekari, i to .samo u slučaju, ako su najmanje tri meseca radili u školskim poliklinikama i pohadali tečajeve za socijalnu medicinu i školsku higijenu u trajanju od tri meseca.
Ministarstvo socijalne politike i narod» nog zdravlja propisače u sporazumu sa Mini» starstvom prosvete pravilnik o delokrugu, de» lovanju i dužnostfma školske poliklinike i školskog lekara.
Prinadležnosti lekara školskih poliklini» ka i školskih lekara odreduju se Zakonom o činovnicima i ostalim službenicima gradan» skog reda od 31. jula 1923. godine.
Sve ove lekare postavlja ¡Ministarstvo socijalne politike i narodnog zdravlja uz od» obrenju Ministarstva prosvete. Njihove pri» nadležnosti predvideče se u budžetu Mini« starstva socijalne politike i narodnog zdravlja.
§ 111.
Učenici narodnih škola ne smeju se uzi« mati u najamni i privredni rad radi zarade. Izuzima se zajednički rad u samoj školi u nastavnim i vaspitnim smerovima.
GLAVA VIII.
Uprava i nadz(or.
' § 112.
Vrhovnu upravu i nadzor nad svim na« rodnim školama, zabavištima i drugim pro» svetnim ustanovama vrši Ministar prosvete neposredno i posredno. Posredno vrši preko uprava škola, sreskih načelnika i banskih uprava.
1. Uprava škole.
§ 113.
Svaka zasebna narodna škola, kao i ško» la sa zabavištem i pripravnim razredima, koji su s njom u neposrednoj vezi, ima svog upra» vitelja.
Upravitelja postavlja Ministar prosvete iz reda mesnih učitelja a na prvom mestu izmedu onih, koji su se istakli svojim radom u školi i van škole.
Do popunjenja upraviteljskih mesta banska uprava privremeno postavlja za upra« vitelja škole prvenstveno najstarijeg učitelja dotične škole, o čemu odmah izveštava Mi« nistarstvo prosvete.
Kada je u školi samo jedan nastavnik, on je u isto doba i njen upravitelj.
U odvojenim ženskim školama za \ipra« viteljicu se postavlja po pravilu učiteljica.
U muškim školama upravitelj je uvek učitelj, a u mešovitim može biti i učiteljica.
U školama sa više od dvanaest odelje« nja upravitelj se oslobada rada u razredu.
§ 114.
Školski upravitelj vrši naročito ove duž« nosti:	i
1.	upravlja školom i vodi neposredan nadzor nad nastavom, vaspitanjem i redom;
2.	uvodi u dužnost i razrešava od njih nastavnike; saopštava im naredbe školskih i drugih nadležnih vlasti, koje se njih tiče i stara se o njihovu izvršenju ;
3.	pazi da svi nastavnici dolaze uredno na dužnost i da se u radu tačno pridržavaju propisanih nastavnih planova i programa i uputstava;
4.	pazi da sc u školi upotrebljavaju sa« mo odobreni udžbenici;
5.	pazi da se učenici na vreme ocenjuju
i da se ocene upisuju u razrednu upisnicu; M
6.	nadzirava rad i vladanje nastavnika i vcroučitelja u pogledu dužnosti iz § 1. ovog Zakona i prema potrebi opominje na ispu» njavanje dužnosti u smislu odredaba ovoga Zakona;
7.	izveštava seoskog načelnika o neured» nim i nesavesnim nastavnicima i o njihovim krivicama;
8.	odreduje zamenu obolelim ili otsut» nim nastavnicima ili ih prema prilikama i sam zamenjuje i izveštava o zamenama sre» skog načelnika, ako zamena traje više od tri dana;
9.	daje nastavnicima u slučaju potrebe u toku jedne školske godine otsustvo do tri dana i o tome izveštava sreskog načelnika;
10.	pazi da se na vreme izvrši pregled i upis učenika u školu i vodi računa o onima koji su prešli u druge škole;
11.	pazi da učenici uredno polaze školu i na vreme izveštava roditelje (staratelje), školski odbor i sreskog načelnika i neoprav» danim učeničkim izostancima;
12.	saziva nastavnička veča i rukovodi njihovim radom;
13.	pazi da se održava u dobrom stanju školska zgrada i sva školska imovina, za što je zajedno sa školskim odborom i materi» jalno odgovoran;
14.	traži blagovremeno potrebne opravke ili dezinfekciju školske zgrade;
15.	prima i otpušta školsku poslugu i sta» ra se o održavanju čistoče u školi;
16.	pomaže školskome lekaru u vršenju njegove lekarske školske dužnosti i unapre» denju zdravstvenih prilika u školi;
17.	podnosi krajem svakoga polugodišta, a prema potrebi i češče sreskom načelniku iscrpan izveštaj o stanju svoje škole kao i predloge za unapredenja nastave, ukazujuči naročito na nemarne i nesposobne nastav» nike;
18.	sprovodi prepisku ostalih nastavnika sreskom načelniku i ostalim vlastima;
19.	saraduje sa mesnim '.školskim odbo» rom, da pravilno i na vreme sastavi školski budžet i godišnje račune i upučuje ga na tač» no vršenje dužnosti prema školi;
20.	vodi i čuva svu školsku prepisku pod svojim potpisom i odgovornošču;
21.	čuva i upotrebljava školski pečat;
22.	kažnjava nastavnike po propisima ovoga Zakona.
2. Sreski školski nadzornik.
§ 115.
Radi stalnog administrativnog i instruk» tivnog nadzora Ministar prosvete obrazuje školske srezove i postavlja sreske školske nadzornike.
U delokrug jednog sreskog školskog nadzornika računa se 50—150 nastavnika, odnosno školskih odeljenja, zabavišta i dru» gih prosvetnih ustanova. Broj odeljenja koji u označenom okviru pada na jednog nadzor» nika zavisi od terenskih i saobračajnih pri* lika. U mestima i srezovima u kojima ima više od označenog broja odeljenja, mogu se postaviti i po dva sreska školska nadzornika, ako ima budžetske mogučnosti.
Sreski školski nadzornik je prosvetni referent sreskog načelnika.
Bliže odredbe o vršenju nadzorničke službe propisače Ministar prosvete uredbom.
§ 116.
Postavljenja, premeštanja i razrešenja sreskih školskih nadzornika vrši Ministar prosvete po potrebi službe, a prema odred» bama ovoga Zakona.
Za sreskoga školskog nadzornika može se postaviti onaj nastavnik, koji je sa pro» pisnim diplomskim ispitom svršio filosofsko» pedagošku grupu predmeta na univerzitetu ili viši tečaj više pedagoške škole, položio ispit iz školske administracije za sreskog školskog nadzornika i ima najmanje deset godina efektivne službe u narodnoj ili gra» danskoj školi.
Isto tako Ministar prosvete može posta» viti i onoga nastavnika, koji ima niži tečaj više pedagoške škole i diplomski ispit, ispit za sreskog školskog nadzornika i najmanje dvanaest godina efektivne učiteljske službe. Takode može postaviti nastavnika koji ima redovno učiteljsko osposobljenje, najmanje petnaest godina efektivne službe u narodnoj školi, ispit za sreskog školskog nadzornika, istakao se prosvetnim radom u narodu i" u nedagoškoj književnosti i kome prosečna ocena iznosi najmanje vrlo dobar.
§ 117-
»
Sreski školski nadzornik kao stiučni re» ferent opšte upravne vlasti vrši naročito ove dužnosti:
1.	pregleda i predlaže šefu opšte uprav» ne vlasti na odobrenje početkom svake škol» ske godine «raspored, koji izraduju upravitelji škola sa svojim nastavničkim večem, i spre» ma odluke po žalbama o dodeljivanju raz» reda pojedinim nastavnicima;
2.	pohodi najmanje dva puta u godini narodne škole i ostale niže prosvetne zavode u svome srezu, starajuči se da dobro upozna nastavne prilike i da uklanja smetnje u škol» skom radu;
3.	poučava prema potrebi nastavnika u praktičnom 'školskom radu i stara se o nji» hovu usavršavanju; prilikom pregleda škola i rada drži ugledna predavanja ili sam ili naizmenice s nastavnicima, u čemu učestvu» ju sva nastavna lica;
4.	nadgleda službeni rad upravitelja, na» stavničkih veča i školskih odbora u ime šefa opšte upravne vlasti; overava sve školske in» ventare i knjige školske administracije;
5.	u ime šefa opšte upravne vlasti sa» živa sresko nastavničko veče, utvrduje nje» gov dnevni red i rukovodi njegovim radom;
6.	brine se u otvaranju novih odeljenja, novih škola i učestvuje pri izboru mesta za
podizanje školske zgrade, kao i pri pregledu privatnih zgrada za školsku upotrebu;
7.	čini predloge šefu opšte upravne vla» sti da se na vreme objavljuju školski zako» ni i naredbe preko upravitelja škola;
8.	izvida krivice nastavnika narodnih škola i predlaže kazne u krugu nadležnosti sreskog načelnika; žalbe na izrečene kazne i krivice čije rešenje ne spada u nadležnost sreskog načelnika, dostavlja banskoj upravi;
9.	izvida i predlaže rešenja ličnih spo» rova izmedu nastavnika i mesnih školskih odbora, a o materijalnim sporovima sprema izveštaje za bansku upravu;
10.	izraduje za bansku upravu izveštaj o svima slučajevima nevršenja dužnosti od strane predsednika i članova mesnih školskih odbora;
11.	sprema predloge banskoj upravi o prekidu nastave u vanrednim prilikama a u hitnirn slučajevima ishodi odluke šefa opšte upravne vlasti o prekidu do pet dana;
12.	stara se o popunjavanju praznih uči» teljskih mesta i odreduje nastavnike kao za» menike bolesnim nastavnim licima; spora» zumno s banskim školskim nadzornikom sta» ra se za zamenu, ako je ona potrebna za duže vreme; najhitnije podnosi predloge za za» menu i stara se o njihovom ostvarenju ,u onim slučajevima gde bi se bez nje škola imala zatvoriti;
13.	daje mišljenje i predloge po molbama nastavnika za otsustvo po privatnom poslu i radi oporavljanja posle bolesti;
14.	vodi statistiku svih škola, odelenja, nastavnika i učenika u svome srezu;
15.	pazi pod ličnom odgovornošču da se samo udžbenici državnog izdanja upotreblja»^ vaju u školama i da se za školske knjižnice nabavljaju na teret školskoga budžeta one knjige koje odgovaraju svrhama knjižnice;
16.	predlaže odluke o upisivanju i ispisi» vanju učenika;
17.	učestvuje u radu nadzorničkih veda;
18.	izraduje za bansku upravu polugodiš» nji izveštaj o stanju škola u svome srezu i čini potrebne korake za popravak toga stanja;
19.	u ime šefa opšte upravne vlasti vodi prepisku sa svima školskim i drugim vlasti» ma i posreduje u prepisci izmedu upravitelja narodnih škola i viših nadležnih vlasti;
20.	stara se o izvršenju naredaba viših nadležnih vlasti i u svome radu upravlja se u svemu po upustvima koje propiše Ministar prosvete o nadzoru škola;
21.	ocenjuje nastavnike narodnih škola po odredbama ovoga Zakona;
22.	sprema predloge banskoj upravi o me» stima u kojima treba otvoriti školu za ne» dovolj no razvijenu i defektnu decu, i stara se da se takva deca šalju u te zavode;
23.	pomaže nastavnicima u radu na na» rodnom prosvečivanju;
24.	pazi da svi školski odbori blagovreme» , no sastave budžet za izdržavanje škole i da ga podnesu nadležnoj vlasti;
25.	stara se o stvaranju zabavišta, pri» pravnih razreda i .tečajeva za odrasle nepis» mene, kao i ostalih ustanova za narodno pro» svečivanje;
26.	sprema odluke po prijavama o nemar» nom pohadanju škole od strane učenika;
27.	sprema odluke o početku svakodnev» ne nastave u školi;
28.	sprema predloge koje opšta upravna vlast podnosi Ministarstvu prosvete preko banskih uprava o privatnom poučavanju uče» nika narodnih škola i o ispitima tih učenika (§ 59);
29.	pazi na rad i ponašanje nastavnika van škole;	4
30.	vrši nadzor da fi knjižari u dotičnom srezu imaju na skladištu državne udžbenike i preporučena druga nastavna sredstva za narodne škole. — Odluke po tačkama 1, 5, 8, 11, 12, 13, 16, 26 i 27 ovog paragrafa do» nosi šef prvostepene opšte upravne vlasti.
