NASA TEMA i
KRONIKA
Drugošolci ostali brez jutranjega varstva str. 6
Hudo poškodoval žensko in si sodil sam str. n
TV SPORED
■o ■t
lo
im
"o
-r-Sr-
novi tednik
Ti i «j
s

"Tlre"utnSLse ' izpl£ča|liiti|fetakar
^Kgtj^metnikii
Nataša Bester	1 }..:■<■"
Živali so najboljši terapevti
©
Tednik za Savinjsko regijo / št. 37/ Leto 75 / 10. september 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Z Novim tednikom in Radiem Celje na izlete
Minulo soboto, ko smo sklenili letošnjo poletno naročniško akcijo Novega tednika, je bilo morje prijetno toplo, hrana odlična, zabava za vse, ki ste potovali z nami, pa je trajala ves dan. V medijski hiši NT & RC obljubljamo, da bomo tovrstne akcije pripravljali še velikokrat in tudi v tokratni številki Novega tednika že lahko najdete povabilo, da greste z nami na martinovanje. str. 12-13, 41
INTERVJU
FILM
Brane Povše, predsednik PD Tik tak Teš str. 9
Celje - Matica str. 26-27
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Letos bomo preživeli, toliko rezerve še imamo. Če pa se bo kriza zaradi koronavirusa nadaljevala še naslednje leto, bo hudo. Ne verjamem, da ima kakšno podjetje toliko prihrankov, da lahko brez prihodkov preživi dve leti.«
Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem
»Najbolj me skrbi otopelost prebivalcev, ki se po dnevniku vsak dan odpravijo spat in se spet zbudijo v nov dan. Brez odziva na stvari, ki se dogajajo okoli njih.«
Aljoša Videtič, avtor filma Tik tak Teš
»Maksimalno skrbim za to, da je vzdušje v kolektivu primerno, da imajo zaposleni redne in primerne plače ter vse ostalo, kar jim pripada. Svoje sodelavce jemljem kot družino in mislim, da smo našli zelo dobro skupno formulo.«
Borut Ježovnik, gospodar kmetije Jelenov Greben
»Alpinizem ni samo šport, ampak je to način življenja. Svoje življenje moraš temu prilagoditi.«
Brane Povše, predsednik PD Celje - Matica
»Ogromno udeležencev je pohvalilo okolje, ki ga Celje ponuja in v katerem so se gibali. Že zdaj obstaja ogromno zanimanja za dogodek v naslednjem letu.«
Nino Cokan, organizator tekaške prireditve Ultra trail Savinja
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
27 14
o
C/3
o; <
28 15
Karantena: v katerih primerih vam pripada nadomestilo plače in kako visoko?
Staršem otrok v karanteni pripada nadomestilo plače
Ob začetku novega šolskega in vrtčevskega leta se pojavlja več vprašanj o nadomestilu plače v primeru karantene za delavce ali njihove otroke. Kako zagotoviti varstvo otroka, kakšne pravice ima starš, ki ostane doma, kako se bo to poznalo pri izplačilu osebnega dohodka in kaj otrokova karantena pomeni za ostale družinske člane, je le nekaj vprašanj, na katera je težko najti pravi in dokončni odgovor.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo nekaj odgovorov, med drugim pojasnjuje, da staršem otrok v karanteni pripada nadomestilo dela plače.
Ali so starši vrtčevskih otrok, ki jim je bila odrejena karantena, upravičeni do odsotnosti z dela?
Če delavec ne more opravljati dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi zaradi varstva otroka, ker ta ne sme obiskovati vrtca (šole do vključno 5. razreda), se takšna nezmožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela enega od staršev lahko presoja v okviru instituta višje sile. Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Do kakšnega nadomestila plače so upravičeni delavci,
Vpliv epidemije
ki ne morejo opravljati dela, ker jim je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo?
Takšen delavec ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je z Zakonom o delovnih razmerjih določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, oz. do 80 odstotkov osnove. Če je do stika z okuženo osebo prišlo med službenim časom, ima delavec pravico do nadomestila v višini celotne plače.
Ali je delavec po vrnitvi z dopusta iz države na rdečem seznamu upravičen do odsotnosti z dela, ker mu je bila odrejena karantena?
Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače. Pri tem veljajo izjeme, če se delavec v državo na rdečem seznamu odpravlja zaradi smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti otroka, posvojenca ali
otroka zakonca/zunajzakonskega partnerja, smrti staršev ali rojstva otroka. V teh primerih mora delavec delodajalcu najpozneje dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere je razvidno, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi naštetih okoliščin.
Do kakšnega nadomestila plače je upravičen delavec, ki mu je bila ob vstopu v Slovenijo odrejena karantena, delodajalec pa mu je v tem času odredil delo na domu?
V tem primeru delavec ni odsoten z dela, ampak še vedno opravlja delo in za to obdobje prejme plačo.
Ali mora delodajalec delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, organizirati delo na domu?
Delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, ima v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih pravico do nadomestila plače. Delodajalec povračilo izplačanega nadomestila lahko uveljavljal samo v primeru,
če delavcu ni mogoče organizirati dela na domu.
Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu, ki mu je med dopustom v tujini karanteno odredil organ tuje države? Ali lahko delodajalec uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače?
Interventni zakon določa podlago odsotnosti za delavca, ki mu je bila odrejena karantena skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih. To pomeni, da gre na podlagi omenjenega zakona samo za tiste odločbe, ki jih je izdal pristojni slovenski organ. Če delavec ne more opravljati dela zaradi karantene, ki mu jo je odredil tuji organ, se takšna nezmožnost dela delavca presoja v okviru instituta višje sile po Zakonu o delovnih razmerjih. Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Nadomestilo plače v takšnem primeru izplača delodajalec.
11. julija 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki med drugim določa, da bo nadomestila plač delavcev v karanteni krila država. Breme izplačila nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne more organizirati dela na domu, tako do konca septembra krije država.
