... •-•v;w>>>>> illllillllllllilliiillll •»♦v NA 6. STRANI NADALJUJEMO Z OBJAVLJANJEM POTOPISA V BOLIVIJSKE ANDE, KAMOR JE V JUNIJU LETOS ODŠLA PRVA JUGOSLOVANSKA EKSPEDICI- jj JA »ANDI 1964«. POSEBEJ ZA »PANORAMO« NAM S H POTI SPROTI PIŠE DR. IVO VALIC ■ Kranj 18. julija 1964 llli'lhlililiilll DVE RAZGLEDNICI ZA VROČE DNI — Počitek v senci ob jezeru na Bledu (zgcraj) — Ribolov v Bohinju 01020567977397517^82424^9^ Von Braun sega po zvezdah Do leta 1970 še poskusi s Saturn V 8. nadaljevanje in konec ygrj ernher von Braun živi in dela za dan, ko \\ bodo z raketo, ki jo je ustvaril on s svojimi sodelavci,' trije ameriški astronavti nastopili najdrznejše potovanje v zgodovini človeštva: polet na mesec. 380.000 kilometrov tja — 380.000 kilometrov nazaj skozi neskončno, nepoznano vsemirje, ki obdaja našo zemljo. Ko bo napočil ta veliki dan, bodo vse von Braunove nade odvisne -od enega moža, ki je že od leta 1940 njegov najožji sodelavec: Dr. Kurt Debus. Debus je odgovoren za start rakete. Ena napaka, in . . . Ko bo napočil dan najdrznejšega podjetja doslej, se bo zgodilo tole: Leta raziskav in planiranja, konstruiranja in preizkušanja so mimo. Minili so meseci pričakovanja in izgradnje rakete. Približale so se ure poslednjih priprav. Ekipa, ki je odgovorna za izstrelitev, šteje minute — in kmalu tudi že sekunde. Trije v kapsuli Prišli so iz obalnih mestec Floride, iz Cap Canaverala, Titusvilla, Eau Gallie, Mclbo-urna, Cocoa Beacha in Palm Bava. Zbrali so se na kompleksu 39, na otoku Merritt. To je prizorišče, na katerem se bo odigrala najvzbur-Ijivejša predstava v človekovi zgodovini. Še enkrat se povzpnejo možje v belih čeladah z dvigali na izstrelilni stolp, do različnih platojev, vsak na svoje mesto. Še enkrat skrbno pre-kontrolirajo vse stike in dovode. Nič ne sme odpovedati. Nič ne sme spodleteti. Ta projekt je požrl milijarde dolarjev. Če odpove sedaj ena sama žičica, ki je morda stala 30 centov, bi bilo vse zaman. Trije mo/je se bodo nekaj minut zatem povzpeli z dvigalom na sam vrh stolpa, kjer bodo vstopili v kapsulo, ki jih bo popeljala v pusto-lovšćiAOk kakršne še ni izkusil noben človek. Raketa in izstrelilni stolp se rahlo majeta v vetru, ki veje z Atlantika. Raketa Saturn V dosega skupno z vesoljsko ladjo Apolo višino 110 metrov in tehta 3000 ton. Člani izstrelilne ekipe zapustijo stolp. Del moštva se umakne v železobetonski bunker, ki je zgrajen sto metrov od izstrelišča. Ostali morajo zapustiti bližino rakete. »Countdoun« — štetje pred izstrelitvijo se prične. Manjka še točno 60 sekund. Pritisnejo prve gumbe. Možje v bunkerju z Dr. Dehusom na čelu čutijo, da jim srca hitreje utripajo, že večkrat so bili priča startu rakete, vendar ni bilo še nikoli tako napeto. »Štirideset...« Raketo bodo vkrcali na posebno ladjo, ki jo bo prepeljala iz Huntsvilla na Kap Kennedv. Možje v kapsuli štejejo sekunde, če bo vse po sreči, se bodo čez teden dni vrnili in poročali o svojih opazovanjih. To bo vsekakor najbolj senzacionalno poročilo, kar jih je bilo kdaj podanih. »Dvajset . .. deset . .. devet . ..« Eden od mož je bolj živčen kot ostali. »Osem ... sedem .. .« Ta mož je Dr. Debus, direktor Kap Kennedv- ja. »Pet .. .« On odloča o startu. Še vedno se lahko premisli. »štiri.. .« »Ali sem zares na vse mislil?« se bo vprašal Dr. Debus. »Tri...« »Kaj bom storil, če se zgodi kaj nepredvidenega?« »Dve ...« »Ali sem upošteval vse možnosti?« »Ena ...« Napetost doseže višek! »Nič .. .«; Cilj: mesec. Vesoljsko pristanišče za raketo Saturn V G^orge C. Marshall Space Flight Center v Hunts-villu, katerega tehnični direktor je von Braun, je odgovoren za posamezne raketne stopnje in pogonske agregate težkih raket, kot npr. serije Saturn. Laboratorij za razvoj vesoljskih ladij vodi Dr. Robert Gilruth. Oba centra nam dobavljata na Kap Kennedv posamezne stopnje raket in ostale dele, katere mi sestavimo, izvršimo pa tudi zemeljska dela za preizkuše\ anje in start.« Dr. Debus si prižge novo cigareto z ogorkom pravkar pokajene. »Na otoku Merritt se trenutno ukvarjamo z dvema nalogama. Pripravljamo vesoljsko pristanišče Saturna V in večjih raket. Na južnem delu zemljišča, ki meji na Kap Kennedv, nastajajo industrijske naprave, laboratoriji in upravno poslopje Kennedv Space Center. Nekaj kilometrov dalje proti severu gradimo izstrelilno bazo za Saturn V, ki jo tukaj poznamo pod imenom »Komplcx 39.« » Najimpozantncjše bo seveda poslopje za sestavljanje raket. Večje bo od slavnega Pentagona v VVashingtonu: 160 metrov široko, 160 metrov visoko in 220 metrov dolgo. To bo verjetno največja stavba na svetu. V tej zgradbi bomo lahko hkrati montirali štiri rakete tipa Saturn V, ki bodo lahko stale* pokonci. Izstrelišče samo sestavlja 140 metrov visok stolp s številnimi električnimi kabli ter dovodi goriva, ki so priključeni na posamezne stopnje rakete. Vsak od štirih delov stavbe lahko sprejme po en kompleten stolp. Po preizkušnji celotne rakete jo ogromen go seničar s stolpom in vesoljsko ladjo vred pre pelje do izstrelišča, ki je kakšnih pet kilometrov vzhodno od montažne hale. Goseničar lahko odvleče 8200 ton s hitrostjo 1,6 kilometra na uro.« Pri načrtovanju so seveda upoštevali tudi sovražne naravne sile, saj je Florida hurikansko področje. Vse stavbe so tako zgrajene, da lahko kljubujejo vetru s hitrostjo do 230 kilometrov na uro. če bi meteorologi javili, da se bliža hu-rikan, medtem ko bi bila raketa na izstrelilni 7ampi, bi jo vlačilec v 12 urah odpeljal nazaj v montažno halo. Tam je na varnem, kljub temi pa ostane pripravljena za izstrelitev. Seveda stane razvoj in gradnja rakete ogromne vsote denarja, zato je jasno, da ne morejo planirati od danes na jutri, temveč za tri do pet let vnaprej. Že sedaj morajo predložiti predračun za sredstva, ki jih bodo rabili v letu 1969 Na leto porabijo okoli tri milijarde dolarjev Vendar bi bila vsa sredstva zaman, če bi odpovedali ljudje, ki se ukvarjajo s tem komplicira nim mamutskim projektom. Einsenhovverjeva vlada ni imela bogve kolike razumevanja za njihove napore, saj jim je ho tela odobriti le 140 milijonov dolarjev. Pravi raz cvet je raketna tehnika doživela pravzaprav Seli za časa vlade Johna F. Kennedvja in njegovegj naslednika L3-ndona B. Johnsona. Pri vsem tem pa von Braun ni kdove kake bogat, saj zasluži letno le okrog 16000 dolarjev Za primerjavo naj povemo, da mu je privatni industrija ponujala 100.000 dolarjev letno. Vci Braun seveda ni sprejel njihove ponudbe, ke: je povsem predan svojim sanjam: poletu človeki v vesolje. Prevedel: -jp Mogočne riževe terase, ki hranijo tisoče domačinov O Indonezijskih otokih danes zelo veliko pišemo in govorimo. Običaji in gospodarstvo njihovih ljudi razodevajo posebnosti starodavne kulture, ki se je upirala stoletjem silovitih sprememb. Moderna civilizacija je med večne riževe terase, ki'dajejo deželi poseben poudarek, vsilila »moderne« zanimivosti. Brez riževih teras, ki rastejo kot ogromne stopnice iz doli« v nebo, bi dežela ne bila to, kar je. Riž je glavno bogastvo teh otokov. Domnevajo, da obstoječi način obdelovanja riža izvira iz Kitajske, kjer pa ima korenine nekje v kameni dob:'. Ostanke riža so našli v neolitskih vrčih na Kitajskem, ki datirajo verjetno iz konca tretjega tisočletja pr. n. št. Prav to pa je vzrok za domnevo, da so predniki Malajo-Polinezijcev prinesli umetnost obdelovanja riža s seboj, ko so zasedli arhipel vzhodno od Indije. Prišli so iz Azije, in sicer v tretjem ali drugem tisočletju pr. n. št. Riž uspeva na poljih, ki so največkrat na čistinah sredi gozdov ali pa na njivah, prekritih z vodo, ki jih imenujejo savahs. Zadnji načTn gojenja riža prevladuje predvsem na Javi in Ba-liju. čestokrat so cela pobočja gričev preoblikovana v terase in polja, ki jih namakajo. Med njimi se prepletajo kanali, po katerih priteče voda pogosto tudi iz žejo, oddaljenih krajev. Za točno razdelitev vode med posamezne kmete, ki jo določa zakon, skrbijo vaški sveti in za to določeni uslužbenci. Delo na riževih poljih se začne z oranjem, ki ga opravijo z voli. Potem riž vsejejo na posebne grede, od koder ga pozneje presadijo na savahs. Možje, ki delajo na poljih, nosijo na glavi klobuke iz bambusovine, ki jim prava jo chapil. Vsi, moški in ženske, pa nosijo majhne nože, imenovane ani ani, s katerimi odrežejo vsako riževo stebelce posebej. PRAZNIK ŽETVE Žetev riža opravijo na posebno slavnosten način. To je zanje velik praznik. Žene na Javi oblečejo batik krila in potiskane bombažne bluze. (Batik je neke vrste barvanje, pri katerem vse tiste dele krila, ki naj obdržijo prvotno barvo, prevlečejo z rastopljenim voskom. Krilo nato pobarvajo in nazadnje prekuhajo v vodi. Tako odstranijo vosek.) Nežna riževa stebelca povežejo v snopiče, ki