§ 118.
Sreski školski nadzornici, ako su činov» niiiii I. kategorije imaju prinadležnosti po Za» konu o srednjim školama.
Ako su činovnici II. kategorije, imaju pored redovnih prinadležnosti, kao i stana ili stanarine po § 84 ovoga Zakona još i po» večane prinadležnosti po čl. 7. Zakona o či» novnicima i ostalim službenicima !gradan» kog reda od 31. jula 1923. godine, a pored to» ga i naroaiti dodatak od 300 dinara mesečno.
3. Banski ško(sk.i nadzornik.
§ 119.
Banski školski nadzornik je šef otseka za osnovnu nastavu u prosvetnom odeljenju banske uprave.
On če se starati i o poslovima narodnog prosvečivanja.
§ 120.
Za banskog školskog nadzornika može se postaviti onaj nastavnik, koji je svršio s propisanim diplomskim ispitom pedagošku grupu predmeta na filosofskom fakultetu ili viši tečaj više pedagoške 'škole, položk) pro» fesorski ispit i ima najmanje 15 godina na» stavničke službe.
§ 121.
Banski školski nadzornici su činovnici I. kategorije i imaju prinadležnosti po Za» konu u srednjim školama.
§ '122.
Banski školski nadzornik, kao stručni školslJi referent prosvetnog odeljenja banske uprave vrši naročito ove dužnosti: .
1. najmanje jedanput u godini obilazi pojedine delove banovine, starajuči se da prouči prosvetne prilike i da kontroMše rad sreskih školskih nadzornika, mesnih školskih odbora i narodnih škola, i pri tom daje po»
trebna uputstva i ocenjuje rad onih nastavni» ka, čiji je rad pregledao;
2.	predlaže otvaranje novih škola i ode» ljenja u svom području;
3.	predlaže popunjavanje upražnjenih nad'zorničkih i nastavničkih mesta, najhitnije V.shodi odluku banske uprave o zameni u lonim školama koje bi se bez zamene morale Zatvoriti, kao i o zameni nadzornika;
I 4. pregleda i dopunjava podatke za na» fetavničke službeničke listove;
5. pregleda molbe nastavnika narodnih fckola i sreskih školskih nadzornika za otsu» listvo po privatnom poslu i radu oporavljanja »posle bolesti, i ,daje po njima svoje mišljenje 'za bansku upravu i Ministarstvu prosvete; t 6. izvida sporove u ime banske uprave 'izmedu nastavnika školskih odbora i sreskih iškolskih nadzornika i sprema 1 rešenja po 'njima;
1 7. izvida u ime banske uprave krivice 'sreskih školskih nadzornika i sprema, u smi» 'slu disciplinskih propisa, potrebne predloge li mišljenja po njima za bansku upravu i.Mi» inistarstvo prosvete; tako isto postupa i sa (krivicama nastavnika narodnih škola;
8.	sprema predlog za odobrenje prekida rada u školi do 10 dana zbog zarazne bolesti 'ili kakve druge potrebe na osnovi predloga ¡školskih lekara i šefa prvostepene opšte ¿upravne vlasti, i o svemu tome vodi eviden» !ciju;
9.	sprema predlog za odobrenje uvode» nja skračene nastave mesto redovne, gde to ne'ophodno potreba zahteva;
10.	stara se o preduzimanju svega što je potrebno za popravku zdravstvenih (prilika od kojih zavisi napredak škole;
11.	prikuplja i sreduje statističke podatke nastavnika, učenika, škola i svih drugih pro» svetnih ustanova u svome delokrugu;
12.	sprema za Ministarstvo prosvete go» dišnji izveštaj iz koga če se videti celokup» ni rad narodnih škola u banovini;
13.	stavlja posebne predloge o svemu što bi trebalo u banovini uraditi za unapredenje nastave i prosvete;
14.	izraduje predloge za .priredivanje te» čajeva i usavršavanje učitelja i upoznavanje sa nastavnim naučnim novinama;
15.	saraduje sa banovinskim školskim od» borom u svemu za napredak nastave i pro» svete, i aktivno učestvuje u radu na narod» nom prosvečivanju;
16.	u ime banske uprave saziva prema potrebi sreske školske nadzornike i nadzor» nička veča radi pretresanja raznih školskih pitanja;
17.	pregleda predloge o izboru zemljišta i o području pojedinih škola. i daje mišlje» /nje po njima. Odluke po tačkama 5, 8, 9 i 17 .ovog paragrafa donosi ban.
1	4. Mesni školski odbor.
<	§ 123.
Mesni školski odbor čini:
1.	predsednik upravne opštine;
2.	upravitelj narodne škole, koji je ujed» no i poslovoda odbora;
3.	upravitelj gradanske škole;
4.	opštinski rajonski lekar;	^
5.	pet uglednih lica, naših državljana, koja za svaku školsku opštinu bira opštinski odbor. Gde školska opština obuhvata više upravnih opština, bira svaka po jednog čla» na u mesni školski odbor.	•
Po mogučstvu treba školski odbornici da budu oni koji imaju decu u školi, koji su ujedno opštinski odbornici i koji su iz raz» nih mesta, ako se iz više mesta sastoji škol» ska opština.
Ako ima više lica onoga zvanja kome pri» pada po pložaju članstvo u školskom odboru ulazi najstariji po rangu. U otsustvu predsed» nika sednicama odborskim predsedava upra» vitelj škole. Ako je predsednik odbora upra» vitelj on sam odreduje sebi zamenika za slu» čaj da mora otsustvovati. >
§ 124.	1
Mesni školski odbor u gradovima sa naj» manje 30.000 stanovnika čine:
1.	predsednik opštine ili njegov zamenik;
2.	nadzornici koji vrše nadzor gradskih škola;
3.	upravitelj učiteljske i gradanske ško» le, ako ih ima u mestu;
4.	školski lekar;
5.	opštinski inženjer;
6.	dva najstarija po rangu upravitelja i jedna upraviteljica narodnih škola;
7.	pet članova opštinskog odbora (grad» skog zastupstva).
Članove školskog odbora, osim kojih ula» ze u odbor po položaju, bira odbor upravne opštine za ono vreme, na koje je i opštinski odbor postavljen. Izmenom opštinskog od» bora menjaju se i birani školski odbornici.
Upražnjena mesta popunjavaju se u ro» ku od jednog meseca.
Alco ima više lica onoga zvanja, kome pripada članstvo po položaju u gradskom školskom odboru, ulazi najstariji po polo» žaju.	1
§ 125.
Predsednik je mesnog školskog odbora, kad je odbor u sedištu upravne opštine, pred» sednik (načelnik) dotične opštine. Predsedni» ke drugih školskih odbora biraju članovi tih odbora iz svoje sredine.
Seoski mesni školski odbor bira blagaj» nika izmedu svojih članova, a u ostalim škol» skim opštinama ovu dužnost vrši opštinski blagajnik.
Ako je za predsednika izabran upravitelj škole odbor bira pogodno lice za poslovodu, redovnu izmedu svojih članova ili učiteljskih lica iz mesta.
Ako je poslovoda lice van školskog od» bora, nema prava glasa na sednicama.
Sprečenoga predsednika školskog odbora zamenjuje u seoskim opštinama po godinama naj sta rije lice, a u ostalim školskim odbori» ma lice najstarije po rangu.
§ 126.
Sednice se drže redovno jedanput mesec» no na poziv predsednika ili njegovog zameni» ka, inače kad god se ukaže potreba.
Članovi se pozivaju na sednicu pismenim pozivom, u kome se mora naznačiti i dnevni red zakazane sednice.
Na sednicu se moraju pozvati svi člano» vi. Odluke su punovažne kad je prisutno vi» še od polovine celokupnog broja članova, a odlučuje se večinom glasova. Predsednikov glas odlučuje kad se glasovi podele.