Varstvo pri delu velik izziv za delodajalce
Po podatkih Zbornice varnosti in zdravja pri delu se je letos na delovnem mestu z novim koronavirusom okužilo 112 zaposlenih. Ureditev delovnih prostorov z namenom preprečitve okužbe z novim koronaviru-som je tako za strokovne delavce za varnost in zdravje pri delu in izvajalce medicine dela ter za delodajalce velik izziv, pravijo v Zbornici varnosti in zdravja pri delu. Opažajo, da delodajalci, še posebej v večjih podjetjih, skrbijo za zaščito zaposlenih, saj ne želijo ogrožati mednarodnih in evropskih proizvodnih verig, v katere so slovenska (proizvodna) podjetja močno vpeta.
SIMONA SOLINIČ
»Nekatera podjetja so zato uvedla zelo stroge ukrepe z visoko ravnijo discipline ter upoštevanja preventivnih ukrepov (uporaba zaščitnih mask, vzdrževanje socialne
razdalje, samoosamitvijo okuženih zaposlenih ...), pri čemer skrbijo še za to, da v podjetja ne prihajajo posamezniki v potencialno tveganih stanjih (prehlad, kašelj, vro-
čina ...),« pravi Janez Fabijan
iz Zbornice VZD. Dodaja, da je od pojava prvih okužb do danes o tem virusu znanega bistveno več, zato lahko delodajalci uvajajo učinkovitejše preventivne ukrepe, pri čemer je nujno, da zagotovijo revizijo ocene tveganja za varnost in zdravje delavcev.
»Oceno tveganja je namreč treba dopolniti vsakokrat, ko veljavni preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni, ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo, in ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja,« pojasnjuje Fabijan. V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec določi posebne
zdravstvene zahteve za delavce ali za uporabo posameznih sredstev za delo na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.
Kakšna razdalja je
pravilna?
»Eden pomembnih preventivnih ukrepov za zmanjševanja tveganja za prenos okužb z novim koronavirusom je preventivna razdalja med osebami. Toga in različna pravila glede varne razdalje predstavljajo delodajalcem oziroma strokovnim delavcev za VZD pomemben izziv pri zagotavljanju varnosti na delovnih mestih. Strokovni viri in priporočila navajajo namreč različne socialne razdalje: od 1 metra, 1,5 metra,
AKTUALNO
3
V Braslovčah
v v
novo žarišče
Spomladi so se lahko v Braslovčah pohvalili, da so se pred koronavirusom zelo dobro obranili. Žal se september v tej spodnjesavinjski občini ni začel prav obetavno in kmalu po začetku pouka je župan javnost obvestil, da so med zaposlenimi na podružnični osnovni šoli zabeležili prvi pozitivni primer okužbe s covidom. Kljub takojšnjemu ukrepanju in doslednemu izvrševanju priporočil se razmere niso izboljšale. Zaradi okužb in karanten med učitelji so morali podružnično osnovno šolo zapreti. Okužbe so se nato tako med zaposlenimi kot med učenci pojavile tudi na matični šoli, kjer sta od torka v karanteni dva oddelka predmetne stopnje.
»Žal trenutna epidemiološka slika v naši občini oziroma v javnem zavodu OŠ Braslovče ni najbolj obetavna. Trenutno imamo, po nam znanih podatkih, 8 pozitivnih učiteljic, 23 jih je v karanteni, ter 15 bolnih učencev, od tega 4 potrjene okužbe s koronavirusom, medtem ko nekateri še čakajo na rezultate testiranj,« je na socialnem omrežju Facebook v torek zapisal braslovški župan Tomaž Žohar in občane seznanil, da je NIJZ zaradi tega za dva oddelka odredil karanteno, podružnica v Trnavi pa še vedno ostaja zaprta.
Okužbo s koronavirusom so v sredi preteklega tedna potrdili tudi pri strokovni delavki v vrtcu Zarja Celje, v enoti Ringa raja. V karanteni je pet strokovnih sodelavk vrtca in 12 otrok, ki so bili z njo v stiku.
Žohar, ki je te dni precej kritičen do odzivnosti države - občina je po prvih odkritih okužbah zaposlene v šoli sama poslala na testiranje in tudi plačala stroške le tega - je že sklical tudi štab občinske civilne zaščite, ki se skupaj z občino trudi širitev virusa omejiti in ustaviti. »Glede na situacijo še enkrat pozivam vse, da dosledno spoštujete vsa priporočila in ukrepe NIJZ, da
se po nepotrebnem ne družite v večjih skupinah, da odpoveste nepotrebne obiske in druženja ter da v primeru bolezenskih znakov o tem takoj obvestite osebnega zdravnika in mu iskreno poveste o simptomih ter vsa dejstva o neposrednih stikih. Samo tako bomo uspešni pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni Covid-19,« je še zapisal župan.
Po zagotovilih ravnateljice braslovške osnovne šole Marije Arh so se učitelji na tovrsten scenarij dela v učilnicah in od doma dobro pripravili in za sedaj je delo nemoteno. »Seveda je program za prvošolčke prilagojen njihovim sposobnostim. Je pa res, da tega brez izdatne podpore staršev ne bodo zmogli,« je dejala ravnateljica, ki glede izvedbe pouka v šoli ostaja optimistična.
Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da so, predvsem učitelji predmetne stopnje, ki morajo pripravljati pouk tako v učilnicah kot gradivo za po-
učevanje na daljavo, dvojno obremenjeni. Poleg tega je kakovost znanja, pridobljenega s pomočjo gradiva, poslanega po elektronski pošti, težko primerljiva z znanjem, ki ga učenci pridobijo ob slušni razlagi.
Okužbe tudi v
celjskih šolah
Sicer pa se okužba širi tudi med dijaki celjskih srednjih šol. Tako je v karanteni že tudi en oddelek višjih letnikov Srednje zdravstvene šole Celje, kjer so okužbo potrdili pri enem dijaku. Za dijake, ki jim je odrejena karantena, je pouk
organiziran na daljavo, za vse ostale poteka nemoteno v prostorih šole. Podobno je tudi na Ekonomski šoli Celje.
Pri tem tako vodstva šol, kot učitelji in starši opozarjajo, da je pri učenju na daljavo učencev osnovnih šol ali dijakov velika razlika. Dijaki so računalniško opismeni in sposobni samostojno spremljati pouk v takšni obliki. Pri osnovnošolcih, predvsem pri učencih nižjih razredov, morajo veliko vlogo prevzeti starši. Kar je dodatno breme in kar povečuje tudi razlike med učenci.