jih nato možje odnesejo do roba njive, kjer postavijo nenavadno simetrične kopice. Ko se riž osuši, ga zmlatijo v posebej za to postavlejnih hišah. — gubug. Mlatijo običajno ženske. Pri delu uporabljajo velike lesene tolkače. Pleve, ki ostanejo, so glavna hrana za ribe, ki jih gojijo v kanalih in celo na riževih poljih samih. Zrna, ki jih dobijo pri mlačvi, je treba prebrati. Pri tem delu je vedno vsa družina. Riževa polja so last posameznikov. Še nekaj pridelujejo na indonezijskih otokih: kinin in kokosovo olje. Domačini posekajo cinchona drevo čisto pri korenini, olupijo deblo in iz lubja pridobivajo kinin. Kokosovo olje pa dobijo iz mesa, ki ga izrežejo iz oreha. Meso mora biti posušeno. Najljubše opravilo Balijk je priprava na festival. Tam, kjer nosijo Evropejke uhane, nosijo prebivalke teh otokov nekakšne zamaške iz posušenih palmov'h listov ali iz bambusa.''Za ta poseben okras je potrebna precej velika luknja. zato jo napravijo že pri otroku. Ta potem 2 njim raste in se veča. Ob festivalskih priložnostih pa nosijo »zamaške« iz zlata. LEGENDA O BOGU ŠIVI Hinduizem na Baliju se močno meša s starimi ljudskim elementi, animizmom, čaščenjem prednkov, kultom manj pomembnih krajevnih božanstev itd. Templjev je vsepovsod silno veliko. V navadnem, preprostem vaškem templju je meru, pagodi podoben stolp z več strehami, pokritimi s palmovim: listi. Tako kot njegovo ime, tudi oblika potrjuje, da je to simbol Mount Meruja, gore, ki pripada hindujski kozmologiji. Mount Meru se dviga v središču zemlje, na njegovem vrhu pa je prebivališče bogov. V meru:u ni nobenih malikov. V skladu z njegovim simboličnim pomenom žive bogovi na vrhu meruja. Tako pravijo pripadniki te religije. Bogove predstavlja devet dragih kamnov, ki so shranjeni v votlini na osrednjem stebru; srednji kamen je za najvišjega boga Šivo, ostalih osem pa predstavlja osem drugih bogov, za katere mislijo, da vladajo osmim stranem sveta. Vrata, ki peljejo na dvorišče, so podobna stolpu, razdeljenemu v dve polovici in nisp nikoli zaprta. Tudi to je zanje simbol. Simbol vesoljne gore. Balijska legenda pripoveduje, da je bog Siva prenesel Mount Meru z Jave na Baii in ga razdelil na dve polovici ter ju post-avil Da zemljo. Polovici predstavljata dva najvišja vrhova na otoku, Gunung Batur in Gunung Agung. Ob pomembnejših slavnostih uprizorijo pe-salci pred templjem ples »Kechak«, ki ga imenujejo včasih tudi »drama opičjega plesa«. Ple^a se udeležijo samo moški, ponoči, v plapolajočem odsevu svetilke, ki stoji sredi kroga čepečih plesalcev. Kechakovo zgodbo so povzeli po hindujskem epu Ramavana. Sito. ženo junaka Rame, je odpeljal demonski kralj Ravana. Opice so pomagale Rami, da je prišel na demonov otok in odkril Sito. Ples Kechak predstavlja na precej nejasen način bojne scene iz vojne med armado opic in demoni. Prvotno je bil to obred, namenjen zagovarjanju dobrih duhov in odganjanju zlih. Priredila TONČI JALEN retek Butijka v svečani opravi veže riževa stebla v snopiče Kutale ( MILtINSKi \OVAK ] na Gorenjskem Historija o posebnem blagru. Za poseben blagor štejejo Butalci pivo. In je pivo resnično gostinski blagor, posebno v vročih dneh, in hlifcno mora biti pa sveže. In seveda mora biti dovolj piva. Kajti ni nikakršen blagor, nego je izguba in zamera, če je turistov in dopustnikov več za šankom, kakor je steklenic v kleti. Pa sta se namesto gostinskega blagra izguba in zamera primerila-tudi birtom v Butalah in se je reč zgodila tako: »Pri počasnem natakarju« so imeli otvoritev sezone, inozemskih turistov dosti, vsak turist lačen in žejen za tri. Cas je bil južine in so sedli za-popackane prte in so čakali in čakali. Natakarji pa so stali v mračni kleti in sukali in gledali sod s pivom in od katere koli strani so potrkali nanj, pri stavljenega piva ni hotelo biti več in ga je bilo premalo in bi bila izguba in zamera, tako malo ga postaviti na mizo pred petične može, kakršni so inozemski turisti. * Pa je v klet prišel poslovodja priganjat natakarje, kajti je razumel nemško in mu ni bilo všeč, Uer je slišal godrnjati čakajoče goste. Natakarji so mu potožili svojo stisko. Se popraska poslovodja: »Kaj, če bi prilili vode?« Odgovorijo natakarji: »Se bo poznalo!« Reče poslovodja: »Kakršna je voda! V Savi teče že lep čas čisto rjava — iz nobene greznice ni voda bolj podobna pivu — tiste načofajte v sod, da bo poln!« Poslovodja je iz kleti zopet stopil k turistom in jih potolažil: »Nur ein Moment, tačas kar poračunajmo, da se ne boste potlej mudili z računom!« Natakarji pa so ubogali, sod so zvalili k Savi, tam so lepo pocenili in potunkali odprti sod v vodo. Pa jim je čofotala vanj rjava voda savska iznad odprtega jezu v Mostah, in jim je čofotala tako rada in obilno, da jim je iz soda izplaknila še tisti pljunek piva, kolikor ga je bilo notri. Potem so kakor vihra hiteli v restavracijo in postavili polne vrčke pred turiste na mizo: »Bier, bitte!« Turisti pa so rekli: »Nein, nein, tako žejni pa še nismo, da bi pili lužo!« j In so zahtevali denar nazaj in šli drugam. En nasramn | Slovarček krajevnih imen predlog U Lok sa spet ena pametna pa koristna reč s pozabe skopal pa ja poskušaj a spet u žiulejne spraut. Z ena beseda naštimal sa nagrade za tiste gospodarje pa gospodine k baja imel nejbel okranclane pa« zrihtane hiše. To j parne tn pa tud koristn, čeprou tiste nagrade nisa tak gromozanske pa filmske de b se blo uredn zane na vem kak pult. Zastop se pa tud de za taku ni nkal posebn uli k dnara, k se ga more za transparente u Lublan ponucat. Sam men se zdi, de b se zraun usega tud še dnar za mal veči al pa več nagrad dobiu. Sam kak pa na kasna viža. Merbit ve kešn kej dr-gač jest mislm de b blo pa-metn takle: Zadnč srna pisal kak u ene kraja grdo delaja s park pa z orehm pa tak naprej. Ver-jetn j še kešn tak pa se ga j težko spount al se pa na ve zanga. Takm b blo pa prou štrafng se b pa pol Iahk za nagrade al pa tud za kešna naumnast ponucu. Če b se pa kej puntal mama pa že tud ulik načinu de b j h ukrotil pa h pokor spraul. Za to b blo že zand cajt. S tem nagradam za cvetje sa pa bel gvišn poskusi še ena muha ubit. Dol po Kar-lucu sa pred krahkm spet kopal en grabn (se j prou se šele ta trek brt po vojsk) ket je per nes že stara pa zla lepa navada, pol le na po za-sujemo pa useukap tak na-marn pstema de ni nkamer podobn. Zdej b pa verjetn rad, de b use babnce dol po Karlucu začele na nagrade mislt, pa b pospraule tista naulaka na soje stroške. Poskusma mr-bit bo pa spet ratal. SMOJKA Ne vem, če tudi pri vas in v vašem kraju razsaja v tem mesecu splošno znana bolezen — dopustniška mrzlica; vsekakor je k nam prišla doba dopustov. Zastonj v tem času iščeš, kličeš zdravnika, ga ni — je na dopustu, razni sestanki se ne vršijo, ker je predsednik na dopustu, servisne delavnice ne delajo zaradi dopustov, da celo prometni prekški z motornimi vozili so se povečali, in to zato, ker se nahaja sodnik za prekrške — na dopustu itd. Ker se po tem sodeč več ali manj nahajajo vsi na dopustu, bo morala takozvana »skrita delovna sila« kar »vorng« pluniti v roke, da bo v času odsotnosti svojih ko-legov-sotrpinov izpolnila vse predvidene planirane proizvodnje in finančne plane. V dobi dopustov je zanimivo predvsem to, kako vsakdo preživi letni čas oddiha. Jasno, kdor ima poleg rednega zaslužka še honorarno zaposlitev, ta se dosti ne brihta, temveč se samo vpraša, KAM na dopust; žiro račun mu jamči ugodno letovanje. Kdor pa nima žiro ra- Dopusti čuna, se vpraša zelo zaskrbljeno, KAKO iti na dopust s čim manjšimi izdatki. Takim seveda pomaga predvsem regres, posebni dopustniški izredni predujem, in pa garancijski list, da bo po povratku z dopusta dobil dva poroka ter potrošniško posojilo za premog in drva. Zelo veliko je pa tistih, ki se ne sprašujejo, KAM in KAKO iti na dopust, temveč si stavljajo vprašanje, kam naj grem z dopustom, ko še lanskoletnega nisem porabil. Mislim, da — da kar je dopustov— je še najbolj fle-ten bolniški dopust, posebno če ti žena vrže med prepirom »kastrolo« v glavo in potem boluješ »za obratno nezgodo«, seveda med tem časom bolovanja lahko pode-laS vsa poljska dela. Več o dopustu ne bi pisal, ker vem, da ga bo vsakdo predihal po svoje. Jaz osebno ga zaenkrat ne bom koristil; saj veste, v tem času je draginja največja. Vse se draž\, edino plača je tista, ki jo ni mogoče na noben način podražiti. Ne rečem, da ne bom koristil enodnevni izlet s K-15 obrazcem, toda brez kakršnega koli kosila v kakšnem hotelu, ker imam strah še od zadnjič z Bleda. Ko sem namreč naročil z ozirom na hitrejšo postrežbo »viner šnicel«, sem dobil na krožniku tako majhno flikco mesa, da sem bil prisiljen vprašati natakarja; oprostite, sem mu dejal, ali se vam ne zdi, da