Sednica se mora sazvati na zahtev upra» vitelja škole ili jedne trečine članova.
U selima se drže sednice školskih odbo» ra u školskoj zgradi; po gradovima mogu se držati i u opštinskoj zgradi.
§ 127.
Školski odbor vrši naročito ove dužnosti:
1.	stara se da upravna opština tačno is» punjava sve dužnosti, koje joj zakon pro» pisuje;
2.	svake godine sastavlja budžet za iz» državanje -škole u narednoj budžetskoj go» dini i u odredeno vreme šalje ga nadležnoj vlasti;
3.	prima i odobrava izveštaje o stanju školske blagajne najmanje dva puta u polu» godištu: ovom prilikom prema potrebi pre» <neda blagajnu; u slučaju nepravilnosti pre» duzima osiguranje školske imovine;
4.	pazi da se upišu sva za školu dorasla deca;
5.	pazi da sva upisana deca uredno pola» ze školu po odredbama ovoga Zakona;
6.	vodi računa o onoj deci, koja su otišla u druge škole pre svršetka obaveznoga školo» vanja;
7.	vrši upis školske dece u smislu ovo* ga Zakona;
8.	brine se za odelo, obuču, lekove i hranu siromašnih učenika;
9.	brine se za učeničke izlete, utakmice i drugo, što pomaže uspeh u nauči i vaspitanju;
10.	vodi brigu i nadzor nad stanom i hra» nom svih učenika, koji nočivaju kod škole;
11.	stara se o osnivanju i povečavanju školskih fondova;
12.	pomaže upravitelju škole i učiteljima prilikom priredivanja školske svečanosti i ro» diteiiskih sastanaka i prisustvuje im;
13.	stara se da se najhitnije i napotpunije izvršuju odredbe i uputstva školskog lekara u pogledu suzbijanja zaraze i čuvanja zdrav» Ija dece;
14.	potpomaže sva preduzeča na korist škole i narodnog prosvečivanja:
15.	potpomaže rad mesnog učiteljskog ve» ča oko osnivania učeničke, učiteljske i jav» ne knjižnice u školi i stara se o njihovu na» pretku;
16.	stara se da upravna opština uvrsti u budžet sve kredite, koji su potrebni za napre» dak i uspešan prosvetni rad u školi i van ško» le u narodu;
17.	nabavlja u granicama odobrenoga Skolskoe budžeta. ogrev, školske knjige, pri» bor za pisanje, črtanje i ručni rad:
18.	stavlia predloge u pogledu nastave u visim razredima narodne škole (§ 11—12):
19	stavlia predloge nadležnim vlastima. šta bi trebalo uraditi radi unapredenja pro» svetnih prilika u školskoj ooštini;
20	izvršuie naredbe nadležnih vlasti uko» liko se tiču škole:
21. pomaže materijalno tečajeve za doma» cice i privredno»zadružne tečajeve
§ 128.
Šolski odbor zvanično predstavljaju nje» gov predsednik i poslovoda.
§ 129.
Blagajnom školskog odbora po zakon» skirn propisima rukuje blagajnik, a predsed» nik je naredbodavac, no obojica odgovaraju materijalno i krivično.
Svaki prijem i izdatak novca ima se spro» vesti kroz blagajničke knjige.
Svaki dokumenat o primanju i izda vanju novca moraju overiti predsednik i blagajnik, sa premapotpisom delovode; prvi kao odgo» vorni naredbodavac, drugi kao izvršilec.
Novac koji nije potreban za redovno iz» državanje škole predaje se na čuvanje mes» noj ili najbližoj poštanskoj štedionici, a fon» dovi i državne obveznice ili hartije od vred» nosti predaju se na čuvanje Državnoj hipo» tekarnoj banci.
Po isteku računske godine, a najdalje po» sle mesec dana, ima blagajnik sastaviti go» dišnji račun za tu godinu i predložiti ga na pregled školskom odboru.
Blagajniku se može dodeliti nagrada, ko» ja se odreduje školskim budžetom.
§ 130. i
Upravna opština dužna je krajem svako» ga meseca izdati školskoj blagajni najmanje jednu dvanaestinu od odobrenog školskog budžeta. U slučaju neizvršenja, kažnjavaju se po žalbi upravitelja škole predsednik i bla» gajnik uprave opštine sa po 200 dinara u ko» rist Državnog školskog- fonda, uz uvečavanje kazne u svakom ponovljenom slučaju sa po 50%. Ovu kaznu izriče i izvršuje sreski na» čelnik u roku od 20 dana sledečeg meseca. Za nevršenje ove dužnosti optužiče sreskog načelnika Ministar prosvete po § 129. alineja 2 tačka 1 i 10 i § 149. Zakona o unutrašnjoj upravi. -	j
§ 131.
Mesni školski odbor upravlja jcelokup» nom školskom imovinom po odredbama ovog Zakona.	~

§ 132.
Poslovoda sastavlja zapisnik odborskih sednica, rešenja, izveštaje, pretstavke i dru« go; vodi svu prepisku, pomaže predsedniku u vršenju dužnosti i čuva odborsku arhivu. Za rad u odboru može se poslovodi odrediti na* grada koja se predvida školskim predraču« nom.
§ 133.
Za nevršenje propisanih dužnosti sreski načelnik može kazniti članove seoskih škol« skih odbora, organizovanih u smislu § 123, novčanom kaznom do 100 dinara u korist Državnog školskog fonda. Protiv ove kazne dopuštena je žalba banu čija je odluka izvrš« na. Kaznu izvršuje sreski načelnik u roku od 30 dana po saopštenju.
§ 134.
Sva prepiska mesnog školskog odbora sa školskim i svim drugim javnim vlastima je službena prepiska i ne plača se za nju ni taksa ni poštarina.
5. Banovinski školski odbpr.
§ 135.
Svaka banska Uprava ima svoj banovin» ski školski odbor, koji čine: pomočnik ba« nov, načelnik prosvetnog odeljenja, banski školski nadzornik, šef odseka za srednju na» stavu u prosvetnom odeljenju, po jedan sa» nitetski, poljoprivredni i tehnički referent banske uprave i po jedan upravitelj učitelj» ske, srednje, gradanske i narodne muške i . ženske škole u koliko ima svih ovih škola u sedištu banske uprave, jedan činovnik naj» više finansijske vlasti u mestu i pet gradana koji se interesuju školom i prosvetom u toj banovini, koje odredi ban.
Ako ima više lica onoga zvanja kome po položaju pripada članstvo u banovinskom školskom odboru, ulazi najstariji po rangu.
§ 136.
Predsednik banovinskog školskog odbora, je pomočnik banov, a zamenjuje ga načelnik prosvetnog odeljenja.
IzvestiTac odbora je banski školski nad« zornik; u pitanjima školske higijene i škol« skih zgrada izvestioci su dotični banovinski stručni referenti, koji su u odboru. Za vrše« nje administrativnih poslova stavlja ban na raspolaganje potrebno osoblje.
Načelnik prosvetnog odeljenja odreduje za poslovodu banovinskog školskog odbora jednoga od banovinskih referenata prosvetne struke.
§ 137.
Banovinski školski odbor deli se na širi i uži banovinski školski odbor.
Uži banovinski školski odbor čine: nred» sednik, podpredsednik i tri člana koji žive u sedištu banovine, a bira ih sam odbor.
Delokrug rada užeg banovinskog škol« skog odbora odreduje se naročitim ovlašče* njem od strane šireg banovinskog odbora.
§ 138.
Predsednik saziva sednice užeg i šireg od» bora prema potrebi. Predsednik se stara da se izvršuj u odborske odluke.
Sednice se drže u sedištu banske uprave.
Članovi se pozivaju pismeno, a u isto vreme dostavlja im se dnevni red.
Odluke su punovažne kad je prisutno vi» še od polovine od celokupnog broja članova. Odlučuje se večinom glasova prisutnih čla» nova. U slučaju podele glasova odlučuje glas predsednikov.
§ 139.
Banovinski školski odbor vrši naročito ove dužnosti:
1.	izraduje i podnosi banu detaljan i obrazložen predlog onoga dela banovinskog budžeta koji se odnosi na narodne i ostale škole i narodno prosvečivanje u banovini;
2.	predlaže na odobrenje školske budže« te pojedinih škola i po odobrcnju dostavlja ih nadležnim opštinama najkasnije mesec dana pre početka nove budžetske godine;
3.	stara se o podizanju novih škola gde ih još nema, kao i o opravkama i proširenju postoječih školskih zgrada i o svemu tome podnosi potrebne predloge;
4.	pomaže širenju pismenosti medu sta« rijim naraštajem, koji je prešao doba redov« nog školovanja;
5.	predlaže pomoč materijalnu i drugu, za otvaranje školskih tečajeva u mestima gde nema škole, kao i nagradu nastavnicima za ta j rad iz banovinskih sredstava;
6.	stara se o podizanju, otvaranju i izdr« žavanju banovinskih škola za duhovno zao« stalu i defektnu decu;
7.	predlaže materijalnu pomoč za nastav» ničke tečajeve i ustanove, koje se otvaraju radi usavršavanja i upoznavanja učitelja s naučnim i pedagoškim novinama;
8.	predlaže pomoč, materijalnu i drugu, za nastavnička i učenička putovanja radi upo« znavanja naroda i otadžbine;
9.	stara se o stvaranju i uvečavanju stal« nog banovinskog školskog fonda radi podiza« nja školskih zgrada i unapredenja prosvete u celoj banovini;
10.	daje predloge za rukovodenje škol« skom i prosvetnom imovinom banovine: za« dužbinama, poklonima, fondovima itd., uko« liko nije drukčije propisano Zakonom o za« dužbinama;
11.	predlaže materijalnu pomoč za na« bavku potrebnog školskog nameštaja, učila, knjiga i drugoga;
12.	stara se da se svi učenici u banovini na v reme snabdevaju udžbenicima i priborom za pisanje, črtanje i dr.;
13.	lspituje pravilnost rukovanja škol« skom imovinom i školskim fondovima svih narodnih i ¿radanskih škola u banovini i čini predloge u ciliu preduzimanja potrebnih me« ra za obezbedenje školske imovine i fondova;
14.	čini predloge za obrazovanje, spajanje i razdvajanje školskih opština, kao i predloge za podelu školske imovine dotičnih opština;
15.	pomaže u svakom pogledu savetima i delom prosvetnim vlastima u unapredenju na« stave i prosvečivanju naioda;
16.	stara se za popunjavanje školskih -knjižnica;
17.	predlaže materijalnu pomoč za teča» jeve za domačice i privredno»zadružne te» čajeve.