LKK, foto: TT - Utrip S. D.
Na I. OŠ Rogaška Slatina so prvi petek septembra izvedeli, da je okužena kuharica. Ker je moralo kuhinjsko osebje v karanteno, so za tisti dan na šoli za otroke odpovedali kosilo in popoldansko malico. Starše so prosili, naj po otroke, vključene v podaljšano bivanje, pridejo kmalu po pouku. Med vikendom so kuhinjo razkužili. Od 7. septembra malice in kosila v šolo dostavlja podjetje Slorest, ki hrano sicer dostavlja mnogim vzgoj-no-izobraževalnim zavodom po Sloveniji. Zajtrkov in popoldanskih malic pa v času, ko je prehrana organizirana nekoliko drugače, na šoli ni.
Na varuha človekovih pravic RS je bilo naslovljenih več pobud, ki so povezane z zaščitnimi maskami na delovnem mestu in z možnostmi delodajalca za ukrepanje proti delavcu, ki nošenje maske odklanja. Varuh vztraja pri stališču, da so ukrepi, ki prispevajo k zajezitvi širjenja virusa v prvi vrsti strokovno epidemiološko vprašanje in da je treba zaupati presoji stroke.
Delodajalec je na podlagi delovnopravne zakonodaje dolžan vsem delavcem zagotoviti varnost in zdravje pri delu. Prav tako morajo zaposleni spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Kršitev obveznosti delavca je mogoče šteti tudi za hujšo obliko kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi. Varuh ob tem poudarja, da mora delodajalec zagotoviti takšno varovalno opremo, ki ustreza specifičnemu zdravstvenemu stanju posameznega delavca.
1,8 metra do dveh metrov ... Pri tem se zastavlja vprašanje, katera razdalja je prava, varna oziroma zadostna,« pravi Fabijan.
Študije v zadnjem obdobju kažejo, da v določenih primerih uveljavljena socialna razdalja 2 metra ni dovolj za pre-
prečitev okužb. Pri kihanju, kašljanju, kričanju ali petju aerosoli lahko dosežejo razdaljo tudi do 8 metrov. »Znanstvena svetovalna skupina za nujne primere v Združenem kraljestvu ocenjuje, da bi lahko bilo tveganje za okužbo s koronavirusom na razdalji
enega metra od 2- do 10-krat večje kot na razdalji 2 metra. Sistematični pregled, ki ga je naročila Svetovna zdravstvena organizacija, je poskušal analizirati ukrepe distanciranja v zvezi z možnostjo prenosa okužbe. Poročali so, da socialna razdalja manj kot
Letos je bilo v Sloveniji manj nesreč med delovnim procesom. Po dve nezgodi pri delu s smrtnim izidom sta se zgodili v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, en primer je bil zabeležen v kmetijski dejavnosti. Pri težjih nezgodah pri delu sta najpogostejša vzroka zdrs in spotik, sledijo zdrsi, padci in rušenja materiala. »Dejstvo je, da je bil v mesecih epidemije in tudi kasneje zaradi posledic nastale krize obseg proizvodnje bistveno manjši kot sicer, čemur gre verjetno vsaj deloma pripisati tudi manjše število nezgod,« pravijo pri Zbornici VZD.
meter pomeni 12,8-odstotno tveganje za okužbo v primerjavi z razdaljami 1 meter ali več, ko je to tveganje 2,6-od-stotno,« navajajo v Zbornici VZD.
Ohranjanje socialne razdalje je tako del širšega nabora preventivnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe, pri čemer je ta ukrep treba izvajati skupaj z ostalimi preventivnimi ukrepi (higiena rok, kašljanja in kihanja, čiščenje in razkuževanje prostorov ter predmetov, prezračevanje prostorov, uporaba zaščitnih mask ...).
Drugi teden šolskega leta se je začel z več skupinami in razredi v karantenah. Seznam se spreminja skoraj vsakodnevno, na ministrstvu za izobraževanje napovedujejo, da bodo zbirne podatke za tekoči teden začeli objavljati ob petkih, vzpostavljajo tudi aplikacijo za vnos podatkov. Pričakuje se tudi bolj jasna pravila, kdaj je treba otroke testirati.
Čas do rezultatov testiranj še daljši?
V zadnjem tednu je dnevno na podlagi testiranj v Sloveniji odkritih povprečno 40 okužb. V državi je trenutno 546 aktivnih okužb, od tega na našem območju v Celju 22, v Šentjurju 17, Rogaški Slatini 13, v Velenju in Žalcu po 5, na Dobrni štiri in v Vojniku dve.
Podatki kažejo, da se število okužb počasi stabilizira. Zmanjšalo se je število vnesenih okužb iz tujine in povečalo število lokalnega prenosa. Še vedno delo epi-demiologov otežujejo okuženi posamezniki, ki ne povedo ali ne želijo povedati, s kom vse so bili v stiku ali na katerih tveganih območjih so bili.
Nekatere občine na Celjskem na svojih spletnih straneh spet osvežujejo posebne spletne zavihke, ki so namenjeni informacijam o epidemioloških razmerah.
Podatki sledilnika za co-vid-19 kažejo, da je največ okuženih, pri katerih so okužbo odkrili v začetku tega tedna, v starostnih skupinah od 25 do 34 let in od 45 do 54 let. Kot je še razvidno iz podatkov sledilnika, so v ponedeljek šest okužb potrdili med zaposlenimi v zdravstvu in eno pri oskrbovancu doma za starejše. Skupaj so med oskrbovanci domov potrdili do zdaj 400 okužb z novim koronavirusom.