je tale šniceljček, veliko manjši od lanskega leta. Pa mi je' odgovoril: Tovariš, šnicelj je ravno tako velik kakor je bil lani, samo lokal smo povečali. GREGA Nova cesta se bo zapeljala s Podbrezij na d2emlje bivše katastrske občine Ljubno; spusti se čez dolea in dolnico, se spelje južno od studene vode v dol in skozi prapročko berdo v brezje, potem pa se z drznim skokom spusti v podbrezje. Tako bi določil lego ceste po katastrski mapi iz 1868. leta. Imena vasi in naselij so pisana z veliko začetnico, ledinska imena, ki so raztresena po poljih, travnikih in gozdovih, pa z malo. Torej je brezje svet, kjer imajo Brezjani svojo zemljo, Brezje pa vas onstran Peračice. Dol, Dolnica in Dolca so imena, s katerimi fjudje tenkočutno označujejo lahno, pa pisano in raznovrstno oblikovitost sveta v tistem delu. Seveda pa, Ljubenčani, ne Ljubenci in ne Ljubinci, kot se nam ponujajo po novem pravopisu iz leta r962., pravijo, da hodijo u Douca, Dounico, Dou in na Praproško brdo. Severno od Ljubnega je vas Praproče — po zapisku hodijo pa le v Praproše, kot na primer sosedov Tone hodi na učiteljišče, čepittv gre za učiteljišče in seveda za Praprošče. Studena voda je mrzla voda in ni isto, kar bi sicer pričakovali »pr studene«, čeprav sam koren stud- pomeni isto. Človek se ne more načuditi, da _so ljudje ohranili tako kristalno čisto arhaično, starinsko obliko v dven besedah, petih zlogih, pa to v času, ko moderni človek stiska vsebino ljudskega življenja v kratice treh, štirih črk in pa v tujke in popačenke. Na vsem Iju-benskem svetu je samo eno tuje ime. V severovzhodnem kotu je Hajmanka po imenu Hajman. To je vse. Pod njo je Velko brdo, Ljubenčan pa pravi, da je šel na Velč brd in da je bil na Velčma brd. Južno od tega so Senožeta (po mapi Snožet), ki segajo do Lešnice (Lešance). Ob tem potoku^je le Senožet (po mapi snožet), za njo proti Tržiču pa Zadnja senožet (po mapi zadnja snožet). V Kajžarskih delih so imeli bajtarji svoje deleže in po analogiji hodijo ljudje tudi v Brez-janske dele, tja, kjer imajo Brezjani na Ljubenskem svoj svet. Seveda pa tudi lahko rečem, da sem si iz-pahnil nogo v gležnju na Brezjanskem. Med Kajžarskimi deli in Lešnico leži po zemljevidu »v jesertje«. Odveč je pomenska razlaga. Vse kaže, da je skupno ime in je oblika, ki jo uporabimo za odgovor na vprašanje kam. Ljudje vam bodo na obe vprašanji kam in kje odgovorili v Jesen, to je v Jesenje in v Jesenju. Pod moderno cesto v gradnji so bila včasih kopiša, ljudje pa danes delajo le Pri stogovih; kopiša najdete le še v mapi. Od kolena, kjer Lešnica zavije proti jugu pa vse do mostiča, preko katerega je speljana ljubljanska cesta na dnu klanca pod Gobovci, se vrste Srednje police, Zadne police, Stranja in pa po mapi Ledina. Ime Stranja je prešlo, se ne uporablja več, pač pa pravijo Ljubenčani, da so bili v Prinšovem. Od kod to ime, ne vem ne jaz ne moj sobesednik. Pravijo, da gredo kosit v Ledine in v Ledinah spravljajo seno, Ljubljančani pa hodijo, kakor vemo, v šolo na Ledino. V notranjosti, zahodno od ljubenskega sveta, ki ga označujejo z gornjimi imeni in med njimi se vrste od Kopiš ali Stogov, kakor že hočete, proti jugu Pod bregam, Pod kračico (Pod kračeo) in Vstanbrat. Tu je baje kmet z motiko mahnil po rodnem bratu, da se je zvrnil po tleh, potem pa^ga je izzival: »Vstan'brat! Ih potlej so začeli ljudje hoditi v Vstanbrat. Naslednja dva kosa sveta zahodneje od te vrste sta še Stranca med Srednjimi in Zadnjimi policami in Kluč v isti vrsti zahodno od Ledine. Stranca je že drugo ime z istim korenom Kadar se menimo o nameravanih izletih pravimo, da še nismo zavili v tisto stran, v Pragi vam bodo povedali, da je z nabrežja Vltave najlepši pogled na Malo Strano, Rusom pa vemo, da je pri srcu strana rodnaja, rodna dežela. Med vasjo Ljubno in Stranco ob deževju pritakajo vode, in katastrska mapa nam pove, da je tam Pritaka, ljudjf so pa pritaknili -r- in danes je ob deževju polna vode Pritarka. Posavc vemo, kje je. Tudi to vemo, da ne bomo pisali Posa-vec, kakor nam svetujejo stare listine. Desno od tistega dela ceste, ki je precej ravna, kjer vsak voznik pritisne na plin, potem ko srečno prečka most čez Lešnico na dnu klanca pod Gobovci, tam so Brčiće, nad njimi pa, če vozite iz Ljubljane pa že omenjena Ledina, Kluč in Vozica. Najdete jo samo v mapi, ljudje pa hodijo v Vačico in bili so v Vačic'. Torej Vačica. Ob Brčicah se spomnim na Brčko in podobno. Zanimiv je svet v trikotniku med cesto od Posavca do mostiča čez Lešnico pod gobovškim klancem, Lešnico in Savo. Spodnjemu koncu do Lešnice pravijo Osredek, ki ga v mapi ni najti. V srednji del med cesto in Savo so zapisali v mapo »v logeh« in ga še enkrat najdemo v samem kotu med Savo in cesto. Znanemu lovcu Francetu Cvenklju z Ljubnega je pripovedoval oče, da je bila ta stran včasih polnaMivjih rac, in res je Osredek še danes kar hitro poplavljen, če le kakšen dan dežuje. Trdijo, da je bila tam včasih savska struga. Race so bile torej v Vojčh (uuojeh), to je (Nadaljevanje na 11. strani) 73942625162573452934605^0^601497410^2^698^ 99 ^4^773735^592516737636193718903032730^520160351636489016^16721677367^52373698^0334227399^^^^^^7373054884^9903701579439985064520^944^58241675^01^9416971^94^016^601107519^42904731^8548015^^1489148^747153030 ZAXI3IIVOSTM MULIIUH NA STAN E K, RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI KMETIJA PO LETU 1945 Kmetija je v kapitalistični družbenoekonomski formaciji preostanek fevdalnih proizvodnih odnosov in fevdalnega družbenega reda. Kapitalistični gospodarski liberalizem je formalno svobodnega kmeta prepustil svobodni konkurenci trga, kjer s preživelimi proizvodnimi procesi ni mogel iti v korak z modernejšo kapitalistično blagovno proizvodnjo. Kapitalizem si pri nas ni prizadeval ustvariti pogoje, da bi zaostalo avtarkično proizvodnjo kmertj zamenjali z modernejšo proizvodnjo, ki bi več in ceneje proizvajala pred-, vsem za trg, zato je kmetovo usodo nemilo krojil zakon ponudbe in povpraševanja. Kmetove osebne potrebe so bile zaradi splošnega in hitrega napredka na vseh področjih iz dneva v dan večje, zato je sam ali ob skromni podpori zadružništva, ki se je začelo pojavljati že v petdesetih letih 19. stoletja in se potem vedno bolj širilo, poskušal z uvajanjem novih kultur in novih načinov proizvodnje, da bi več pridelal, več in bolje prodal, da bi bolje živel. Osebne potrebe v razvijajočem se kapitalizmu so ga prisilile, da je postajal naprednejši, pri tem pa so ga nemilo-srčno ovirali in izkoriščali vaški oderuhi, gostilničarji, posojilnice itd. Mnogo kmetij je šlo >na boben«, mnogo jih je životarilo v skoraj nevzdržnih razmerah. Industrija je šele po prvi svetovni vojni začela počasi zaposlovati nekaj odvisne delovne sile s kmetov, ostali pa so odhajali na sezonska dela ali v tujino »s trebuhom za kruhom«. V sebi zaključeni krogotok življenja in dela na kmetiji se je začel počasi rahljati: s prodajo na trgu, s postranskim delom nekaterih družinskih članov, z dokupovanjem nekaterih prehran-benih artiklov, obleke in obutve, strojev in orodij, reprodukcijskega materiala itd. Po zmagi revolucije smo pri nas podedovali tako nerazvito kmetijstvo in z njim tudi ostanke fevdalnega družbeno-ekonom-skega reda v njem. Kmetije v Sloveniji so kljub precejšnjim spremembam v zadnjih letih še vedno ohranila nekatere bistvene značilnosti fevdalne hube; nekje bolj, drugje manj. Toda z zmago revolucije in novih, socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov so bili postavljeni tudi novi temelji našemu kmetijstvu. Ker je bilo treba najprej obnoviti v vojni močno porušeno domovino in zgraditi težko bazično industrijo, v prvih letih po osvoboditvi v kmetijstvo ni bilo mogoče vložiti dovolj sredstev, zato je proizvodnja v primerjavi s skupnim pridelkom pred vojno celo nekoliko nazadovala. V desetletju 1947—1957 je šlo za pospeševanje kmetijstva v Sloveniji le 4,3 odstotke vseh sredstev, ki so bila namenjena za gospodarstvo. Z ukinitvijo obveznega odkupa in z reorganizacijo kmetijskih obdelovalnih zadrug — prehitro in ne dovolj premišljeno formiranih, inspiriranih po vzorcu sovjetskih kolhozov, za naše takratne pogoje neprimernih — v kmetijske zadruge se je začela hitreje pospeševati zlasti zasebna kmetijska proizvodnja, proti koncu petdesetih let — ko so se zadruge združile v teritorialno večje in ekonomsko ter kadrovsko močnejše gospodarske organizacije in ko so opu stile številne postranske dejavnosti ter se v glavnem orientirale na proizvodnjo, ko so postale organizator proizvodnje — pa je bil v skladu z resolucijo Zvezne ljudske skupščine »O razvoju kmetijstva in zadružništva« in s poznejšimi sklepi IX. plenuma zveznega odbora SZDLJ leta 1959 dan večji poudarek predvsem,socialistični, družbeni kmetijski proizvodnji (lastni obrati zadrug, posestva, kombinati), torej podružbljanju kmetijske proizvodnje in vključevanju zasebnih proizvajalcev v oi-ganizirano proizvodnjo. (Nadaljevanje prihodnjič) Detajl gospodarskega "poslopja značilne alpske kmetije v Gozd Martuljku Hiša na Podblici; spodaj stanovanjski del in hlev, zgoraj pod DOMAČI ELEKTRONSKI RAČUNALNIK V naši državi plačamo vsako leto več milijonov dinarjev samo za najemnino tistih redkih elektronskih računalnikov, ki jih nujno potrebujemo za obdelavo podatkov. Ta strošek bo sedaj kmalu odveč, ker si bodo dosedanji uporabniki tujih računalnikov lahko kupili enakovreden domač elektronski računalnik, ki so ga pred kratkim izdelali in montirali v Zavodu za avtomatizacijo — razvojnih laboratorijih podjetja ISKRA. Novi digitalni elektronski računalnik s tovarniško oznako Z-23 je izdelal oddelek digitalno tehniko pod vodstvom Milana Baumgartrierja in ing. Željka Cenerja po licenci ra-hodnonemške tovarne »Zuse.