§ 140.
Banovinski budžet, u onom delu koji se odnosi na narodne i ostale škole i narodno prosvečivanje u banovini, podleži saglasnom odobrenju Ministarstva prosvete i Ministra finansija.
§ 141.
Banovinski školski odbor ima svoj zase« ban delovodnik, arhivu i pečat.
Sva se prepiska vodi pod potpisom pred« sednika ili njegovog zastupnika.
Arhiva se čuva u zgradi banske uprave: njom rukuje poslovoda.
§ 142.
Članovima banovinskog školskog odbora pripadaju dnevnice za vreme odborskih sed« niča, a onima koji stanuju van sedišta bano« vinskog školskog odbora nadoknaduju se i putni troškovi. Članovima koji su državni či« novnici i jedno i drugo odreduje se prema propisima Uredbe o dnevnicama i putnim troškovima činovnika kada putuju službenim poslom, a o dnevnicama i putnim troškovima onih članova odbora koji nisu državni činov« niči propisače naročitu uredbu Ministar pro« svete u sporazumu sa Ministrom finansija.
Dnevnice i putni troškovi padaju na te« ret budžeta dotične banovine.
Blagajniku može banovinski školski od» bor odrediti honorar i isplačivati ga iz svoga budžeta, ako ovu dužnost vrši pored svoje redovne.
§ 143.
Sva prepiska banovinskih školskih odbo» ra službena je i ne plača se za nju ni taksa ni poštarina.
GLAVA IX.
STRUČNA NASTAVNIČKA VEČA.
1.	Mesno nastavničko veče.
§ 144.
Svi nastavnici jedne škole sa svojim upraviteljem čine nastavničko veče te škole.
Ono drži sednice svakoga meseca po pra» vilu jedanput, a po potrebi više puta.
Sednice saziva i rukovodi njima upravi« telj škole. Odlučuje se večinom glasova. Pri jednakoj podeli glasova odlučuje ona polovi« na gde bude upravitelj.
Posečivanje sednica je obavezno. Važni« je odluke nastavničkoga veča šalju se sre« skom načelniku na uvida j.
§ 145.
Nastavničko veče radi ove poslove:
1.	dogovara se o jednakom postupanju svih nastavnika, u pogledu vaspitanja školske dece i održavanja reda u školi i van nje;
2.	dogovara se o metodičkom postupku i o držanju veze i jedinstva u nastavi kroz sve razrede;
3.	izvodi po dogovoru učeničke izlete, utakmice, školske svečanosti, zabave i drugo;
4.	predlaže nabavku potrebnih učila, knji« ga za knjižnice, nameštaja i drugoga;
5.	odlučuje o nagradi učenika na kraju školske godine;
6.	bira i predlaže siromašne i valjane uče« nike, koje treba pomoči iz školskoga fonda ili drugih izvora;
7.	rasporeduje po razredima knjige i školske pribore;
8.	stara se sa školskim odborom o ure« denju školskih fondova i druge imovine, o njihovu povečavanju;
9.	brine se o napretku svoje škole i ču= va njen ugled;
10.	odlučuje, po predlogu upravitelja, ko» ji če nastavnik poučavati u kojem odeljenju;
11.	prireduje roditeljske sastanke (večeri) u školi radi jačega održavanja veze izmedu škole i doma.
Nastavničko veče može upotrebljavati školske prostorije za sve svrhe koje služe širenju prosvete u narodu.
2.	Sreskto nastavničko veče.
§ 146.
Svi nastavnici državnih narodnih škola u jednom školskom srezu čine sresko nastav» ničko veče.
U velikim gradovima gde ima po dva ili više nadzornika, svi nastavnici u mestu, bez obzira na broj školskih nadzornika, čine samo jedno nastavničko veče.
§ 147.
Sresko nastavničko veče sastaje se naj» manje jedanput godišnje.
Veče saziva i njime rukovodi sreski škol« ski nadzornik.
Posečivanje sednica je obavezno. Na» stavnici nemaju pravo za ovaj rad ni na put» ne troškove ni na dnevnice.
§ 148.
Sresko nastavničko veče vrši ove po« slove:
1.	pretresa pedagoška pitanja koja se tiču narodne škole, a koja su stavljena na dnevni red;
2.	saslušava i ocenjuje ugledna predava« nja, koja drže pojedini članovi;
3.	odreduje pitanja za raspravljanje na idučem sastanku i bira izvestitelja za njih;
4.	dogovara se i radi na stručnom usa« vršavanju svojih članova;
5.	pretresa pitanja o smetnjama u škol« skom radu i o načinu kako da se one uklone;
6.	pretresa pitanja o prosvečivanju na« roda i o načinu kako če škola pojačati svoj uticaj na prosvečivanje;
7.	raspravlja o priredivanju učeničkih iz« leta, utakmica i školskih svečanosti;
8.	raspravlja o svima drugim pitanjima koja se tiču škole i nastave.
O svima sastancima i radu sreskih na« stavničkih veča školski nadzornik podnosi šefu opšte upravne vlasti opširan izveštaj za bansku upravu.
3. Banovinsko nastavničko veče.
§ 149.
Banska uprava poziva jedanput godišnje sreske školske nadzornike svoje banovine u banovinsko nastavničko veče radi dogovora
0	jednoobraznom školskom radu i radi pre« tresa važnijih načelnih pitanja koja se odno« se na nastavu, vaspitanje, uredenje škola, udžbenike, nastavne članove i sve drugo što se tiče banovine.
Banovinskim nastavničkim večem ruko« vodi načelnik prosvetnog odeljenja ili njegov zamenik.
Odluke banovinskog nastavničkog veča dostavlja banska uprava Ministarstvu pro« svete. One imaju kao predloži savetodavni značaj.
Učesnici na sednicama banovinskog na« stavničkog veča imaju pravo na putne troško» ve i dnevnice.
GLAVA X.
Odnos škole prema gradanima, porodici i
opštini.
§ 150.
Dužnost je učeničkih roditelja da se oba» veštavaju o radu i vladanju njihove dece u školi i van nje.
§ 151.
Škole če priredivati roditeljske sastanke radi zbližavanja doma i škole u njihovoj za» jedničkoj saradnji na vaspitnom poslu.
Prema potrebi pojedine odluke ovih sa« stanaka dostavljaju se preko školskog od« bora pojedinim nadleštvima, čija je saradnja
1	pomoč potrebna.
§ 152.
Opštinska uprava (poglavarstvo) je duž« na pomagati narodnu školu i ukazivati joj pomoč u svakoj prilici i naročito u pogledu vaspitanja i zaštite školske dece van škole.
GLAVA XI.
Narodno prosvečivanje.	,
§ 153.
Za lica do 25 godina starosti, koja su u doba školske obaveze ostala bez školskoga obrazovanja, obavezno je posečivanje teča« jeva za odrasle nepismene (analfabete), koji se redovno otvaraju pri svima seoskim narod« nim školama. Nastava u ovim tečajevima dr« ži se u vreme od 1. novembra do 1. marta iduče godine u večernjim časovima.
Za lica starija od 25 godina ovi tečajevi nisu obavezni, ali ako se ova lica dobrovolj« no upišu, posečivanje tečajeva je obavezno.
Učitelji narodnih škola koji rade u ovim tečajevima izvodiče sa redovnim učenicima narodnih škola poludnevnu nastavu (pre po» dne) u vremenu trajanja ovih tečajeva.
Otvaranje ovih tečajeva pri narodnim školama u gradovima regulisače se naročitim pravilnikom.
Ministar prosvete odrečivače naročitu nagradu nastavnicima ovih tečajeva i isplači» vače je za svakog učenika za koga se is» pitom komisijski utvrdi da je obučen u na» stavi čitanja, pisanja i računanja.
Za obuku nepismenih u vojsci Ministar« stvo prosvete po pristanku Ministra vojske i mornarice postavlja stalne učitelje za pojedine vojne edinice. Položaj, prava i dužnosti ovih učitelja regulišu se naročitim pravilnikom, koji če zajednički propisati Ministar prosve» te i Ministar vojske i mornarice u saglasnosti sa Ministrom finansija.
U mestima gde nema škdlske zgrade, upravne opštine su dužne postarati se za lo« kale u kojima če se izvoditi tečaj za odrasle nepismene, kao i za najpotrebniji nameštaj, ogrev i osvetljenje. Otvaranje ovih tečajeva i imenovanje nastavnika za iste vrši Ministar prosvete po predlogu nadležnih vlasti, a po» hadanje istih je obavezno za decu i lica do 25 godina starosti, ako su se upisala u tečaj.
§ 154.
U cilju narodnog prosvečivanja osnivače se za ženske niže domačičke škole i tečajevi za domačice, a za muškarce privredno«zadruž« ni tečajevi.
U školama za domačice nastava traje od 1. februara do kraja novembra, a škola je uredena internatski.
Učenici dobijaju sve potrebe osim odela i obuče.
U školu se primaju ženska deca koja su svršila najmanje narodnu školu, a navršila 15 godina. Podizanje i izdržavanje ovih škola pada na teret državnog ili banovinskog bu« džeta. Ove se škole podižu prvenstveno u naj« zaostalijim krajevima.
Tečajevi za domačice i privredno«zadruž« ni tečajevi otvaraju se uz narodne škole, a otvoriti se mogu i u mestima gde nema ško« la, ako opština pripremi potrebne prostorije za rad, stan za nastavnike. kao i ogrev i osvetljenje.
Nastava je u ovim tečajevima na prak« tičnoj osnovi sa naročitim obzirom na mesne prilike i potrebe, i izvodi se na državnom jeziku.
Ove tečajeve uz privatnu inicijativu iz« državaju i nagradu nastavnicima odreduju i plačaj u banovine i država.