Iz Splošne bolnišnice Celje so na družbenih omrežjih sporočili, da se bo čas do rezultatov odvzema vzorcev po testiranju za novi koronavirus verjetno še podaljšal. Analizo vzorcev izvajajo v mikrobiološkem laboratoriju, od koder so bolnišnico obvestili, da se je število odvzetih vzorcev zvišalo, kar bo najverjetneje vplivalo na podaljšanje časa za izdajo izvidov. Mikrobiološki laboratorij je v času razglašene epidemije vzorce opravljal 24 ur na dan, po koncu epidemije pa vzorce pregledujejo vsak dan med 7. in 20. uro. Določene vzorce, predvsem otrok, morajo včasih tudi ponovno analizirati, kar prav tako vpliva na daljši čas do seznanitve z rezultati. Gre za standardno analizo, medtem ko je znano, da imajo v celjski bolnišnici na voljo le sedem hitrih testov na dan, kjer je čas do izvida krajši, a te hitre teste uporabijo samo pri življenjsko ogroženih bolnikih.	SŠol
V teh dneh so na terenu tudi inšpektorji, ki preverjajo upoštevanje protikoron-skih ukrepov. Tako so inšpektorji samo v ponedeljek obiskali kar nekaj gostinskih lokalov v Celju. Kot so dejali nekateri gostinci, večjih ukrepov ni bilo, a so jih inšpektorji opozorili na varnostno razdaljo med mizami in pogostejše razkuževanje vseh prostorov, predvsem toaletnih.
4
GOSPODARSTVO
So se največji lastniki družbe pooblaščenke Železar Štore razšli?
Dva nadzornika Zelezarja brez razrešnice
Nedavna seja skupščine družbe pooblaščenke Železar Štore, ki je druga največja lastnica štorske je-klarne, je razkrila, da trije največji lastniki - Tomaž Subotič, Marjan Mačkošek in podjetje Storkom - morda niso več tako složni, kot so bili lani, ko so objavili ponudbo za prevzem pooblaščenke. Marjan Mačkošek kot predsednik nadzornega sveta Železarja Štore namreč na seji ni dobil razrešnice za svoje delo v minulem letu. Iz zapisnika o poteku seje je razvidno, da je proti razrešnici glasovalo 72 odstotkov prisotnih delničarjev - poleg Subotiča in predstavnika podjetja Storkom torej še nekaj manjših delničarjev. Enako kot Mačkošek razrešnice ni dobil član nadzornega sveta Rok Korošec.
JANJA INTIHAR
Glede na dnevni red bi morali delničarji glasovati o podelitvi razrešnice nadzornemu svetu kot celoti. Na seji je Anton Fra-nučič, ki je direktor Železarja Štore in tudi Storkoma, v katerem je sicer 31-odstotni lastnik, v imenu Tomaža Subotiča in Storkoma zahteval, naj delničarji o vsakem od petih članov nadzornega sveta glasujejo posebej. Kot razlog je navedel mnenje, da vsi člani nadzornega sveta niso dobro opravljali svojega dela in zato ne bi bilo pravično, če bi o nadzornem svetu
glasovali kot o celoti. Edini, ki je dobil 100-odstotno podporo delničarjev, je dolgoletni član nadzornega sveta Alfred Šarlah, sicer finančni direktor v družbi Štore Steel. Tomaž Subotič je dobil malo več kot 99-odstotno podporo, nekdanji sindikalist Ladislav Kaluža 87-odstotno. Roku Korošcu, direktorju nepremičninskega podjetja iz Zreč, so delničarji namenili samo 15 odstotkov glasov podpore, nekdanjemu glavnemu direktorju Štore Steel Marjanu Mačkošku 28 odstotkov.
Marjanu Mačkošku, predsedniku nadzornega sveta družbe pooblaščenke Železar Štore, delničarji na seji skupščine niso izglasovali razrešnice. Vendar zaradi tega sploh ne razmišlja, da bi se umaknil iz nadzornega sveta.
Razhajanja zaradi
prihodnosti
pooblaščenke?
Sklep o nepodelitvi raz-rešnice nima neposrednega pravnega učinka, torej ne pomeni odpoklica člana nadzornega sveta, ki razrešnice ni dobil. A je znamenje, da je med lastniki in upravo ter nadzorniki prišlo do razhajanja in da med njimi najbrž
ni več zaupanja. V primeru Železarja Štore kaže, da gre za razhajanje med Marjanom Mačkoškom in Antonom Franuličem, direktorjem Že-lezarja in solastnikom Storkoma. Ali to drži oziroma kaj je v ozadju tega, da so Tomaž Subotič, družba Storkom in še nekaj manjših delničarjev glasovali proti njegovi razre-šnici, Marjan Mačkošek ne želi javno razlagati. Temu, da ni dobil razrešnice, se sicer čudi, saj je skupščina na seji soglasno potrdila poročili o lanskem poslovanju podjetja in o delu nadzornega sveta, vendar temu niti noče namenjati velike pozornosti. Da bi se umaknil kot član nadzornega sveta, sploh ne razmišlja.
Povsem drugače neizglasova-no razrešnico Roku Korošcu in predvsem Marjanu Mačkošku pojasnjuje Anton Franulič. Kot pravi, je razlog za takšen izid glasovanja nezadovoljstvo delničarjev z njunim delom in da gre pravzaprav za spor, ki traja že nekaj časa o tem, kako naj Železar porabi sredstva, ki jih ima na računu. »Če razrešnica ni bila izglasovana, ne pomeni, da je bil predsednik nadzornega sveta razrešen s svojega položaja. Ali pomeni, da ne more nadaljevati dela v družbi in naj odstopi, pa se mora odločiti sam,« meni Franulič.
Delničarjem 1,5
milijona evrov
Za razliko od glasovanja o razrešnici članom nadzornega sveta so bili delničarji na seji enotni, ko se je bilo treba odločiti o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Sklep o tem so namreč sprejeli z 99,9-odstotno podporo in zmanjšanje osnovnega kapitala je že vpisano v sodni register. Železar Štore je svoj osnovni kapital zmanjšal s 3,9 milijona evrov na 2,4 milijona evrov, torej za 1,5 milijona evrov. Po zmanjšanju osnovnega kapitala se število delnic posameznega lastnika ni spremenilo, zmanjšala se je vrednost delnice. Na račun zmanjšanja osnovnega kapitala bo vsak delničar, ki je bil v delniško knjigo vpisan 27. avgusta letos, za eno svojo delnico dobil 1,55 evra. Glede na zadnje znano lastništvo delnic bo največ denarja dobil Tomaž Subotič. Njegov malo manj kot 32-odstotni delež mu bo prinesel 478 tisoč evrov. Približno trideset tisočakov manj bo dobilo podjetje Storkom, ki je lastnik malo več kot 29 odstotkov delnic, tretji največji delničar Marjan Mačk-ošek, ki ima v lasti 12 odstotkov delnic, bo dobil 178 tisoč evrov. Vsi delničarji bodo denar na svojih računih imeli najkasneje do 31. avgusta 2021 oziroma takrat, ko bo od vpisa spremem-
be osnovnega kapitala preteklo šest mesecev in bo Železar Štore poplačal vse terjatve, ki so jih zaradi napovedane spremembe morali prijaviti upniki.