« Kostrukcija sloni na uporab* polprevodnikov in jo povezujejo elementi montirani na tiskanem vozju. Aparatura ima tako 2.700 transistorjev hi nad 6.000 diod ter velikanski elektronski spomin — pomnilnik s kapaciteto 11 milijonov številk. Hitrost obdelave podatkov je izredno velika. Za primerjavo lahko vzamemo, da izračuna računalnik vse statične podatke za gradnjo novega mostu v nekaj urah in brez napake. Sistem ponavljanja računov in primerjav je namreč takšen, da so rezultati absolutno zanesljivi — skratka napake niso niti možne. Računalnik Z-23 bodo lahko uporabili različni interesenti od industrije do znanstvenih ustanov, institutov ter statističnih uradov. Za boljše izkoriščanje kapacitete bodo ponekod organizirali posamezne centre, kjer bodo različni interesenti, seveda proti ustrezni odškodnini uporabljali en sam računalnik. V ta namen je ISKRA že organizirala več tečajev za specializirane tehnike programerje, ki bodo. z računalniki operirali. Čeprav je novi računalnik licenčna konstrukcija, ima vdelanih že 80 % sestavnih delov proizvodnje ISKRA. Odstotek tujih sestavnih delov pa se bo v kratkem še znižal, ko bodo pričeli vdelovati v računalnike domače transistorje in diode nove tovarne polprevodnikov v Trbovljah, ki J3 sedaj grade. ISKRA bo na podlagi pogodbe o mednarodni delitvi dela izdelala za isto nemško tovarno določene dele računalnika, v zameno pa bo dobila že izdelane programe. Ta ugodnost je pripomogla, da se je obseg razvojnih del zmanjšal na minium, hkrati pa bo ISKRA že letos izdelala tudi prvo industrijsko serijo računalnikov, ki bodo na voljo interesentom že proti koncu leta. POMEMBEN NOV PROIZVOD — ELEKTRONSKI MIKROSKOP Še letos bo podjetje ISKRA pričelo s serijsko proizvodnjo elektronskih mikroskopov in s tem razširilo sedanji asortiment še za en zanimiv proizvod. Mikroskop, ki je originalna konstrukcija univ. prof. dr. ing. Aleša Strojnika z Ljubljanske Fakultete za elektroniko, je rezultat 12-letnih obsežnih raziskav, v katerih ja prototip s sijajnim uspehom prešel vse laboratorijske faze. V ZZA — razvojnih laboratorijih podjetja ISKRA so konstrukcijo prilagodili za serijsko proizvodnjo. . Novi elek'tronski mikroskop posreduje prek štirih elektromagnetnih leč 60.000 — kratne povečave. Le-te se dajo izbirati z zveznim spreminjanjem od 0 — 60.000 krat, al: postopoma prek 10 fiksnih vrednosti, t. j. od 2.000 — 60.000 krat. Fluorescenčni zaslon opazuje operater z daljnogledom 10-kratne povečave, zato je dejansko povečava za oko 600.000-kratna, z ustreznimi dodatki, celo več kot milijon-kratna! Postopki dajanja povelj in regulacij so v aparaturi precej avtomatizirani. Zaradi nihanja električne napetosti ima mikroskop še vdelane stabilizatorje. Po oblik; je aparatura ena sama celota, ki jo sestavljata mikroskop in komandna miza z vsemi regulacijami. V primerjavi s tujimi tovrstnimi mikroskopi je aparatura ne samo- konstrukcijska, temveč tudi oblikovno posebnost in prava mojstrovina sodobne elektronike. Zelo zapletena pa je priprava preparatov za raziskave. Za rezanje tkiva, nasploh materiala, so potrebni posebni noži, ultramikrotomi — s katerimi dobe skoraj popolnoma prosojne koščke, »debele« komaj 400 debelin vodikovega atoma. Seveda se elektronski mikroskop popolnoma razlikuje od klasičnega. Leče so elektromagnetne v brezračnem prostoru — vakuir.ii — z ozkim elektronskim snopom premera komaj 10 mikronov (en mikron je približno 1/10 debeline najtanjše britvice). Pomembna novost je med drugimi tudi fotometer, ki avtomatično beleži svetlost slike in tudi nastavlja ekspozicije. Z novim elektronskim mikroskopom lahko opazujejo npr. vse vrste bakterij in večino virusov. Glede na to, da so virusi po velikosti zelo različni, nekaterih pri največjih povečavah sploh ne vidimo, dočirrr so drugi debeli kot polena. Seveda uporaba mikroskopa ni omejena samo na biološka opazovanja, temveč tudi primerna za raziskave v fiziki, kemiji, metalurgiji :td. t V bolivijske III. nadaljevanje V teh dneh smo se vsem uživeli. Spoprij bava je na višku, ko iz Arab- še blago! Tako se drugi dan van jem še odlašamo. Kroži- svetlečih medeninastih sko- čevih ust zaslišiš še kakšno oskrbimo tudi z dvema zabo- mo po mestu in slikamo, delic, iz katerih mimoidoče- srbsko kletvico. Ko zdrkne jema pomaranč, vendar smo - Kar hudo nam je, ker mora- mu za majhen denar dajejo prvotna cena za 5 ali 6 krat, poleg denarja morali pri- mo hraniti svoj fotomaterial, piti vodo, da si pogasi žejo. se kupčija bliža koncu. Tem- makni ti še tri zavojčke ciga- že po- saJ smo Pravzaprav komaj Zavedajo se, da so posebna peramentno besedičenje in reti Eden od teh je takoj ro- ateljiii na začetku svoje poti. znamenitost in morali smo nadvse živahne kretnje te mal kot provizija v žep la- skoraj prepričajo, da si ku- dijskega čuvarja, katerega so Po Prešer stopinjah v Kranju smo se s člani posadke in V ožjem centru so številne ^^VnZ^T {tT^h sopotniki in kot se mi zani- moderne stolpnice z moder- ^'S" Sm° Jlh mamo za njihovo življenje in no urejenimi lokali, banke oveKmeciu- f delo, ki ni najbolj rožnato jn upravne palače, zidane v Potem se je ponudila pri- in prijetno, tako se oni zani- tipičnem orientalskem slogu, lika! Eden od sopotnikov z majo za naš podvig. Ko smo številni palmovi drevoredi z ladje je preskrbel avto za iz- na primer ponovno pregle- živobarvnimi cvetličnimi gre- let v 240 km oddaljeni Mara- dovaii in urejevali našo opre- dami dajejo mestu prikupen kesh, staro mesto pod Atla- mo in montirali vezi na videz. In po cestah je ne- som in nekdanjo maroško smuči, ni bilo konca ne kra- popisen vrvež! Trume avto- prestolnico, ki zaradi števil- ja raznih komentarjev. Mo- mobilov, med katerimi so nih znamenitosti privablja ram priznati, da so nam zlasti upadljivi mali črnorde- množice turistov. Ker je bilo vkljub vsemu ti dnevi hitro c; taksiji in pa množica lju- v avtomobilu prostora le za in prijetno minili. di: Arabcev, črncev, mešan- tri člane naše odprave, smo cev, muslimanov, oblečenih v bili primoran: žrebati. Žal, Casablanca različna in pestra oblačila, v mi žreb ni bil naklonjen in Kn poln vlage, hrup in množica besedi. Cu- Močan veter burka morje varji še neprodanih rib ima- jn ladja z vso hitrostjo ucenJU spansčme sledi ure-jo polne roke dela in se ko- reze Val za valom in pušča JanJe i" pregledovanje pa maj otepajo vsiljivcev, ki belo penečo sled za seboj, sortinarje opreme. Vedno se prosijo vbogajme. Toda ti se Kolikor daleč sega oko že najde kaj, kar je še potrebne dajo odgnati kar tako in nekaj dni, je samo morje, no urediti. In v prostem cako končno dosežejo svoje, se Galebi, zvesti spremljevalci su večkrat kot prej vržemo ?;asno zahvaljujoč umakne- ladij, so nas že zdavnaj za- karte. Večere ponavadi prelo. Pozneje nekatere od njih pustili. Le jate letečih rib s bijemo skupaj s člani po-srečam pred ribarnico, kako strahom vzletavajo izpred sadke v pomenku ali pesmi, samozavestno prodajajo na- kljuna ladje, da se nato ne- Nekajkrat predvajamo tudi prošene ribe! Posel je posel! kaj desetin metrov proč, diapozitive, ki jih imamo s Tako prebijemo tri zani- pluskajoč ponovno spuste v seboj za predvidena, preda-mive dneve na afriški celini morje. Pozibavanje ladje vanja v Argentini in Boliviji, in ko 24. junija zvečer tone nam greni dobro voljo. Ne Tako nam mineva dan za Casablanca v večernem son- počutimo se najboljše in naj- dnem. cu in tudi slednjič izgine na bolj nam prija ležanje. Sili- dr. IVO VALIČ Nasilje je bilo skoraj preočitno, Kramer ali zasliševalna naprava, Franziska bi se skoraj za-smejala, toda Patrick je spet upostavil napetost, Patrickov strah, ki je na rjavi tikovini mize v kajuti polzel kakor curek, besedna lužica. »Zadržal sem damo,« je slišala, »sicer bi zanesljivo takoj prišla.