U tečajeve se primaju lica od 15 do 30 godina. Tečaj traje sa ženske 3—6, za mu« ške 2—4 meseca, a ureden je prema prilikama
internatski ili eksterno. Pohadanje je oba« vezno za one koji se dobrovoljno upišu.
U školama i tečajevima za domačice ra« de svršene učenice više domačičke škole, učiteljice narodnih škola i druga pogodna li« ca, koja postavi Ministar prosvete, a u pri» vredno«zadružnim tečajevima predaju učite« lji narodnih škola i druga stručna lica upu« čena u zadružni život i zadrugarstvo uopšte.
§ 155.
Nastavne planove i programe kao i de« taljniju organizaciju i rad u svima pomenu« tim ustanovama za narodno prosvečivanje propisuje Ministar prosvete.
§ 156.
Privatnu inicijativu kulturno«prosvetnih ustanova u cilju narodnog prosvečivanja, a naročito narodne univerzitete na selu i in» dustrijskim centrima Ministarstvo prosvete če pomagati, zadržavajuči sebi pravo odobra« vanja otvaranja pojedinih ustanova, kao i pravo nadzora.
§ 157.
U sporazumu sa Ministrom vojske i mor« narice, Ministrom trgovine i industrije i Mi« nistrom socijalne politike i narodnog zdrav« lja, a u saglasnosti sa Predsednikom ministar« skog saveta, propisače Ministar prosvete uredbu kojom ,če se odrediti postupak i uput« stvo za objedinjavanje celokupne državne i privatne akcije na narodnom prosvečivanju.
Ovom če se uredbom obuhvatiti sve dr« žavne i banovinske ustanove kao i sva pri« vatna udruženja (humana, prosvetna, patriot« ska, pevačka, viteška, profesionalna i struč« na), čiji je rad ma u kom obliku vezan za narodno prosvečivanje.
I ovom uredbom i drugim shodnim me« rama Ministarstvo prosvete stara'če se da akcija privatnih udruženja i banovinskih ustanova na narodnom prosvečivanju bude u skladu sa nastojavanjem državnih vlasti i ustanova da se spreči štetan paralelizam de« lovanja, da se uklone sukobi gde postoje, i da se ujedine ustanove sa istim zadacima gde god je to potrebno i od koristi.
GLAVA XII.
Prelazna naredenja.
§ 158.
Obavezna osmogodišnja nastava počinje se izvoditi od naredne školske godine 1930«31, a izvodiče se postupno prema § 8 ovoga Za« kona, nastavljajuči se dalje na sadašnji broj godina obaveznoga školovanja, propisan do« sada važečim zakonima.
Sadašnji razredi opetovnih i produžnih škola, dok se ne budu mogli u pojedinim me» stima pretvoriti u razrede viših narodnih ško« la sa redovnom nastavom, imaju se saobra« žiti ovom Zakonu kao viši razredi narodnih škola sa skračenom nastavom.
§ 159.
Do početka naredne školske godine nad« ležne vlasti izvršiče sve pripreme koje su u šmislu ovoga Zakona potrebne da nastava tnože pravilno i nesmetano početi u vreme i onako kako ovaj Zakon odreduje.
§ 160.
Novi mesni školski odbori obrazovače se u smislu ovoga Zakona najdalje u roku od dva meseca po njegovu stupanju na snagu.
§ 161.
Dosadašnje škole i tečajevi za narodno prosvečivanje osnovani u pojedinim pokra« jinama po dosadašnjem pokrajinskim zako« nima (ekskurendne, pomočne i druge škole) imaju se u svemu saobraziti ovome Zakonu.
§ 162.
Radi spreme sviju vrsta nastavnika i dru« goga stručnog osoblja potrebnoga za izvrše« nje ovoga Zakona, Ministar prosvete se ovla« ščuje da može prema potrebi otvoriti speci« jalne tečajeve. Osim toga ovlaščuje se da može slati o državnom trošku pitomce u ško« le u inostranstvo radi stručnoga usavršava« nja, ako ima odobrenog kredita u budžetu.
§ 163.
Sadašnji privremeni učitelji i učiteljice narodnih škola, koji nemaju potpune kvali« fikacije za stalne učitelje po ovom Zakonu, oostaviče se za stalne, ako polože propisane ispite u roku koji če odrediti Ministar pro« svete; u protivnom slučaju biče razrešeni od učiteljske dužnosti.
§ 164.
Izuzetno od § 1 ovog Zakona privatne narodne škole koje budu postojale na dan stupanja na snagu ovog Zakona moči če i dalje postojati, ako se najdalje za četiri me« seca posle stupanja na snagu ovog Zakona u svemu saobraze njegovim propisima.
Izbor nastavnika privatnih narodnih ško« la podleži odobrenju Ministra prosvete.
Nove se privatne narodne škole ne mo« gu otvarati niti postoječe iz mesta u mesto premeštati.
§ 165.
Školske opštine koje se sastoje od de« lova više upravnih opština saobraziče se u svemu ovom Zakonu za dva meseca od stu« panja njegovog na snagu.
§ 166.
Kontraktualnim učiteljima, koji su kao nacionalni radnici prešli u službu naše dr« žave, računače se. kad postanu redovni dr« žavni službenici, vreme kontraktualne službe po čl. 137 u vezi čl. 242 Zakona o činovnici« ma i ostalim državnim službenicima gradan« skog reda od 31. jula 1923. godine.
Učiteljima koji su na dan objave rata bili u službi u bivšoj Austro«Ugarskoj, pa su iz službe tokom rata iz političkih razloga


otpušteni bez otpremnine i prava na penziju, a posle oslobodenja vračeni u službu, računa* če se na isti način vreme koje su proveli van službe no bez prava naknade za pro* teklo vreme.
§ 167.
Licima koja su do 1912 godine vršila uči* teljsku službu u srpskim školama na terito* riji bivše Turške Carevine, a koja nisu po školskim kvalifikacijama mogla biti uvršte* na u nastavnike po oslobodenju, ako imaju najmanje pet godina javne službe, može se dodeliti stalna mesečna pomoč od 1000 di* nara; njihovim porodicama (žena, mati, otac, kčeri i maloletni sinovi) polovinu te sume.
§ 168.
Ministar prosvete če zatečene stalno po; stavljene veroučitelje (katihete) rasporediti na službu tamo gde su u smislu § 43 naj po* trebniji, a oni zadržavaju pravo koje im po zakonu pripada. Veroučitelji koji nisu stekli pravo na penziju po Zakonu o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda od 31. jula 1928. godine biče otpušteni iz državne službe.
§ 169.
U roku od jedne godine po stupanju ovoga Zakona na snagu mogu se po potrebi premeštati bez prava na putne i selidbene troškove oni nastavnici koji se prema pred* logu i oceni prosvetnih i upravnih vlasti svo* jom krivicom pokažu štetnima ili nepodes* nima u svome mestu službovanja.
§ 170.
U domovima i zavodima za nedovoljno razvijenu decu postavljače se nastavnici u sporazumu sa Ministrom socijalne politike i narodnog zdravlja.
Kada če i ukoliko če ovakvi domovi i zavodi preči pod staranje Ministarstva pro* svete, a u smislu § 7 ovog Zakona, odrediče narOčito uredbom Predsednika Ministarskog saveta.
§ 171.
Gde još nisu organizovane upravne i školske opštine, starače se nadležni sreski načelnici o sastavu i izvršenju školskog bu* džeta narodnih škola.
§ 172.
Na teritoriji Uprave grada Beograda po* slove koji po ovom Zakonu spadaju u nad* ležnost bana vršiče Ministarstvo prosvete.
Bliže odredbe o broju i sastavu mesnih školskih odbora i njihovoj nadležnosti; o sastavu, radu i nadležnosti jednog opšteg školskog odbora za celu teritoriju Uprave grada Beograda, kao i o svemu poslovanju koje se ima obavljati po ovom Zakonu na ovoj teritoriji propisače Ministar prosvete posebnom uredbom.
§ 173.
U onim selima gde škola nema stanova za nastavnike dužna je školska opština da ih podigne naj dalje u roku od šest godina od kada ovaj Zakon stupi na snagu, u protiv* nom slučaju škole če se zatvoriti.
Na ime stanarine u seoskim školama ko* je nemaju stanova plačače opština svakom nastavniku po 150 dinara mesečno.
§ 174.
Stanarina po <§ 29 i 84 ovog Zakona pri* pada nastavnicima od 1. aprila 1930. godine, i ima se odmah po obnarodovanju ovog Za* kona uneti od opštinskih uprava u odgova* rajuče opštinske budžete.
§ 175.
Stanarinu za školske nadzornike, po § 84 i § 118 ovog Zakona, plačaju opštine u koji* ma je sedište školskog nadzornika.
§ 176.
Pomočni referenti Ministarstva prosvete imaju sve prinadležnosti kao i sreski školski nadzornici, a pored toga po 500 dinara me* sečnog dodatka.
Pomočni sekretari Ministarstva prosvete imaju prinadležnosti kao i ostali činovnici II. kategorije, a pored toga po 300 dinara do* datka mesečno.
Na ove prinadležnosti pomočni referenti i pomočni sekretari imaju pravo od 1. aprila 1930 godine.
Na mesta pomočnih referenata i pomoč* nih sekretara mogu se postaviti za prvu go* dinu dana od dana stupanja ,na snagu ovog Zakona bivši ili sadašnji inspektori, referen* ti i sekretari Ministarstva prosvete ili bivšeg Ministarstva vera, iz II. kategorije, a tako isto i učitelji narodnih škola, bez obzira imaju li ispit za školskog nadzornika, ako imaju naj* manje petnaest godina efektivne učiteljske službe.
Pomočni referenti i pomočni sekretari postavljaju se i unapreduju u svemu po Za* konu o činovnicima i ostalim državnim služ* benicima gradanskog reda od 31. jula 1923. godine a mogu napredovati i jedni i drugi u sve grupe II. kategorije.
§ 177.
Izuzetno od § 73 ovog Zakona mogu biti i dalje zadržane u službi zabavilje koje su pokazale u dosadašnjem radu naročiti uspeh i sposobnost.
§ 178.