Železar živi od
dividend
Uprava in nadzorni svet Železarja Štore, ki sta predlog o zmanjšanju osnovnega kapitala pripravila, sta v obrazložitvi sklica seje zapisala, da sta razloga za zmanjšanje osnovnega kapitala dva - posledice epidemije novega koronavirusa in prilagoditev osnovnega kapitala potrebam družbe, ker je lani prodala dva apartmaja na Rogli ter s tem zmanjšala obseg svojega poslovanja.
Skoraj edini vir prihodkov družbe pooblaščenke so dividende, ki jih kot delničarka dobi od družb Štore Steel, Itro in Unior. Letos bo tovrstnih finančnih prilivov malo, saj štorska jeklarna zaradi težav, ki so posledica pandemije koronavirusa, letos ni izplačala dividend, Unior dobička svojim lastnikom ne deli že nekaj časa, podatkov, kako je z delitvijo dobička v Itru, nam ni uspelo pridobiti. Železar Štore sam ustvari zelo malo prihodkov. Če ni izjemnih dogodkov, kot je bila lani prodaja apartmajev, ima na leto približno 15 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje. Zaradi tega se je na zadnji seji skupščine oglasil delničar Bojan Senič in vprašal, ali je podjetje lani sploh imelo kaj prihodkov od poslovanja. Dobil je odgovor, da se je uprava trudila pridobiti nove dejavnosti, vendar pri tem ni bila uspešna.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
Mednarodni sejem obrti in podjetništva bo, a drugačen
Letos na Mos kar iz domačega fotelja
Čeprav so konec julija v družbi Celjski sejem dejali, da letos Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti ne bodo pripravili in da je to njihova dokončna odločitev, sejem vendarle bo. A bo povsem drugačen, kot je bil prejšnja leta, saj se bodo podjetja namesto na razstavnih prostorih predstavljala na spletu in tudi obiskovalce sejma bodo organizatorji namesto po številu prodanih vstopnic šteli po številu »klikov«. »Odločili smo se, da bomo pripravili vsaj nekaj. Predvsem želimo ohraniti 53-letno tradicijo sejma, čeprav bo ta v povsem drugačni obliki, kot smo ga vajeni,« pravi Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem.
JANJA INTIHAR
Na tretji dražbi bo izklicna cena za nekdanjo konjušnico ob dvorcu v Novem Celju, v kateri je že nekaj let najemnik tudi restavracija Galerija okusov, 360 tisoč evrov.
Nekdanja konjušnica tokrat občutno cenejša
Od zadnje dražbe, ki je bila 19. junija, je cena za stavbo ob dvorcu v Novem Celju, v kateri že nekaj let kot najemnica deluje znana restavracija Galerija okusov, občutno padla. Na novi dražbi, ki bo prihodnji mesec, bo izklicna cena znašala 360 tisoč evrov, kar je 172 tisoč evrov manj kot na julijski dražbi.
Stavba, v kateri je bila nekoč konjušnica in je takšno ime kljub več temeljitim prenovam ohranila do danes, je del stečajne mase velenjskega podjetja Era Good. Stečajni upravitelj Tadej Vodičar je nepremičnino, v kateri je več poslovnih prostorov in za katero imata predkupno pravico Občina Žalec in Galerija okusov, doslej prodajal že dvakrat. Prvič oktobra lani, ko je izklicna cena znašala 591 tisoč evrov, in drugič junija letos, ko je bila izklicna cena 532 tisoč evrov. Obe dražbi sta bili neuspešni, saj se je morebitnim kupcem cena očitno zdela previsoka. Morda bo tokrat drugače, saj v Galeriji okusov ne skrivajo želje, da bi postali lastniki prostorov, v katere so v zadnjih letih vložili veliko denarja.
JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
Če ne bi preživljali ko-ronačasov, bi se prihodnjo sredo, 16. septembra, začel 53. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos), ki je v zadnjih letih na celjsko sejmišče privabil 1.500 domačih in tujih razstavljavcev ter sto tisoč obiskovalcev. Letos si bo sejem mogoče ogledati le na spletu, in sicer od 8. do 22. oktobra, število sodelujočih na njem bo predvidoma dokaj skromno. Izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec pravi, da so razstavljavce začeli vabiti na spletni sejem šele konec prejšnjega tedna in čeprav so prve prijave že prispele, je trenutno še težko napovedati, koliko podjetij se bo letos predstavilo na sejmu. V družbi pričakujejo, da jih bo vsaj sto, vendar upajo, da jih bo še več. »Podjetja imajo zelo malo časa za odločitev, ali bodo sodelovala na spletnem sejmu. Za zdaj se prijavljajo samo domači razstavljavci, predvsem tisti, ki so na Mosu sodelovali že prejšnja leta. Zanimanja iz tujine zaenkrat ni, do zdaj smo dobili le povpraševanje ene od italijanskih agencij,« pojasnjuje Otorepec.
Razstavljavci in obiskovalci se bodo na tokratnem Mosu lahko povezali s pomočjo spletnega klepetalnika in videokonferenc, poslovna in splošna javnost bosta lahko na spletu spremljali tudi nekaj okroglih miz, ki bodo namenjene predvsem razpravam o tem, kako prebroditi krizo in kakšne težave je ta povzročila posameznim gospodarskim dejavnostim. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naj bi na sejmišču pripravila celo dva dogodka v živo. »Naša modra dvorana je dovolj velika, da lahko v njej
ob upoštevanju vseh ukrepov zagotovimo prostor za dvesto udeležencev,« pojasnjuje Otorepec.