« Franziska je še vedno sedela na klopi, bežno je pogledala Patricka, čigar besede so ju s Kra-merjem obletavale kot mušica, kot nadlega, to cvrane, strašljivi pes, tu sva zdaj le jaz in Kramer, čutila je, da je sama s Kramerjem. Ali pa sem kaj preslišala, karkoli, česar Patrick ni rekel? Saj vendar ni mogoče, da bi me tako odkrito izdal. Kramer Patricku še vedno ni posvečal pozornosti. »Davi sem stavil na Mercerio,« je rekel Franziski, »in prišli ste.« Govoril je brez roganja, skoraj ravnodušno, ugotavljal je in pisal v namišljeni uradni zapisnik. »Od današnjega opoldneva sem moral nadzorovati le še O'Mallevevo ladjo in ne več vas« Z glavo je pokimal proti Patricku. »Da vajini odnosi vendarle niso bili pri kraju, sem vedel. In v okoliščinah, kakor sem jih opisal, se vam je morala ladja zdeti kot najboljša priložnost za beg.« Zviška jo je pogledal. »Skoraj neverjetna priložnost, kajne?« je vprašal, »prelepa, da bi bila lahko resnična.« Nenadoma je bil poosebljena, odkimavajoča uradniška dobrota, dobrohotni morilec, ki poučuje otroka: »In v prihodnosti si zapomnite: priložnosti, kot je tale, sploh ni.« »V kakšni prihodnosti?« je vprašala Franziska. »V prihodnosti, kakršno ste mi namenili?« Nenadoma je začutila, kako je v kajuti vroče in da je še vedno v plašču, zdaj ga ne kaže več sleči, odhod je mimo, vstati bom morala in oditi s Kramerjem, pogledala je v kozarec z whi-skvjem, od koder je le malce srebnila, led se je raztopil, morda me je ogrelo teh nekaj kapljic v.hiskvja, ne bom več pila. »Boste požirek vvhiskvia?« je Patrick vprašal Kramerja. »Nismo se pogovorili!« Spet mušji let, ohraniti hoče ugled, nenadoma igra razumneža, človeka jasne glave, ki daje vsemu pametno mero, razumnega, človekoljubnega Angleža v slogu commom-sense. »Ne maram vaše angleške čobodre,« je rekel Kramer. »In kar se tiče vaših mirnih pogovorov — kar ste hoteli, ste povedali Quadriniju iz Interpola.« »To ni čobodra,« je rekel Patrick, »temveč izredni vvhiskv starega O'Malleva.« Pozorno ga je pogledala, nenadoma se ji je zdelo, da se je vključil v igro, vendar mu ni bilo videti, če ga je Kramer jeva obveščenost prizadela. Prestregel je udarec. »Prav zato,« je rekel, »govoril sem s Quadri-nijem. In zato sem se vdal. Odpotovala bova, Kramer, jaz pa tale dama.« Kramer je nepričakovano sedel na stol ob ožji strani mize, med Franzisko in Patricka. »Prekleto vroče je tukaj,« je rekel in si obrisal znoj. »Zdaj mi lahko slednjič. ponudite svoje znamenito pivo, OMallev, o katerem vselej toliko govorite.« Patrick je prikimal, obrnil se je proti shrambi, pa ga je Kramer zadržal s kretnjo. »Ne gre,« je zamišljeno rekel, ko da resno tehta Patrickov predlog, utrujen je, utrujenost mu polzi iz ohlapnega plašča, utrujen krvnik je in albino, prav tako utrujen kakor jaz. »Vi se lahko odpeljete,« ga je slišala, »vendar ne skupaj z njo. Vas se ne bojim, O'Mallev. Ona pa me ne bo pustila pobegniti. Poznam to zvrst.« Videla je znoj na njegovem čelu, tako se torej ne poti le pri jedi, sicer pa je tukaj peklensko vroče in oba sva v plaščih, Kramer in jaz, ker bova kmalu tudi skupaj odšla. »Vi me želite le umoriti,« je Kramer dejal Patricku, »toda to so želeli že mnogi in med njimi so bili nekateri, pri katerih sem premišljeval, če to ne bodo res storil:.« Dvignil je prst, pokazal na Franzisko pa še vedno zrl v Patricka. »Toda tale tukaj,« je rekel, »me hoče umoriti. Tale se me hoče znebiti.« V obrazu mu je zadrh-tela senca rezanja. »Pripeljati me hoče pred sodišče kot kakršnegakoli majhnega morilca, odkrito želi dokazati, da sem le majhen morilec, da sem kakršenkoli kriminalec, ker bom le tedaj splahnel v človeškem spominu, če bodo dokazali, da sem kriminalec, običajen kriminalec, bolnik, ki ga je mogoče obsoditi ali ozdraviti. Prav to hoče. Pri njej nisem v zmoti.« »Morda imate prav,« je rekel Patrick, »toda tudi ona je odnehala. Zanjo jamčim.« Odšel je in Franziska je slišala, kako je v shrambi odprl vrata hladilnika in žvenkljal s steklom. da rnp se z jedjo, kajti tako ^ nam vsi svetujejo in še trudimo, da naš običajni dnevni red ne bi bil skaljen. Še vedno vsako jutro telovadi Koroška cesta št. 2, bivša gostilna »Stara pošta« šaljivke na račun krčmaria Nepomuka in na njegovo hčerko Cilko, ki naj bi menda šla na Laško, v mesto Turin ... Zanimiv podatek imamo tudi o Ani Je-lovškovi, ki je ob novem letu 1849, z otrokoma Ernestino in Francetom, prišla v Kranj, da bi obiskala na smrt bolnega očeta svojih otrok in skušala od njega vsaj zdaj doseči, da bi jo poročil. Po brezuspešnem obisku pri Prešernu, ki je pod vplivom svojega sorodstva (»nismo hoteli, da bi ta Jelovškova prišla v rodo-vino«) .obzirno odklanjal misel na poroko, se je Ana obupana in premražena z otrokoma ustavila pri Stari pošti, da bi se pogreli in okrepčali pred dolgo -potjo do Ljubljane in še v trdi zimi povhu. Ob tej priložnosti je krčmar Maver pravil Jelovškovi, da je Prešeren nameraval otroka vzeti k sebi, a da Katra tega ni dovolila, ker je preodurna. Na Stari pošti je bila, po pokopu pesnikovih zemskih ostankov, dne 10. februarja 1849 okrog pol dvanajste ure tiha počastitev pokojnika, na kateri so po-grebci sklenili, da bodo postavili pokojniku dostojen nagrobnik. Res so se, prihodnjo soboto, 17. februarja 1849, spet zbrali po opravljenih cerkvenih biljah, na Stari pošti. Tu se je na iniciativo doktorja Janeza Bleivveisa posvetovalo. »Kakošin spomenik naj bi se rajneimu naredil in kam naj bi se postavil slavni mož zasluži svoje slave vredin spominek; torej je treba, da se ta reč dobro pre-vdari, in da se več prijatlov snide, ki sv bodo pomenili: kako bi se dalo to nar boljši storiti.« Spomin na Prešernove obiske v gostilni pri Stari pošti je ostal še dolga leta živ. Gostje so vedeli povedati marsikaj zanimivega o pesniku, ki je znal biti ure in ure resno zamišljen, pa spet v trenutkih šegav, da se je vse iskrilo. Dosti je o Prešernu vedel povedati pesnikov česti sogovorec in trgovec Viljem Killer. Bil je tudi klient Prešernove advokatske pisarnice. Svoje spomine na pesnika je sporočil leta 1859 dohtarju Josipu Vošnjeku, nekaj let pozneje tudi prof. Franu Levcu za Ljubljanski zvon. Killer in drugi gostje so vedeli povedati tudi vrsto anekdot, dvovrstičnih zabavljic in rekel, ki jih je naš Prešeren menda kar iz rokava stresal, če je bil prave volje. Kot zanimivost naj še omenim, da so stalni gostje imeli za pijačo vsak svoj poseben vrček. (Ali je kak teh vrčkov v Kranju še ohranjen?) Po smrti Janeza Nepomuka Maverja (leta 1871) se je njegova vdova Neža poročila z vdovcem Jakobom Jalnom. Tako sta prišli dve najimenitnejši kranjsKi gostilni, Stara pošta in Jelen, v *-oke ene same družine. Gostilna Stara pošta pa je še nadalje slovela daleč naokrog in imela tak promet, da je bil v letu 1930 dozidan k njej nov dvonadstropen trakt. Načrte zanj je izdelal arhitekt Herman Rus. V letu 1945 je bila ta staroslavna gostilna spremenjena v Dom JLA. 2al pa je njegova uprava dala zazidati vhodni portal starega poslopja in s tem skazila značilno fasado, ki je tako lepo pozdravljala popotnika, ki je spešil po Jelendvem klancu navzgor. Sedaj se je v novi trakt Stare pošte vselila tovarna gume1 »Sava« s svojimi pisarniškimi in prodajnimi oddelki. Staro poslopje pa je menda določeno za rušenje. Kot pa se v Ljubljani s porušenim Figovcem ni nič pridobilo, pač pa le izgubilo neko zanimivost, s penat-sko ploščo Andreju Smoletu v spomin vred, tako bi res kazalo, da bi Kranj le ohranil Staro pošto (s popravljenim portalom, seveda) pa četudi bi levo in desno od nje stala moderna poslopja. Ali ne pristoja na najsodobnejši ženski obleki starinska broška naravnost čudovito? Tako bi tudi med sodobnimi večnadstropni-cami prav lahko ostal žlahten spomin na nekdanje dni, v našem primeru, na Prešernove čase v Kranju. ČRTOMIR ZOREČ Nada'ievanie prihzJnjič Janez Nepomuk May«. gostilničar pri »Stari pošti« Znameniti Karlov most iz leta 1357 Prvo srečanje s češkoslovaško Ljubljana—Maribor—Duna j, malo si se že naveličal vožnje, ko te čaka še precejšen del poti. Vlak se ustavi. Bila je že tema. Pogledamo skoz: okno. Ali smo na postaji? Samo žična ograja, vojaki, ki pregledujejo vlak, z mosta pa z žarometi obsve-tijo vsak del vlaka, če ni morda kje kakšen slepi potnik. Stojimo več kot pol ure. Danes, ko vendar povsod težijo za tem, da pride v deželo čimveč turistov, se ti zdi, da se jih Čehi še vedno branijo. Vse je bilo tako uradno in strogo, da nam je bilo kar tesno pri srcu. Kaj bo potem na Češkem, se Popoldan v Bratislavi 1* roče poletno sonce je pre-' selilo prebivalce glavnega mesta Slovaške ob Donavo, kjer si ob vrčku