Dok ne bude dovoljan broj kandidata za banske i sreske školske nadzornike sa kva* lifikacijama iz ovoga Zakona, mogu se na ta mesta postavljati i kandidti sa nižim te« čajem više pedagoške škole, koji su se od* likovali u svojoj službi i proveli kao sreski nadzornici najmanje četiri godine; takode mogu se postavljati učitelji narodnih škola sa najmanje petnaest godina državne službe, ako su se odlikovali svojim radom u školi i na narodnom prosvečivanju. Oni če imati sve prinadležnosti po § 118 ovog Zakona.
§ 179.
Dok'se ne dopune mesta sreskih škol* skih nadzornika u smislu ovoga iZakona, ovlaščuje se Ministar prosvete, da može u pojedinim srezovima poveriti vršenje te služ* be školskim upraviteljima. Za to vreme biče ti upravitelji oslobodeni nastave u razredu, ali če vršiti dužnosti upravitelja škole i za* držati sva prava spojena sa vršenjem te duž* nosti.
§ 180.
Državni nastavnici u školama za nedo* voljno razvijenu i defektnu decu ako imaju za ovu vrstu nastave specijalnu spremu i is* pit, uživače, pored stana odnosno stanarine po § 29. i 84 ovog Zakona, i dodataka po čl. 7 Zakona o činovnicima i ostalim držav* nim službenicima gradanskog reda od 31. jula 1923 godine.
Plačanje stanarine ovim nastavnicima re« gulisače se u smislu § 15 ovog 'Zakona.
§ 181.
Ovlaščuje se Ministar prosvete da u ro* ku od dva meseca kada ovaj Zakon stupi u život proširi opšti pravilnik za primenu ovog Zakona.
§ 182.
Ovlaščuje se .Ministar prosvete da od* redi položaj svima onim nastavnim licina, koja nisu naročito spomenuta u ovom Za* konu, a zateknu se u državnoj službi kad on stupi na snagu. Ministar če ih prema njiho* vim kvalifikacijama i državnim potrebama, moči zadržati u službi, penzionisati ili raz* rešiti od dužnosti. ako nisu stekli pravo na penziju.
§ 183.
Ovaj Zakon stupa na snagu kad se ob* javi u »Službenim novinama«.
Otada presta ju u.celoj Kraljevini važiti svi dosadašnji zakoni, zakonske naredbe, uredbe, i svi ostali nropisi koji su se odno* sili na narodne škole.
Preporučujemo Našem Ministru prosvete da ovaj Zakon obnaroduje, svima Našim Mi* nistrima da se o njegovom izvršenju staraju, vlastima zapovedamo da po njemu postu* paju. a svima i svakome da mu '.se poko* ravaju.
ONBr. 97.948.
5. decembra 1929. godine Beograd.
ALEKSANDAR s. r.
Ministar prosvete.
Bož. Ž. Makpimovič s. r.
Video i stavio Državni pečat,
Čuvar Državnog pečata, Ministar pravde.
Dr. M. Srškič s. r.
P-edsednik Ministarskog saveta Ministar unutrašnjih poslova, Počasni adutant Nj. V. Karlja,
Divizijski deneral.
Pet. Živkcvič s. r.
Note i
za vse instrumente in petje s posebnim popustom za p. n. učiteljstvo in po želji na obroke nudi v največji izbiri le
mM RIU1GHIM - LJUBLJANI
POŠTNI PREDAL 195.1
gfc B BJ ^J E moške, fantovske in Ban C C deške, raglane, površnike, usnjate suknjiče, ^ g g g*| trenchcoat in deŽIlg plašče 8% r I I C sigurno najceneje v konfekcijski industriji
JOSJPJVANtK * LJUBLJANA
Oglejte si velikansko zalogo!	Lastni izdelki!
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOŠ. REICK.
Splošna vesti.
—	VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE vo* ščita vsem cenjenim sotrudnikom, naročni* kom, bralcem in prijateljem uredništvo in uprava »Učiteljskega Tovariša«.
—	Objava zakona o narodnih šolah. V današnji številki prinašamo zakon o narod* nih šolah, in sicer v originalnem tekstu, po »Službenih Novinah«. V zadnji številki je bila objava iz tehniških razlogov nemogoča, ker smo original dobili šele v zadnjem tre* notku. Dosedaj še ni izšel avtentičen pre* vod. Prinašamo zakon v izvirniku, to pa predvsem za to, da bo imelo učiteljstvo pri rokah original in ga bo lahko vsak čas pri* merjalo s prevodi. Prav iz tega razloga smo natisnili zakon kot posebno prilogo, da si jo lahko vsakdo spravi,
—	Prihodnja številka »Učiteljskega To= variša« izide 30. decembra t. 1., ker je izšla današnja številka v dvojnem obsegu. V no* vem letu izide list redno 9. januarja 1930.
—	Učiteljstvo se opozarja na »Grudico«, ki jo uprizori v božičnih dneh mestno gleda* lišče v Mariboru. Igro je spisal O. Zolnir, ter ¡e izšla v založbi Podmladka Rdečega križa v Beogradu. Sedaj pride na oder v predelani obliki in bo gledališka uprava pridala še ra* jalne vložke in več pevskih točk. Igra bo nu* dila mladini, pa tudi odraslim gledalcem lep užitek ter bo še posebne važnosti za vse ti* ste, ki se udejstvujejo po podeželskih odrih. Predstava se vrši v popoldanskih urah ter imajo zunanji udeleženci ugodne železniške zveze sem in nazaj. Natančneja obvestila
' bodo prinesli časopisi.
—	Tovariše, oziroma tovarišice prosim, da mi javijo naslov približno dvajsetletnega dekleta, ki bi šlo v službo in ima vsaj osnov* ne pojme o gospodinjstvu. — B. Zdolšek, Letuš, p. Šmartno ob Paki.
—	V članku zadnj'e številke »Učit. Tov.« o rajnem tovarišu I. Krajniku se je vrinila ti* skovna pomota. V 3. odstavku bi se morajo glasiti: »Tu je prebil čas svetovne vojne, zanj tem usodnejši...« ne pa ugodnejši!
—	Javna zahvala. Ravnateljstvo deške in dekliške meščanske šole v Tržiču izpolnjuje tem potom prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem svojim številnim dobrotnikom, ki so izkazali šoli v njenem jubilejnem letu desetletnega obstoja kakršnokoli uslugo ali dobroto. Imenoma pa se zahvaljuje mestne* mu županu g. Ivanu Lončarju in njegovi so* progi Ivanki Lončarjevi za pokroviteljstvo jubilejnih prireditev in za kumstvo šolarski zastavi, tržiški predilnici in tkalnici za brez* plačno prepustitev predilniških dvoran in za brezplačno napeljavo potrebne razsvetljave, tovarni »Peko« za jubilejni dar in za bogato božično obdarovanje dijakov meščanske šo* le, gozdarskemu uradu barona Borna za ju* bilejni dar, za mlaje in za dobrega jelena, ki ga je naklonil šolarski kuhinji tovarnama Mally & Demberger in Pavel Bohinc za po* klonitev lepih dobitkov za srečolov, kakor vsem številnim darovalcem najrazličnejših darov v tem jubilejnem letu. Vsi prebivalci tržiškega sodnega okraja so v tem letu z da* rovanjem različnih daril bodisi za šolarsko kuhinjo, ali za knjige revnim dijakom, ali za jubilejno proslavo pokazali do šole toliko na* klonjenosti. da je ne odtehta najtoplejša be* seda zahvale. Vsem bodi na tem mestu izre« čena iskrena zahvala za vse, kar so dobrega storili šoli v pravkar ugašajočem letu. Še po* sebej pa veljaj ta zahvala požrtvovalnosti tržiške godbe na pihala prosvetnega društva sv. Jožefa, ki je sodelovala pri vseh jubilej* nih slavnostih brezplačno in neumorno. Ko izreka ravnateljstvo meščanske šole v imenu mladine svojo zahvalo, Vas obenem prosi, da ohranite šoli še nadalje svojo naklonjenost in uspehi ne bodo izostali. — V Tržiču. 18. decembra 1929. — Lajovic Albin, ravnatelj.
—	Kastavsko učiteljišče. V Primorju se je mudil ban savske banovine dr. Šilovič, ki je obiskal vsa primorska mesta. V Kastvu je v družbi s prosvetnim ministrom Božom Maksimovičem razpravljal o ponovni otvo* ritvi učiteljišča.
—	Današnji številki našega lista je prilo* žen katalog priznano dobrih HUMANIK* čevljev, na katerega opozarjamo naše čita* telje.
Najgloblje delo ruskega duha*
F. M. Dostolevskij:
BRATJE KARAMAZOVI
. roman
Posloveni! Vladimir Levstik
Genijalni ruski pripovednik se je v tem mogočnem delu povzpel na višek svoje umetnosti. Pripoveduje nam zgodbo treh neenakih bratov, sinov starega sladostrastnika Pavla Fjodo-roviča: med temo in lučjo omahujočega Dimitrija, po hladnem umu zapeljanega Ivana in angelsko prostodušnega Aljoše. Tedaj rodbinski roman: in vendar, kakšna neizmernost razgledov v širjavo in globino človeške duše, kakšna pretresljiva borba med Bogom in satanom na sleherni strani! Kako strašno tragične so usode teh ljudi in obenem kako naravne! Vse svetovno slovstvo ne premore silnejše knjige od te . . . Vsak, kdor misli in išče, vsak, kdor trpi v nemiru svojega srca, jo mora citati — jo mora imeti!
Razkošna izdaja v 2 zvezkih
(skero 1200 strani na finem papirju) Vezba po izvirnem umetniškem načrtu CENE: Platno 250 — Din, polusnje 300 — Din. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih najmanje po 30 — Din.
Založba „SVET", Liubljsvia poštni puedal ae«

Ko otroci rastejo
potrebujejo nujno dobre hrane. V tej živ* ljenski dobi je neobhodno potreben krepilni produkt, ki pospešuje rast, krepi kosti, kri in mišice. V času, ko otroci rastejo, na* vadna dnevna hrana ne zadostuje vedno, da v pravilnem razmerju vnese v telo ono energijo, ki je za vedno večje življenske zahteve potrebna.
pa odgovarja vsem tem zahtevam. Ovomal* tine ima izvrsten okus ter je zelo lahko pre* bavljiva. 2—3 žlice Ovomaltine za zajtrk in južino znatno pospešuje dober razvoj te* lesa.