Letos tudi sejem
Altermed
Družba Celjski sejem bo letos namesto načrtovanih trinajstih na svoj seznam predvidoma zapisala le tri sejme. Edini, ki ga je lahko v celoti izvedla v običajni obliki, je bil sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech februarja letos. Poleg Mosa, ki bo oktobra, nameravajo celjski sejmarji predzadnji teden v novembru pripraviti še sejem Altermed, ki je običajno vključen v sedem spomladanskih sejmov. »Altermed ne bo na spletu, ampak ga bomo pripravili na sejmišču. Na javnih prireditvah je vsaj za zdaj dovoljeno zbiranje do 500 ljudi. Če bi si vsak obiskovalec sejem ogledal v nekaj urah, bi torej na dan na sejmišče lahko prišlo 1.500 ljudi, kar v vseh sejemskih dneh pomeni od 6 do 7 tisoč obiskovalcev. Seveda bo dogodek potekal ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov,« pravi Otorepec. V družbi Celjski sejem pričakujejo, da bo na sejmu Altermed sodelovalo približno sto razstavljavcev, morda še kakšen več. Večinoma gre za tiste, ki so prijavo za ta sejem poslali že spomladi.
Država pozabila na
industrijo srečanj
Zaradi odpovedi večine sejmov in drugih prireditev bodo letos prihodki celjske sejemske hiše nižji za malo več kot 80 odstotkov. Ena od posledic krize, kakršne družba ni doživljala niti v času osamosvojitvene vojne niti v
Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem: »Letos bomo preživeli, toliko rezerve še imamo. Če se bo kriza zaradi koronavirusa nadaljevala še naslednje leto, bo hudo. Ne verjamem, da ima katero podjetje toliko prihrankov, da lahko brez prihodkov preživi dve leti.«
Družba Celjski sejem je za letos načrtovala trinajst sejmov. Do zdaj ji je uspelo pripraviti le sejem Agritech, ki je bil februarja. Od 8. do 22. oktobra bo na spletu izvedla Mos, od 20. do 22. novembra želi organizirati še sejem Altermed, ki ga bodo izvedli v živo, na sejmišču.
letih 2008 in 2009, je zmanjšanje števila zaposlenih. Petim so morali dati odpovedi iz poslovnih razlogov, ena sodelavka je odpoved dala sama, eden od zaposlenih se je v začetku septembra upokojil. Število zaposlenih so torej prepolovili, pri čemer odpuščali ne bodo več, zagotavlja Otorepec, čeprav od države z izjemo subvencij za plače zaposlenih, ki so bili dva meseca in pol na ča-
kanju, podjetje ni dobilo nobene druge finančne pomoči. »Država je na industrijo srečanj, kamor sodi tudi sejemska dejavnost, pozabila. Upam, da bo naše predloge in tudi predloge drugih organizatorjev, kako naj nam pomaga, da bomo preživeli, upoštevala vsaj v novih paketih ukrepov, ki naj bi jih že pripravljala,« pravi Robert Otorepec.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Popravek
Stečaj Aera spet podaljšan
V članku v Novem tedniku, objavljenem 13. 8. 2020 v št. 33, je bilo pod fotografijo napačno navedeno, da želi šempetrski AC, agrocenter, d. o. o. s tožbo doseči ničnost pogodbe o nakupu Aerovega obrata v Šempetru, ki jo je stečajna upraviteljica Aera pred dvema letoma sklenila z Voob Technologies. AC, agrocenter želi s tožbo doseči ničnost druge pogodbe, ki se nanaša
na storitve avstrijske družbe NetBid GmbH, po kateri je ta za svoje storitve pri prodaji nepremičnin obrata v Šempetru prejela plačilo v višini 15 % kupnine namesto zakonsko dopustnega maksimalnega plačila v višini 4 % (v javnosti bolj znanega kot provizija nepremičninskega posrednika). V podobnih primerih se na trgu obračunava 0,5 % plačilo. AC, agrocenter tako od Net-
(Foto: arhiv NT, Andraž Purg - GrupA)
Bid (in ne od Aera) zahteva le vračilo nedopustnega dela plačila. Sodni postopek je sprožil tudi zato, da se podobni nedopustni primeri ne bi dogajali v drugih stečajnih postopkih. Pripravljen se je tudi pogovarjati za sklenitev sodne poravnave, s čimer bi se sodni postopek lahko hitro končal.
AC, agrocenter, d. o. o.
Šempeter v Savinjski dolini
6	NASA TEMA	St. 37, 10. september 2020
V prihodnjih tednih se bo verjetno odprlo še kar nekaj novih vprašanj. Zagotavljanje jutranjega varstva za otroke, ki ga potrebujejo, je verjetno šele začetek. Ravnatelji opozarjajo, da določeni ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa preprosto niso izvedljivi. Tudi zato, ker si nasprotujejo in so preprosto neučinkoviti.
Šole in starši družno v iskanje rešitev
Drugošolci ostali brez jutranjega varstva
Priprave na letošnji začetek šolskega leta so bile za vodstva šol in vse zaposlene verjetno najbolj stresne do zdaj. Slediti je bilo treba številnim spreminjajočim se navodilom šolskega ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki še vedno niso popolna in dokončna. Kot kaže so odgovorni ob iskanju rešitev za zagotavljanje primerne socialne oddaljenosti pozabili na posamezna področja, ki so jih v preteklih letih sicer deklarirali kot nadstandardni program. Med tega sodi tudi jutranje varstvo otrok drugih in tretjih razredov. Številni starši celjskih drugošolcev so se tako drugega septembra znašli v težavah.
LEA KOMERIČKI KOTNIK, TINA STRMČNIK
Na nas se je obrnila mamica drugošolke, ki je drugi šolski dan doživela hladen tuš. Obe hčerki, prvo- in drugošolko, je zjutraj pripeljala v šolo, misleč, da bosta na pouk lahko počakali v jutranjem varstvu. Službo namreč začne ob sedmi uri zjutraj, veliko prej, kot otroci začnejo pouk. Naknadno je izvedela, da letos šola ne zagotavlja več varstva za učence drugih in tretjih razredov, čeprav je to bilo še v minulem letu mogoče. Država namreč že nekaj let financira in posledično zahteva zgolj jutranje
Jože Berk, vodja aktiva ravnateljev celjskih javnih osnovnih šol: »V primeru, ko starši res ne bodo imeli druge možnosti, se bomo v šolah potrudili in individualno, od primera do primera, skupaj poiskali primerno rešitev.«
varstvo za prvošolce. Šole so do letošnjega šolskega leta sicer omogočile tudi varstvo starejših otrok, tako da so jih priključile k mlajšim. Zaradi nastalih razmer in ukrepov za prepričevanje širjenja koronavirusa takšna praksa ni več mogoča. A na to so mamo drugošolke opozorili šele drugega septembra, po tistem, ko je otrok moral na pouk počakati pred šolo. In kot je razkrila, deklica ni bila edina.