dobrega piva in v vodi (ki ni preveč čista) nabirajo novih moči za delo. Tudi mi smo še jim pridružili in z druge strani Donave opazovali mesto, ki se v terasah dviga nad njo. Še danes spominja bogata arhitektura, daa je pater. Režiser KEN ANNAKIN je v sistemu Todd AO začel v okolici Pariza snemati zunanje prizore za film »TI ČUDOVITI MOŽJE V LETEČIH STROJIH,« o tekmovanju letalcev v poletu čez Rokav-ski preliv leta 1910. Film ima zelo zanimivo igralsko zasedbo, saj nastopajo poleg Ter-ryja Thomasa, Roberta Mor-leyja, Jamesa Foxa, Bennvja Hilla in Stuarta VVhitmana tudi francoska komika FER-NANDEL in JEAN-PIERRE CASSEL, Italijan ALBERTO SORDI in Nemec GERT FRoBE. Petrolej in princ s Srednjega Vzhoda sta glavna junaka v filmu, ki ga (v Španiji) snema režiser BASIL DEAR-DEN. Naslov filma je: »ZANIKRNI TIGER«, igrata pa CLIFF ROBERTSON in JACK HAWKINS. Argentina Najpomembnejši argentinski režiser LEOPOL-, DO TORRE-NiLSSON snema v Buenos Airesu s sredstvi ameriške družbe Columbia film »PRISLUŠKOVALCI«, ki ga označuje kot v sodobno dramo. Glavni vlogi igrata STATHIS GIALELIS (Kazanovo odkritje iz filma »Amerika, Amerika«) in JA-NET MARGOLIN (Liza iz Perryjevega »Davida in Liže«), Francija JEAN SERVAIS, DANI ROBIN, WOLFGANG PREISS in AGNES SPAAK so glavni igralci v filmu »POGOJNO ZA SPIJO-MA« režiserja JEANA MALE Y A. Eden najpomembnejših no-rovalovskih režiserjev JEAN- Anthony Quinn v »Obisku« režiserja Bernhar-da Wickija PIERRE MOCKY snema zdaj film z naslovom »VELIKI STRAH.« V glavnih vlogah bosta nastopila BOUR-VIL in JEAN-LOUIS BAR-RAULT, poleg njiju pa še Francis Blanche, Victor Fran-cen, Ravmond Rouleau in Jean Poiret. Bourvil je v njem preiskovalec, ki med šestimi osumljenci išče morilca. Italija Medtem ko se producent Dino de Laurentiis še ni izkopal iz nepreglednih težav s svojo »Biblijo« (kljub temu, da se je zdaj odločil za »skrajšano izdajo«), pa kaže, da ima družba »San Paolo film« več sreče. Pod vodstvom Marcella Bal-dija so namreč v Španiji in Italiji že stekle njene kamere za film »DAVID in SAUL«, prvi iz serije, ki bo baje zajela celotno Sveto pismo ... Kaj pa zdaj, signor De Laurentiis? ^ Sovjetska zveza Korakali so na Vzhod« je bil naslov de Santiso-vega filma o Italijanih na Vzhodni fronti v zadnji vojni, ki ga je posnel po scenariju ENNIJA DE CONCI-NIJA in SERGEJA SMIRNO-VA. Sedaj sta se ista scenarista odločila za »vrnitev obiska« in napisala scenarij »FJODOR POLETAJEV.« Ta naslov bo dal filmu njegov glavni junak, sovjetski vo- KIM STANLEY je v filmu Bryana Forbesa »SEANSA NA DEŽEVNO POPOLDNE« odlično zaigrala medija — mlado ženo, ki ji ni sojeno biti mati, poleg Richarda Attenborougha, ki je za svojo vlogo dobil nagrado v San Sebastianu. Film so zavrteli tudi na festivalu v Karlovyh Varyh. jak, ki se je priključil italijanskemu gibanju odpora in se skupaj z italijanskimi domoljubi boril proti nacizmu. \ Znani režiser sovjetske starejše generacije IVAN PIR-JEV bo po triletnem premoru posnel nov film — »SVETLOBA Z DALJNE ZVEZDE« po scenariju, ki je nastal iz več novel o življenju sovjetskega pilota. Združene države Michelangelo je CHARL-TON HESTON, papež Julij II. pa REX HAR-RISON (oba dobra znanca prijateljev spektakla) v filmu »V AGONIJI IN EKSTAZI«, ki ga po znanem "bio- Anna Ciepielewska v nedokončanem filmu pokojnega poljskega režiserja Andrzeja Munka »Potnica«, ki je letos v Cannesu dobil priznanje mednarodne kritike grafskem romanu Irvinga Stonea snema režiser CAROL REED. Igra tudi DIANE CILENTO. Film snemajo za družbo Fox v Rimu in sicer po sistemu Todd AO. Po igralski zasedbi sodeč Sir Carol Reed nima druge izbire, kot da posname spekta-kel... o Michelangelu ... Uff! Režiser DON SIEGEL bo ponovno prenesel na filmsko platno zgodbo Ernesta He-mingvvava »UBIJALCI«. Igrajo LEE MARVIN, JOHN CASSAVETTES (sicer režiser), ANGIE DICKINSON, Ronald Reagan in Claude Akins. Iskalci novih virov energije povzročijo s svojimi raziskavami pravo paniko — v filmu »RAZPOKA V ZEMLJI«, znanstveni fantaziji, ki jo snema režiser Andrevv Marton v Španiji. Igrajo DANA ANDREVVS, JEANET-TE SCOTT, Alexander Knox in Keiron Moore. Pevec FRANKIE in ANET-TE FUNICELLO sta glavna junaka tudi v tretji iz serije glasbenih komedij VVilliama Asherja — »OBALA BIKINI-JEV.« Igrata še Keenan VVvnn in Martha Hver. Doma Režiser FRANCE ŠTIG-LIC je dokončal snemanje svojega novega filma oNE JOČI, PETER«, »humoreske iz vojnih dni.« Sodeloval je s skoro isto ekipo kot pri svojem prejšnjem sorodnem delu »Tistega"1 lepega dne.« Igrajo MAJDA POTOKARJEVA, BERT SOTLAR, LOJZE ROZMAN in ZLATKO ŠUGMAN, Peter pa je triinpollefni Bogdan Lubej. Ni (afiko Aiti mornar Pripoveduje Lojze Krelj Kranjci z morjem nimajo kaj prida dosti opraviti. Zanj so zanimajo v glavnem le v zvezi z dopusti ali pa morda takrat, ko jejo morske ribe. Morda res drži, da izjeme potrjujejo pravilo kajti kljub temu, da je značaj Gorenjcev bolj hribovski, najdemo med svojimi ožjimi rojaki može, ki si za svoj poklic niso izbrali poklicev, ki so primerni okolju gora in šumečih host, pač pa so zašli v drugo skrajnost, če jo skrajnost sploh lahko imenujemo, kajti ta »skrajnost« je pravzaprav eden izmed sestavnih delčkov našega življenja. Morje, rahlo valovito, z belo-penečimi valovi, kričanje galebov in rahla sapica, ki veje od pramca ladje proti njeni krmi ter postaven zagorel mornar, naslonjen na ograjo poveljniškega mostiča. Ladja plove, plove v nepoznane in daljne kraje, mornarji na njej plujejo novim doživetjem in neodkritim lepotam naproti. Ljudje jim zavidajo in otroci si v sanjah želijo. Postal bom mornar. V živih barvah in kar se le da plastično si predstavljajo sebe v temno modrih uniformah z zlatimi našitki in belo kapo z zlatim sidrom na temni podlagi. Sanjajo o morju in mogočnem šumenju valov... c Sanjajo o mornarjih m si želijo postati mornarji. O morju in ljudeh, katere imenujemo mornarji vejo malo manj kot »vse«. V \ vem vidijo le lepe stvari. In ne samo otroci. Tudi starejši. Za mnoge, ki so vajeni le trdnih tal pod nogami, je to poklic romantičnega navdiha. Poklic, v katerem skoraj da ne moreš posedati od dolgočasja zato, ker je tako lep. Lahko takole filozofiramo v nedogled in na-ne^ad »je tanj bo marsikdo dal celo prav. Toda Aioiski pes iz Rdečega morja tisti, ki bo tako storil, ne ve o morju in ljudeh Oa ladji nrič. Tudi mi o mornarjih nismo imeli prav nič drugačnih predstav, kot so tiste, katere smo v strnjeni besedi navedli pred nekaj odstavki. Ni še dolgo tega, pa bi si upali celo staviti, da je na morju vse lepo. Saj ladja sama plove. Toda srečno naklučje nas je privedlo pred človeka, mladeniča, ki ve o morju precej več, kot večina Gorenjcev. Morda bi rekli lahko, da ve skoraj vse. Govorili smo namreč z LOJZETOM KRELJEM, Kranjčanom od glave do peta. Svetlih las, nekoliko priprtih oči in rahlo zagorele polti je bolj podoben (vsaj po naših romantičnih predstavah) »suho-zemcu«, kot pa izkušenemu mornarju, ladijskemu oficirju in konec koncev tudi upravitelju strojev ladijskega pogona, kot enakovredni dolžnosti komandanta ladje. OB VRČKU PIVA Marsikaj smo se pomenili m marsikaj izvedeli, za naše pojme ogromno, za pojme našega sobesendika pa strahotno malo, ali nekoliko bolj strokovno povedano: to, kar smo izvedeli, je bila le kapljica poznavanja v morje našega nepoznavanja. Vprašali smo ga, kdaj je stopil v trgovsko mornarico in koliko sveta je videl. Vprašali smo ga o zanimivih doživljajih na morju in o življenju na ladjah. No, verjemite~al: pa tudi ne, naš pogovor je trajal cele štiri ure in pol, pa še bi lahko, če nas čas ne bi pregnal. Torej vse lepo po vrsti. Naš znanec Lojze se je vpisal na srednjo pomorsko šolo v Piranu že leta 1953, jo v štirih letih dokončal in se potem kot asistent (človek, katerega na ladji uporabljajo za vse) vkrcal na ladjo s parnim pogonom, imenovano »Neretva«. Enajst mesecev je služil na njej ,se vozil z njo od Casablance do Middles-brougha, videl z njo Rusijo in Holandijo, Poljsko in Italijo. Potem so ga vkrcali na ladjo ^Dubrovnik«. Z njo je videl Kouvait, Goo ter Holandijo. Ko so se vrnili domov, jc »Dubrovnik ostal 6 mesecev v remontu. Prav takrat pa je Splošna plovba« iz Pirana kupila tri ladje. To so bile Bled, Bohinj in Bovec. Z vlakom se je posadka odpeljala do Antvverpena, se tu vkrcala na Bled in že rezala morje proti Bremenu, od tu v smeri Amerike s ciljem Boton. Nato pa v Norfolk, Mali, Beirut in Turčijo s končnim ciljem Trst. V tem, ko je ladja stala na popravilu v Piranu, so našega znanca kot tretjega oficirja vkrcali na ladjo »Piran«, ki se je prav tedaj odpravljala na pot okoli sveta. To je bila prva podobna linija jugoslovanskih ladij okoli sveta, šest mesecev plovbe. Prva postaja Japonska, nato pa preko Pacifika do zahonde obale Severne Amerike do San Diega, od tu pa v Vdncouver (Kanada) in spet nazaj do Paname. Od tu v Oran (Alžir), Sa-vono, Genovo, Beirut in Reko do Trsta. S kratkim postankom se je ladja spet odpravila v Etiopijo, Bombav, Visukhapatnam (vzhodna Indija); Philadelphia, Texas, Lousiano, nato pa v Solun ... VRČKU PIVA ŽE POGLEDAMO DO DNA ... Lahko vam naštevam Lojzetova potovanja še m še. Tisto, kar ste brali v prejšnjem poglavju je le slaba desetina mojega zapisa v bcležnici. Naš znanec je praktično videl cei svet. Le v Avstralijo še rri plul, ter Norveške in Švedske še ni pobliže, spoznal. Ali mu zavidate? Takole je dejal: »Teže mi je priti do Ljubljane, kakor pa do Amerike.