Dobiva se povsod po 18'50 Din zavoj.
Zahtevajte brezplačne vzorce, sklicujoč se na ta oglas od
Dr. A.WANDER d. d.
ZAGREB.

Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO
bo imelo v soboto, dne 4. januarja 1930. iz=> redni občni zbor v osnovni šoli na Rakeku. Pričetek ob 9. uri. Ker se vršijo ponovne volitve odbora in delegatov je pričakovati polnoštevilne udeležbe!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE* ZA MARIBOR LEVI IN DESNI BREG zbo* ruje v soboto dne 4 januarja 1930. ob 10. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, in sicer po sledečem dnevnem redu: 1. Tekoče in nerešene zadeve in situ* acijsko poročilo. 2. Smernice za bodoče dru* štveno delo. 3. Še nekaj slik z dunajske eks* kurzije. 4. Novi šolski zakon. 5. Predloge je vsaj 3 dni pred zborovanjem poslati društve* nemu predsedniku. 6. Slučajnosti. Pol ure pred zborovanjem je seja odbora, ki bodi temelj in nekak parlament društvenega dela in ho* tenja — torej! Ne zabite vsi tovariši(ice);
1.	Na točnost in polnoštevilnost udeležbe!
2.	Na velike članarinske dolgove! 3. Na pred* Iožitev dobrih predlogov glede razposlanih predsednikovih vprašalnih pol! Morda za važno 4. točko dobimo poročevalca od po* verjeništva. Odsotnost in netočnost je opra* vičiti! — Predsednik.
kopito najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Prvovrstno blago!	Znižane cene!
MODNA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA
T, i, GORlfaR ii LJUBLJANA
BKfaHBcnaMiHiaarmi a T sv. Petra c. 2»
priporoča za BOZiCNA DARILA
vsakovrstno perilo za dame in gospode, Vsakovrstnih damskih in otroških predpasnikov, domačih damsbih in otroških parhentastih in baržunastih oblek, plaščev itd. Lastna izdelava po dunajskih modelih. OGLEJTE SI NAŠE POVEČANE IZLOŽBE!
I»" OBLACILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameščenci dobe b'ago tudi na obrske proti predložitvi legitimacij.
Kupujte in priporočajte
doma'e proizvode:
A D R I A
prašek
za pecivo in vanilni sladkor
Hoye knjige«
—k Vladimir Kapus: Pesmice iz prirode.
Samozaložba. V Ljubljani 1929. — Cena 17 Din. Zbirka obsega 58 pesmic, ki v njih ope* va avtor razne živali in poda o njih tudi glavno karakteristiko vsake posamezne v pesmi opevane živali. — Zbirko je ilustriral Niko Pirnat. Naroča se direktno pri avtorju v Ljubljani, Prule 6.

—k Recueil pédagogique. Publie par le secrétariat de la société des Nations Genève. Prix: Fr. 250 (argent suisse). — Knjigo se naroča na naslov: Société des Nations. Sec« tion d' information. Chambre 197.
—k Kukuruz. Spisal prof. dr. V. Mande» kič. — Ratarska knjižica, svezak 4. — Cijena Din 4. — Naklada »Gospodarskih novina«, Zagreb 6, Pretinac 61. — Naroča se pri ¿¡ala« gatelju in pri vseh zagrebških knjigarnah.
_k F. M. Dostojevskij: »Selo Stepanči«
kovo in njegovi prebivalci«. Humorističen ro« man. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljub» ljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. Pre« vodne knjižnice 12. zv., str. 244. Cena broši« rani knjigi 44 Din, v platno vezani 56 Din, poštnina 2 Din. »Selo Stepančikovo« je ro« man prav za tiste bralce, ki jim je drugače Dostojevskij »pretežak« in »prežalosten«, in kaže svojega avtorja na višku njegove umet« nosti, a z nove, skoro nepričakovane strani. Ni preveč, če imenujemo to njigo najboljši humoristični roman na svetu.
—k Socialno zavarovanje. Učitelj stvo do« stikrat pogreša primerne pripomočke za pra« vilno razumevanje socialno zavarovalnih vprašanj. Vsa aktualna vprašanja našega so« cialnega zavarovanja, ki temelji na statistič« nih podatkih poslovanja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, obravnava "brošura »Važna vprašanja našega delavske« ga zavarovanja«, ki stane komad 15 dinar« jev. Priporočljivo bi bilo, da si učitelj stvo, zlasti pa šolske knjižnice nabavijo to knjigo. Brošure ima na zalogi OUZD v Ljubljani in njegove ekspoziture s sedežem v Mariboru, Slovenjgradcu. Murski Soboti, Gornji Rad« goni, Ptuju, Konjicah, Celju, Šoštanju, Za« gorju, Kranju, Jesenicah, Kamniku. Krškem, Novem mestu. Tržiču, Kočevju. Knjige se naročnikom odnošiljajo le proti plačilu v na« prej. Naslov za posamezno ekspozituro je: Ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev v.....
—k Zorko Prelovec: Šest narodnih pesmi za srednji, oziroma {nizki glas s spremi je« vanjem klavirja. Cena 25 Din.
V zadnjem času so se naši skladatelji s hvalevredno vnemo poprijeli izdajanja bi« serov naše glasbene literature, naših ljubkih narodnih popevk v priredbi za en glas s spremljevanjem klavirja. Naš agilni pevo« vodja in skladatelj Prelovec jç izdal in sam založil drugo zbirko samih izbranih sloven« skih narodnih pesmi: »Hišca na cest' stoji«, »Odpiraj dekle kamrico«, »Vsi so prihajali«; koroških narodnih: »Pojdem v rute«, »Gor čez izaro« in slovenske narodne iz Idrije »Ko
ptičica na tuje gre«. Kot uvod vsaki pesmi služi v klavirski spremljavi kratek motiv do« tične pesmi, največ štirih taktov z običajnim držajem (korono). Klavirski part je pisan v lahki, preprosti harmonizaciji, tako da je dostopen vsakemu, ki se je vsaj nekaj učil klavirja. Vse pesmi so skrbno opremljene s potrebnimi dinamičnimi znaki, lega glasu pa je tako prikladna, da jo zmore pevc ali pevka visokega, srednjega ali nizkega glasu. — Te pesmi so jako dobrodošle za razne društve» ne prireditve, ppsebno pa za domače zabavne večere. Oprema zvezka je jako okusna in lična, stavek je skrbno in razločno pisan in natisnjen v litografiji Čemažar in drug, ki ji dela vso čast. Cena ni pretirana. Učiteljstvu najtoplejše priporočamo to lepo zbirko v na« bavo in pevsko zabavo.
—k Jurij Fleišman, napevi iz Grlice, Zdravic in Besede. Za samospeve s sprem« ljevanjem klavirja priredil ¡prof. dr. Pavel Kozina. Samozaložba. Natisnila Čemažar in drug. Cena zvezku 25 Din. Vsebina I. zvezka: »Metuljček«, »Moje jutro«, »Veseli gpdec«, »Žalovanje«, »Vinski hram«. — II. zvezek, ki je že dotiskan, vsebuje samospe« ve: »Zadnji kozarec« (En starček je živel...), »Moje drago«, »Noe in trte«, »Modrijan«, »Prevzetna« (Ti si urce zamudila...).
Skladatelj Jurij Fleišman je naši mlajši generaciji malo znan. Zato priporočamo av» torju, naj obelodani v III. zvezku, ki bo tudi kmalu izdan, kratek Fleišmanov življenje« pis, da tako seznani naš mlajši rod s tem ljudskim skladateljem, ki mu je bila lastna tako izrazita narodna melodija v njegovih ljubkih pesmih, da so po večini ponarodele.
Pri vsaki pesmi je prof. dr. Kozina ozna» čil pod črto, čigav je napev in v kateri zbirki je bil prvotno natisnjen. Fleišman je ureje« val zbirko slovenskih pesmi pod imenom »Grlica« in sam izdal 3 zvezke »Mičnih slo« venskih zdravic« in 3 zvezke »Besede«, pesmi za veselice. Prav hvaležni smo avtorju, da je žrtvoval čas in gmotna sredstva za izdajo in založbo Fleišmanovih pesmi ter jih tako otel pozabljivosti.
Spremljevanje klavirja je pisano v jako preprostem in lahkem slogu za vsakega tudi šibkejšega igralca na klavirju. Notni tisk je razločen in jasen, ovoj je ličen in opremljen s Fleišmanovo sliko. Melodijozni napevi bo« do vsakomur nedvomno jako ugajali in se takoj uživeli in udomačili med vsemi, ki lju« bijo lepo našo pesem. Učiteljstvu kar naj« toplejše priporočamo, da te samospeve prid« no naroča, jih z vnemo priporoča in širi med narod ter jih uvršča v programe pevskih in
zabavnih kulturnih prireditev. Zbirka Fleiš« manovih pesmi je jako primerno božično in novoletno darilo vsem prijateljem in ljubite« ljem melodijoznih pesmi. Dobiti jo je v Uči« teljski knjigarni in v vseh trgovinah z muzi« kalij ami.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f V smislu zadnjega poročila v »Učit. Tovarišu« sklicujem ferijalno zborovanje v petek 27. decembra t. 1. v Mariboru v hotelu »Meran« (v bližini glavnega kolodvora) ob 10. uri. Dnevni red: 1. Poročilo »Glavnega pov.« o dosedanjem delu UFS. — 2. Organi« zacija kolonije na otoku Korčula. — 3. Slu« čajnosti. — V interesu vseh učiteljev(ic) je, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. — Za UFS: Slavko Mrovlje 1. r., gl. pov.
Učiteljski pravnik.
—§ Upokojencem s popolno službeno dobo pripadajo selilni stroški po čl. 45. urad. zak. Uredbi D. R. br. 150.000 z dne 29. no« vembra t. 1. le, če se izjavijo v 1 mesecu po prejemu upokojitvenega dekreta, kam se pre« selijo, drugače nimajo pravice do selilnih stroškov. Tovariši(ice), ki bodo upokojeni, naj pazijo na tO odločbo (Roč. katalog stran 105).