Mamo je o nastali situaciji najprej obvestila razredničarka in jo napotila do svetovalne delavke. Kot zagotavljajo v šoli, bodo gotovo našli primerno rešitev, a dejstvo je, da so se morali starši v prvih dneh šole znajti sami. So se pa tudi že povezali in tako v sodelovanju s šolsko svetovalno službo išče-
jo primerne rešitve. Ob tem je mama deklic izpostavila še, da zdaj v šoli svetujejo, da je treba otroke čimprej pripraviti na samostojnost. »S tem se sicer strinjam, a še lani so govorili drugače,« pravi mamica.
Ravnatelji se
zavedajo stisk
V Osnovni šoli Hudinja so v preteklih šolskih letih tudi staršem otrok, ki obiskujejo drugi in tretji razred, omogočili, da so svoje otroke vključili v jutranje varstvo k učencem prvega razreda. Ravnatelj šole Jože Berk je pojasnil, da združevanje učencev iz različnih razredov zaradi možnosti širjenja okužbe s koronavirusom zdaj ni priporočljivo, saj bi ob pojavu okužbe moralo v karanteno več razredov. »To pomeni, da učencev drugega in tretjega
razreda nismo mogli enostavno pridružiti k učencem prvega razreda, za katere jutranje varstvo določa zakonodaja. Zavedamo se stiske nekaterih staršev, ki nimajo urejenega varstva svojih mlajših otrok iz drugega ali tretjega razreda, vendar so razmere trenutno takšne, da od vseh nas zahtevajo določene prilagoditve.«
Berk je dodal, da je večina staršev sama poiskala rešitev. Nekateri mlajši učenci so na primer v šolo prišli s starejšimi brati ali sestrami. Za tiste starše, ki res niso imeli druge možnosti varstva, so se v šoli potrudili in naknadno poiskali rešitve. Šola v prvih dneh novega šolskega leta tudi še ni imela natančnega števila otrok, ki bi jutranje varstvo potrebovali, saj je bil rok za oddajo anketnih listov, kjer so
Jože Berk, vodja aktiva ravnateljev celjskih javnih osnovnih šol: »V času širjenja oziroma možnosti okužbe s koronavirusom združevanje učencev iz različnih razredov ni priporočljivo, saj bi posledično ob pojavu okužbe moralo v karanteno več razredov. To seveda pomeni, da učencev drugega in tretjega razreda ne moremo enostavno pridružiti k učencem prvega razreda. Zavedamo se stiske nekaterih staršev, ki nimajo urejenega varstva svojih mlajših otrok, a v tem trenutku je situacija takšna, da od vseh nas zahteva določene omejitve oziroma prilagoditve.«
LEA KOMERIČKI KOTNIK
OB ROBU
Kdaj so otroci zreli, da gredo v šolo sami?
Čeprav je od takrat minilo že precej let, se še dobro spominjam, kako smo otroci iz bloka skupaj sami hodili v šolo. V prvi razred. Pouk se je začel precej bolj zgodaj kot danes. Ker smo bili kot prvošolci leto starejši, smo bili verjetno tudi nekoliko bolj zreli.
A zadnja leta je postal odhod v šolo pravi majhen podvig. Ne samo za otroke, tudi za starše. Pouk se začne ponavadi že krepko v času delavnika, najmlajši učenci v šolo ne smejo priti sami. Še leta 2016, ko je šolski prag prestopila starejša hči, je veljalo, da moramo starši tudi drugošolca pospremiti do garderobe. Prvošolce smo morali spremljati do razreda. Kot so me takrat poučili, naj bi bilo nekje v uredbah ministrstva zapisano, da lahko otroci v šolo in iz nje gredo sami, ko dopolnijo sedem let. In ker starši služb ne moremo vselej prilagajati šoli, je bilo za najmlajše organizirano jutranje varstvo.
Zaradi koronaukrepov je danes vse drugače. Čez noč smo na posameznih področjih spremenili mnenje. Tudi pri tem, kdaj so otroci dovolj samostojni, da pridejo v šolo sami in gredo po pouku sami domov. In očitno tudi pri tem, kdaj se starše, ki že drugošolca pošljejo v šolo samega, označi za premalo skrbne.
Res so trenutno za vse nas novi in precej negotovi časi, ki terjajo od vseh veliko mero potrpežljivosti in prilagodljivosti. Predvsem terjajo zdravorazumsko presojo. V šolah se otrok ne sme združevati, pred šolo, na igriščih in popoldanskih dejavnostih se lahko združujejo in mešajo generacije. Čeprav ukrepa v celoti ne razumem, razumem ravnatelje, ki si ne upajo na lastno pest prilagajati predpisanih ukrepov, čeprav vedo, da bi bilo ob prilagoditvah vsem lažje. Preveč je ljudi, ki samo čakajo, da bo kdo nekje napravil napako.
starši lahko izrazili to potrebo, četrtek, 4. september.
Berk, ki je hkrati vodja aktiva ravnateljev celjskih javnih osnovnih šol, je dejal še, da se v omenjenih ustanovah glede zagotavljanja varstva niso poenotili. Šole imajo namreč različne kadrovske in prostorske možnosti, tudi potrebe staršev niso povsod enake.