« In res, ko sem se z njim pogovarjal, sem dobil vtis, da mornarju, ki plove na takih Unijah kot Lojze,- vse skupaj ne pomeni ničesar posebnega. Plove, plove in predvsem dela. Delo mornarjev je trdo in brez >pardonov«. Posebej še delo odgovornih ljudi na ladji. Loj/e je še mlad. Šele 26 let ima za seboj, pa jc kljub mladosti na ladji »Bela krajina- oprav- Lojze Krelj na »Goranki« kot tretji oficir. Ijal eno najodgovornejših funkcij. Bil je vodja stroja ali upravnik stroja. Bil je odgovoren za celoten pogon ladje. Noč in dan ob vsakem času. Odgovarjal je za desetine milijonov, naloženih v stroje. Bil je odgovoren za vsako matico, vijak in spoj na strojih. In »prosto« življenje na ladji: knjige, karte, radio ... Mesta, k: era mornar na svojih dolgih potovanjih spozna, ne odtehtajo niti skromnega delčka vloženega dela na ladji. Ne odtehtajo monotonosti in prostorske omejenosti. čim se ladja ustavi, se ustavi zato, da naloži ali raztovori tovor. Potrebno je delo. Za delo . so potrebni ljudje — posadka. Čim je tovor naložen, ladja pluje, pluje zato, ker vsak izgubljeni dan v pristanu ali na sidrišču družbo velja 1501 dolarjev. Mornarji niso izletniki, pač pa ljudje ki trdo delajo, ljudje, ki potujejo z ladjo pc svetu. Ladja pa prevaža tovore ali potnike. T< je važno. ALI JE SPLOH KAJ ZANIMIVEGA? Za našega znanca mislim, da ničesar. Vse, ka je doživel na morju sodi v njegov poklic. Vpra sanje njemu je izzvenelo tako, kot vprašanj« —t> zanimivih doživetjih delavca na vsakdanji pe* poti v službo in z nje. Cest la vie... No, potem pa se je spomnil. Ko so pluli 3 ladjo »Neretva« skozi Rdeče morje, se je nekdo spomnil, da bi lahko ulovili kakega morskega psa, saj Rdeče morje slovi po njih. In res sq s posebnim sistemom vrvi in signalnega aparata (grozd praznih konzerv) preko jambora povezal vabo s palubo. Ljudje na krovu so se norčevali in ves čas brcali v konzerve tako, da so vedno mislili, da je pes že zagrabil. No, ko je prijel zares, so napravili pravi alarm in skoro ustavili ladjo. Bil je meter in poLdolg primerek. Vemo, da se za nas, navadne zemljane na morju zgodi niz stvari, katere bi nas razburile in bile za nas zanimve. Toda človek bi moral biti mornar, da bi lahko samo spraševal in precej plovbe bi bilo potrebne, da bi o mornarjih lahko kvalificirano pisal. Morda zveni vse skupaj k kot opravičilo in morda izpadamo kot diletanti* Naš mornar nam' jc pripovedoval njegove vsakdanje življenje. Pravil nam je o motorju ladje z imenom »Bela krajina«. Si predstavljate velikost ladijskega motorja s 8200 konjskimi si lami? štiri metre je širok, osem metrov visok in deset metrov dolg. Ima 6 cilindrov s premerom 740 mm. En bat tehtavtono in pol. V karter-ju motorja mora biti stalno 14 ton olja. čedne števike, mar ne? Nadvse zanimivo pa je pri vsej stvari to, da motor niti ne ropota tako, kol bi človek prvi trenutek mislil. Hrušč je znosen, celo tak, da ^kuseno uho čuje padec izvi:bčj na palubi, pa čeprav se lastnin ušes nahaja ob stroju ladje v pogonu. In če bi Lojze povedal še kaj, bi bilo to pra* gotovo tako zanimivo, kot tisto o motorju. No imamo srečo. Obljubil je, da bo. TONE POLENEC RADIJSKI SPORED VELJA OD 18. DO 24. JULIJA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. SOBOTA — 18. julija 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.07 šivičeve in Li-povškove pesmi — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica za otroke — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prijetno zabavo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Zbor Tine Ro-žanc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Finale Mozartove Čarobn3 piščali — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Serenada za godala — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesna glasba — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 ^Jočni akordi NEDELJA — 19. julija 6.00 Dobro jutro — J7.15 V nedeljo zjutraj vstala bom — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 S festivalom otroške pesmi v Zagrebu — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.40 Še pomnite tovariši — 10.50 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za inozemske turiste — 11.10 Vedri zvoki — H .40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naš: poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Pastorali v glasbi — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Daphnis in Chloc — radijska priredba — 20.50 športna poročila — 21.00 Glasba ne pozna meja iz Lugana — 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK — 20. julija . 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Domače polke in valčki — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Slovenske ljudske pesmi za otroke — 9.30 Suita in diver-timento — 10.15 Poje sopra-nistka Ondina Otta — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Igra Pihalni orkester LM — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Akutalnosti doma in v svetu .— 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija slovenskih pevcev popevk — 20.30 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu —> 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 21. julija 7.15 Lahek koncertni spored — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Bralci veseli vsi — narodne pesmi — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Zvok: klavirja — 9.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Pozdrav iz Vojvodine — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe.— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Hajdu-ški plesi — 1420 Kolednica mladinskih brigad — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz moje domovine — češka glasba — 20.20 Pot v zmago — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Veliki leningrajski simfonični orkester SREDA — 22. julija 6.00 Dobro jutro — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.46 Naši mladinski zbori in solisti — 9.20 Zabavne melodije slovenskih skladateljev — 10.00 Sončne poljane — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Drojnič-kov Andrej govori — 11.30 Reportaža — 12.05 Za razvedrilo in oddih — 13.25 Slovenski pevci v slovenskih operah — 14.00 Glasbeni avtomat — 15.05 Praznično popoldne z domačimi napevi — 17.05 Popoldanski mozaik zabavnih melodij — 18.00 Radijska igra — 18.45 Komorna glasba — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodije za lahko noč ČETRTEK — 23. julija 7.15 Zvočni kaledoskop — 8.05 Poje Slovenski oktet — 8825 češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice — 930 Od baročnice do scher-za — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk — 13.30 Pripoveduje nam — 14.05 Dalmatinske narodne pesmi — 1420 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15- Zabavna glasba — 15.40 Stari plesi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 22.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22JO Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23 05 Iz današnje poljske in romunske glasbe PETEK — 24. julija_ 715 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.35 V zvokih po Jugoslaviji — 9.00 Pionirski tendik — 930 Slovenski pevci popevk — 10.15 Igra Pihalni orkester LM Morton Gould — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Poje mladinski pevski zbor romunske RTV — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Poje zbor Branko Ersmanovič iz Beograda — 22.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Poletne noči KINO Kranj »CENTER« 18. julija ital. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 18. uri, ital. film POJTE Z NAMI ob 20. uri, premiera nr,g!. fiima TUDI TO JE LJUBEZEN ob 22. uri 19. julija itak film POJTE Z NAMI ob 17. uri, ital. film UBIJALEC ob 19. uri, premiera ital. filma VSI ZALJUBLJENI ob 21. uri Kranj »STORŽIČ« 18. julija ital. film POJTE Z NAMI od" 16. uri, ital. film UBIJALEC ob 18. in 20. uri 19. julija ital. film POJTE Z NAMI ob 10. uri, angl. film GANGSTERJI ob 14. in 20. uri, ital. film UBIJALEC ob 16. uri, ital. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 18. uri Stražišče »SVOBODA« 19. julija ital. film POJTE Z NAMI ob 18. uri, ital. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 18. julija amer. barv. film POSLEDNJI .MRAK ob 2030 19. julija amer. barv. film POSLEDNJI MRAK ob 17. in 20. uri Jesenice »RADIO« 18. do 19. julija francoski barv. CS film LJUBIMCI IZ TERUELA 20. ju'i:a amer. barv. CS film TROJANSKA HELENA 21. do 22. julija bolgarski film TOBAK 23. do 24. julija ruski barv. film PLANET BURJA Jesenice »PLAVŽ« 18. do 19. julija bolgarski fiim TOBAK 20. do 21. julija francoski barv. CS film LJUBIMCI IZ TERUELA 23. do 24. julija francoski barv. lilm BALET PARIZA Žirovnica 18. julija angl. nem. film MAŠČEVANJE VOJAKA PO-OLEYA 19. julija madž. barv. CS film ZLATI ČLOVEK 22. julija franc. barv. film LJUBIMCI IZ TERUELA Dovje 18. julija madž. barv. CS film ZLATI ČLOVEK 19. julija angl. nem. film MAŠČEVANJE VOJAKA PO-OLETA 23. julija franc. barv. CS film LJUBIMCI IZ TEREU-LA Koroška Bela 18. julija franc. barv. film BALET PARIZA- 19. julija ital. barv. CS film TROJANSKA VOJNA 20. julija bolgarski film TOBAK Kranjska gora 18. julija ital. barv. CS film TROJANSKA HELENA 19. julija franc. barv. CS film BALET PARIZA 23. julija bolgarski film TOBAK Podnart 18. juiija amer. barv. CS film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE ob 20. uri 19. julija amer. barv. CS film SEDMO SIMBADOVO POTOVANJE ob 17. uri 23. julija jug. film DVE NOČI V ENEM Dx\EVU ob 20. uri Duplica IS. ju'ija amer. film PSIHO ob 20. uri 19. julija amer. film PSI HO ob 15., 17. in 19. uri 21. juiija angl. film NIKDAR NE POPUŠČAJ ob 20 uri 22. julija angl. film-NIKDAR NE POPUŠČAJ ob IS. uri Radovljica 18. julija nem. jug. CS f:im VTNNETOU ob 18. uri 18. julija franc. film HO-RACIJE 62 ob 20. uri 19. julija nem. jug. CS fiim VINNETOU ob 16. in 20. uri 19. julija franc. film HO-RACIJE 62 ob 18. uri 21. julija iug. film DVE NOčI v ENEM DNEVU ob 20. uri 22. julija jug. film DVE NOČI v ENEM DNEVU ob 18. in 20. uri 23. julija titalr barv. CS film KORZIšKA BRATA ob 20. uri 24. julija ital. barv. CS film KORZIšKA BRATA ob 18. uri 24. julija ital. . špan. film POLKOVNTKOVE DOGODIVŠČINE ob 20. uri Slovarček krajevnih imen (Nadaljevanje s 4. strani) v Logeh. Kaj Gorenjci počenjamo z glasom 1 vemo, gre le še za -g- pred e. če pa se spomnimo, da ima Marija lepe noge, Mojca pa lepe noje, nam je pa kar hitro jasna oblika v vojeh. Prav v kotu med Savo in cesto, prod pod cesto pred Posavcem je Vadiše, ljudje izgovarjajo uadiše, kjer so uadje, namreč ladje prepe-Ijavale ljudi in živino. Tam je bil namreč brod. Preimenovanje vasi in naselbin ni 'nič izrecno modernega. Vas Ljubno se je včasih imenovala Sv. Lovrenc v Leščevju. Po vsem videzu ljudem že v starih časih niso bila vedno všeč podobna imena. Zapadnemu robu nad vasjo pravijo. Tabor, najbližjemu kmetu pa "po domače Pri Tabrovcu. Še danes je opaziti tam nekakšne stopnice, terase ali ostanek šanc in kdo ve, če ni bilo tam že gradišče. Če je ljudi radovednost že kdaj pripravila k raziskovanju in kopanju, mi niso vedeli povedati. Tik za vasjo Ljubno na praproško stran je Selo, proti Brezjam so Vrtovi, jugozahodno ste Na lazih, lužno so Klanci — sama neposredno razumljiva imena, ki ne zahtevajo nobenega pojasnila ne raziskovanja. IVAN VODOPIVEC -fcJtttttoreska Pride k psihiatru ženska in se potoži: »Tovariš doktor, pomagajte! Ni mi več prenašati moža: domišlja si, da je dirkalni konj, rezgeta in hrza, cele popoldneve dirja po vrtu in trenira, zvečer pa zahteva oves in seno. Kaj mi je storiti, revi?« »Le potolažite se!« de zdravnik. »Poznamo take primere! Danes je ponedeljek in če mi jutri pripeljete svojega moža, vam zagotavljam, da bo do nedelje zdrav. No, ali še kaj ni v redu?« ste, za primer, če bi po moževi zmagi skušala utajiti izredni dohodek!« ... sekretar občinske zveze za telesno kulturo: »Upajmo, da ne bo zmagal! Drugače bomo imeli na našem mršavem proračunu spet en kvaliteten šport več.« ... prometni miličnik: »če boste tovarišico slučajno srečali, jo opozorite, da veljajo novi predpisi o dostopu vprežne živine na gorenjsko magistralo!« ___učiteljica: »Zanimivo! Obvestite me, prosim, o izidu tekme! Moževa morebitna zmaga bi mi utegnila služiti za izreden vzgojni ukrep pri učencih, ki nočejo verjeti, da je z voljo in trdim delom mogoče vse doseči!« ___mesar: »Povejte njegovi ženi, da po zelo ugodni ceni odkupujemo stare in bolne konje — če si na dirkah slučajno zlomijo nogo.« ... upravnik delavske univerze: »Kar zmeniva se: jaz preskrbim dvorano in episkop, ti pa pripe- Smisel za šalu »Hm, veste, tovariš doktor,« se prične izvijati ženska, »ali ne bi raje tako naredili, da bi ga začeli zdraviti šele po nedelji? Veste, v nedeljo bodo konjske dirke, pa bi mogoče le zmagal!« Tale nedolžni vic sem pravil tu in tam po Gorenjskem. Poslušalci z normalno dozo smisla za šalo so ga sicer različno sprejeli: ta se je krohotal, da so mu izpadli umetni zobje, oni se je smehljal, ko da bi mu serviral jogurt z limonovim ekstratom; smejali pa so se vsi. Redki posamezniki, ki šo do kraja ohranili pogrebni izraz, vsekakor zaslužijo, da pridejo njihove izjave v tisk, kajti pokazali so prav poseben smisel za humor. Takole je šalo komentiral: :.. uslužbenec davčne uprave: »Ali bi bili tako prijazni, da bi mi zaupali naslov te ženske? Ve- lješ psihiatra, moža in ženo. Pa na posnetke z dirk nikar ne pozabi!« ... zdravnik splošne prakse: »Le kako neki je prišla do psihiatra? Jaz ji že nisem dal napotnice za specialista!« ... upravnik kmetijske zadruge: »Ali ga ni škoda za dirke? Nam pa tako manjka konj za oranje!« ... uslužbenec socialnega zavarovanja: »Takoj ji bomo odvzeli pravico do otroških doklad! Če ima konja, mora imeti tudi nekaj zemlje!« ... predsednik hišnega sveta: »O groza, pa v našem bloku stanujeta! Le kakšen bo parket od njegovih kopit!« ... uslužbenka DOZ-a: »že tečem! Takoj ji bom vsilila zavarovalno polico za živino!« ... občinski funkcionar: »Ali mislite to šalo objaviti? Hm, ne vem, če se ne bo s tem delala politična škoda!« VILKO NOVAK Prvi domači handy talkie V laboratorijih podjetja Iskre - Zavoda za avta matizacijo, so skonstruirali in pripravili za serijsko proizvodnjo miniaturni, komaj 1 kg težki radijski sprejemnik in oddajnik, imenovan handy talkie. Oddajni del aparature je sestavljen iz 7 tranzistorjev in 3 diod, sprejemni del pa iz 11 tranzistorjev in 6 diod. Pogovorna razdalja UKV dolžin je odvisna od razčlenjenosti terena, praktično pa aparat deluje v vidni razdalji vsaj 50 km. Po prvih poskusih pa so vzpostavili odlično zvezo med točkama, oddaljenima med seboj celih 90 km. Ravnanje z aparatom je* docela preprosto, sprejem in oddajo preklapljamo z enostavnim pritiskom na gumb. Posebni mikrofon opravlja hkrati tudi funkcijo zvočnika. Za pogon aparature služi UKP-5 miniaturni kadmij-nikljev ali živosrebrni akumulator. Z enkratnim polnjenjem lahko oskrbujemo neprekinjeno zvezo celih 12 ur, po izpraznjenju pa akumulator lahko zopet električno napolnimo. Televizija SOBOTA — 18. julija Evrovizija — 16.55 Atletika Italija : Francija — Intervizi-ja — 17.00 Finale spartakija-de — RTV Ljubljana — 19.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 1930 Nenavadni konj Champion — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Cik-cak — RTV Beograd — 20.45 Pri sodniku za prekrške RTV Ljubljana — 21.45 Dr. Kildare — 2235 Poročila NEDELJA — 19. julija Intervizija — 9.00 Otroški plesni prizori — RTV Zagreb 10.30 Kmetijska oddaja — Intervizija — 17.00 Finale špar-takijade — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana — 20.45 Serijski film — 21.15 Jazz na ekranu — 21S& Poročila PONEDELJEK — 20. julija RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — 19.30 Britanska enciklopedija — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana — 21.00 Celovečerni film — 22.30 Včeraj in danes — 22.45 Poročila . TOREK — 21. julija Ni {poreda! SREDA — 22. julija RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — RTV Zagreb — 1930 Otroška oddaja — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik «— RTV Zagreb — 20.45 Večer v Parizu — 21.45 Reportaža Vis — 22.15 Včerat, danes, jutri ČETRTEK — 23. julija RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — 1930 S kamero po svetu — RTV Beograd — 20.00 T V dnevnik — 20.30 Dve enodejanki — RTV Zagreb — 2230 Včeraj, danes, jutri PETEK — 24. julija RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — RTV Beograd — 19.30 Ura plavanja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 Kulturni pregled — 21.45 Včeraj, danes, jutri A+..226.+++////+++.++/+6++/4-:....::/7^:75^5^^