—§ Od kdaj pripadajo višji prejemki ob napredovanju. Po 2. odstavku čl. 106. uradni« škega zakona prično teči prejemki ob na« predovanju, če je uslužbenec napredoval v prvi polovici meseca, od 1. dne istega me« seca. Ko se je uporabljal ta predpis v dr« žavnemu svetu, je nastal spor, da«li se ta do« ločba mora uporabljati samo pri obračunu službenih prejemkov ob priliki napredova« nja v višjo skupino ali pa se je ravnati po njem tudi pri obračunu prejemkov, če je uslužbenec bil pomaknjen v višjo stopnjo osnovne plače. Tako je na tožbo glavne kon« trole ¡državni svet v svojem I. oddelku z razsodbo od 11. januarja 1926, št. 48.082, raz« veljavil rešenje finančnega ministrstva od 5. septembra 1925, št. 15.233, ker je našel, da je treba uporabljati 2. odstavek čl. 106. urad. zakona samo ob napredovanju v višjo sku« pino, ne pa pri obračunavanju prejemkov, ki pripadajo uslužbencu ob pomaknitvi v višjo stopnjo osnovne plače. Nasprotno je pa na tožbo glavne kontrole VI. oddelek državnega sveta z razsodbo od 17. septembra 1927, št. 15.852/26 zavrnil tožbo glavne kontrole, ker je našel, da bi se 2, odstavek čl. 106.
nav. zak. imel uporabljati ob vsakem napre« dovanju, tudi pri napredovanju v višjo stop« njo osnovne plače, ker se iz predposlednjega odstavka čl. 165. (?) urad. zak. vidi, da se beseda »napredovanje« v zakonu enako upo» rablja za skupine in za stopnje osnovne pla« če. V prilog pravkar navedenega stališča VI. oddelka je navesti še to, da se ne vidi samo iz predzadnjega odstavka čl. 165. urad. zak., temveč tudi iz členov 24., 25., 56., 59., 62.(2. nav. zak., da se izraz »napredovanje« nanaša na napredovanje po stopnjah osnovne in po skupinah položajne plače. Prav tako je v čl. 106. urad. zak. določeno, od kdaj teko »prejemki«, a v čl. 28. je osnovna plača mišljena na prvem mestu »prejemkov«. Če pa v prvem odstavku čl. 106. urad. zak. izraz »prejemki« vsebuje v prvi vrsti osnovno plačo, ni nobenega povoda, da bi se v 2. od« stavku istega člena osnovna plača izključila iz pojma »prejemkov«. To vprašanje je tvo« rilo predmet razprave splošne seje držav« nega sveta od 27. aprila 1929. Pod št. ,16.024 je bila v tem pravnem vprašanju izdana ple» narna odločba, ki se glasi: »Določbo 2. od« stavka čl. 106. urad. zak. je uporabljati tudi ob priliki napredovanja v višjo stopnjo osnovne plače.« V podkrepitev izdane od« ločbe splošne seje državnega sveta je nave« sti še to, da je očividno 2. odstavek čl. 106. urad. zak. bil dodan zaradi lažjega obraču» navanja prejemkov ob napredovanju. Ako je namreč uslužbenec napredoval v prvi polo» vici meseca, tedaj trpi škodo država, ker se uslužbencu izplačajo prejemki že prvega dne istega meseca. Če pa se je napredovanje iz« vršilo v drugi polovici istega meseca, tedaj trpi škodo uslužbenec, ker se mu prejemki izplačajo šele od 1. dne prihodnjega meseca. Ni opravičenega razloga, da bi se moralo smatrati, da je ta predpis uporabljati samo ob priliki napredovanja v višjo skupino, ne pa tudi ob priliki napredovanja na višjo stopnjo osnovne plače.	»Naš Glas«.
MALI OGLASI
liall «glasi, kl alaüjo ▼ powtdarilM ti soeialnt umm »blbutri, vsaka beseda M far, lijnujil (asaek Din 5 —.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje,« čiščenje, popravljanje tudi obračanja garde« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner iti Adler
mmmii ......................................iiiimmiinii
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR ANI A. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem
GOSTILNA PRI TRATNIKU
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
I	Za vsakovrstna oblačila	tkfZf%	C^IJllf AD	LJUBIJANA
S	zimske suknje, površnike, obleke, smučarske drese,	f^^f |M|L skM.	m^p	Jj® 1L. SPh i|J|gf fflgaL gO§ «^nil DVORNI TRG ^^
g	damske plašče, razno angleško in češko sukno	^^^	^^ ^^	^^^
g	(tudi na metre) je najugodnejši nakupni vir pri tvrdki	—
- ROKAVICE. PERILO IN DRODI MODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO » ZALOGI.
^r ^^^	^^f^ ^^^	^^^	^^^ ^^^	^^^ ^^^	^^ ^^¡^	®^^	^^^	^^^ ^^^	^^^
O
t
0
1 o
0
1
Radio omogočen vsakomur 2
od 15. decembra 1929. do 15. januarja 1930. po izrednih
1 FlA i'nitl detektorskih aparatov s kristalom, 1 slušalko „Kapsch", 50 m antenske žice ter vsem materialom ±«il/ za Din 65 — ter štirikratno mesečno plačilo š Din 75"—.
CA dvoelektronskih aparatov „Kapsch" s Philipsovimi elektronkami, 3 žarilnimi elementi, 60 V anodno baterijo,
""zvočnikom .Kapsch", 50 m antenske žica ter vsem ostalim materialom za Din 98'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 90—.
Ol troelektronskih aparatov z avdijoiom in dvema nizkofrekventnima elektronkama, ki je aparat za sprejem inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 183 — ter desetkratno mesečno plačilo a Din 145'—.
OK troelektronskih aparatov .Ingelen" za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18ah, anodno ba-terijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materialom za Din 215'— ter desetkratno mesečno plačilo a Din 200-—.
-||j sedemelektronskih aparatov „Ingelen" U 7, z okvirno anteno, akumulatorje m 36amp. ur, anodno baterijo 120 V, dvojne kapacitete, mrežno baterijo ter »vočnikom Bled za Din 1054 — ter desetkratno mesečno a Din 400 —.
V propagandne svrhe odda Radijska oddajna postaja v Ljubljani za čas plačilnih pogojih sledeče aparate:
RADIO-LJUBLJANA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 5 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 37
p
5 P
I
P
9 p
I

Za pod
božično drevesce
priporočamo našo bogato izbiro
zelo prikladnih daril
kakor:
Razno modno blago za obleke in plašče
Fine modne barhente in baržune osobito najfinejše znamke „Linden" Velour, šifon, razno svilo Šifone in batiste od Din 9'— naprej Barvaste batiste za damsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture ça spalnice in jedilnice Preproge za dioane iz pliša, volne
in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisače Linolej na meter in odmerjen Platneni in batistasti žepni robci Največja izbira zastorov itd.
A. (Ç E. Skabernè, Ljubljana
Presenetite za praznike svoje drage z dobrim radio-aparatom! Solidno boste	RADiOVAL-LJUBLJANA	! Dalmatinova ul, 13
postreženi v specialni radio-trgovini		
		
IZDELOVANJE DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE
„ELITE"
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA 9
prodaja «Jamske, moške in deške konfekcije. NA DEBELO!	NA DROBNO!
PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI!
Premog in drva
a«, najboljše vrste dobavlja
A |. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.

Kdor oglašuje ta napreduje!
Največje veselje vsake gospodinje
je, lepo In okusno pogrniti mizo. To doseže z mojim Alpaka jedilnim priborom, ki ga prodajam vsaki dostojni osebi na odplačevanje v 6 mesečnih obrokih po tvorniški ceni, kot bi bilo kupljeno za gotov denar.
Cenjenemu učiteljstvu
nudim največjo izbiro krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in trench-coatov.
Olajšana plačila brez. povišanja cen.
FRAN LUKIC
LJUBLJANA
STRITARJEVA ULICA
Novoporočenci!
Pred poroko si oglejte: najcenejše žiuiiiice, peres-nice, otouiane in druge potrebščine, pri tvrdki
F. SflJOVIC, LJubljana *""""— stari trg 6.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO St. 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Oituiovljeno leta 1839. Telefon i t ep. 2.282,
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 3
Hotel /TRATNIK4
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe
Ta pribor je najboljše kakovosti iz največje nemške tvornice A. Wellner in sinovi. Pri nakupu proti gotovemu plačilu 5 °/o pop.
j	Avgust Agnola •
•	Zaloga stekla, porcelana, :	kamenine, zical in šip. ;	Kompletne opreme za re-
•	stavracije, hotele, gostilne,
:	kavarne in bare ter za .
;	splošno gospodinjstvo.
•	Luksuzni predmeti.
j	LJUBLJANA
i	DUNAJSKA CESTA 10.
i	Telefon 2478.
PAZITE	na varstveno znamko	.GLOBUS' !		
ako kupujete Opalograph aparat in potrebščine	Na zalogi pri tvrdki	Lud.	Mi	—————————— ■ ■ « |9, Ljubljana, tenroova 6 j ■
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani
1 elegantna šatulja za 6 oseb sestojeca iz 26 komadov, in to: 6 vilic, 6 nožev, 6 žlic, 6 kavinih žličk, 1 zajemalka za mleko, 1 zajemalka za juho. — Cena Din 850 —.
1 elegantna Satulja za 6 oseb sestojeca iz 41 komadov, in to; 6 žlic, 6 nožev, 6 vilic, 6 kavinih žličk, 6 desertnih vilic; 6 desertnih nožev, 1 zajemalka za juho, 1 zajemalka za prikuho, 1 zajemalka za mleko, 1 lopatica za torte, 1 vilice za pečenko. — Cena Din 1.500'—.
1 elegantna Satulja za 12 oseb sestojeca iz 77 komadov, in to: 12 žlic, 12 nožev, 12 vilic, 12 kavinih žličk, 12 desertnih vilic, 12 desertnih nožev, 1 zajemalka za juho, 1 zajemalka za prikuho, 1 zajemalka za mleko, 1 lopatica za torte, 1 vilice za pečenko.