Čas ni primeren za
»delanje uslug«
Čeprav o zagotavljanju jutranjega varstva za drugo- in tretješolce odloča vsaka šola zase, tokrat večinoma ravnajo zelo podobno. Tudi v III. osnovni šoli Celje je varstvo zagotovljeno le za najmlajše. Za starejše otroke se morajo starši za morebitno varstvo dogovoriti vnaprej in svojo prošnjo tudi pojasniti, pravi ravnatelj Aleksander Verhovšek. »V šoli imamo dolgoletno prakso glede organizacije jutranjega varstva in obveščanja na roditeljskih sestankih, tako da starši vedo, da morajo potrebe po varstvu sporočiti vnaprej. Če starši otroka, ki ni v prvem razredu, brez vnaprejšnjega dogovora s šolo pripeljejo v jutranje varstvo, je jasno, da tega ne bo, ker ga ni
Čeprav so se otroci ze prej učili o pomenu
skrbi za zdravje in osebne higiene, se o tem veliko več pogovarjajo.
d
, 2aka5HaiteAi|init gornji del rokava.
J. Papirnat robček po »sali uporabi odvrnit
bilo mogoče organizirati,« je jasen ravnatelj, ki meni še, da trenutno niso najboljši časi, da bi mimo pravil pomagali staršem, če šola pri tem tvega prenos okužbe. »Zelo težko bomo namreč pojasnili, zakaj v jutranje varstvo vključujemo otroke, ki do varstva niso upravičeni, in s tem povečujemo možnost okužbe.«
Ravnatelj OŠ Franja Malgaja Šentjur mag. Jure Radišek je dejal, da imajo jutranje varstvo ločeno urejeno za prvi in drugi razred, učenci tretjega in četrtega razreda so pri jutranjem varstvu združeni. Varstvo je za vse otroke, ki ga potrebujejo, urejeno skladno z navodili NIJZ.
Varstvo vozačev
Tudi v OŠ Frana Kranjca so morali letos zaradi koronavirusa nekoliko spremeniti politiko jutranjega varstva za učence drugih in tretjih razredov. Kot je pojasnila ravnateljica Danica Šalej, so šole pri omogočanju tovrstnega varstva prepuščene same sebi. »Financiranja v ta namen nimamo, za nadstan-dardni program, ki bi ga morali plačati starši, se v naši šoli do zdaj nismo odločili.« Vsako leto nekaj staršev zaprosi za varstvo in do letos so te otroke podobno kot v ostalih šolah priključili k prvošolcem. »Letos zaradi koronaukrepov tega ne moremo narediti. V nujnih primerih -prevoz s starši izven Celja zaradi spremembe bivališča, razveze staršev - se vodstvo šole s starši dogovarja individualno.
Ker je v šoli veliko vozačev, imamo zanje organizirano ločeno jutranje varstvo, v katerega so vključeni vsi učenci, ki se vozijo s šolskimi prevozi. »To je posebnost naše šole,« doda ravnateljica in prizna, da je letos ob koranaukrepih zaradi pomanjkanja prostorov in kadra vsa organizacija še toliko težja.
Foto: arhiv NT (GrupA)
IZ NAŠIH KRAJEV
7
ŠMARJE PRI JELŠAH - Sodelovanje občine in zdravstvenega doma
Stara šola z novo vsebino
Sodoben fizioterapevtski center in zdravstvenovar-stveni center sta vsebini, ki naj bi življenje vdahnili tako imenovani stari šoli, mogočni stavbi ob glavni cesti skozi občino. V stavbi, zgrajeni leta 1878, bo prostore dobila tudi uprava tamkajšnjega zdravstvenega doma, kar pomeni, da bo v zdravstvenem domu več prostora za ambulante in reševalno službo. V občini nestrpno čakajo tudi na začetek gradnje oskrbovanih stanovanj.
TINA STRMCNIK
Predstavniki občinske uprave se z vodstvom zdravstvenega doma intenzivno pogovarjajo glede obnove in preureditve prostorov, da bi ti ustrezali zdravstvenim vsebinam in programom. V pritličju je predviden prostor za sodoben fizioterapevtski center in zdravstvenovarstveni center.
V zgornjem nadstropju naj bi prostore dobila arhiv in uprava zdravstvenega doma.
V stari šoli je bil pouk do leta 1976. Občina je stavbo, v kateri imajo prostore trenutno območno združenje Rdečega križa in nekatera društva, obnavljala že v preteklih letih. Ena od idej je bila, da bi v njej
uredila medgeneracijsko središče. Njegovega formalnega ustanavljanja se zdaj ne bo lotila, saj že tamkajšnja knjižnica izvaja različne programe, ki so med drugim namenjeni tudi medgeneracijskemu povezovanju. Gre za univerzo za tretje življenjsko obdobje in za dejavnosti v sodelovanju z zdravstvenim domom ali domom upokojencev.
Bo preureditev tako stare stavbe, da bo primerna za nove vsebine, velik zalogaj? »Notranjost je v zelo dobrem stanju. Stavba je kljub žalostni zunanji podobi zelo stabilna,« je predvidene spremembe komentiral župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš. Medtem ko je večina stavbe že bila obnovljena, po posodobitvi kli-
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš meni, da bo moderen fizioterapevtski center, ki je predviden v tako imenovani stari šoli, lahko v ponos celotnemu Kozjanskemu.
čejo predvsem tla in napeljave v drugem nadstropju. Treba bo zgraditi še požarne stopnice in jašek za dvigalo. Projektno in ostalo dokumentacijo, ki bo omogočala preureditev prostorov za nove vsebine, želi občina pridobiti še letos. Izvedba je predvidena v letih 2021 in 2022.
Da bo stavba imela tudi lepšo zunanjost, bo občina objavila javno naročilo za obnovo fasade te zgodovinske stavbe, ki je v register vpisana kot nepremična kulturna dediščina. Ob uspešni izvedbi postopka javnega naročanja bi lahko izvajalci fasado začeli obnavljati že letos, je dodal Čakš.
Kdaj oskrbovana
stanovanja?
Občina je lani začela tudi intenzivne priprave za gradnjo treh stavb na območju Lorger-jeve domačije, kjer bodo oskrbovana stanovanja. Letos je pridobila gradbeno dovoljenje za prestavitev potoka, kar so izvajalci že izvedli. Za ta namen in za rušenje starih stavb domačije je občina pridobila nepovratna sredstva ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
»Upam, da bomo res kmalu pridobili gradbeno dovoljenje, kar je pogoj, da bomo lahko čim prej kandidirali za finančna sredstva Stanovanjskega sklada Republike Slovenije,« je dejal šmarski župan. Omenjeni sklad je z občino pripravljen skleniti sofinancersko pogodbo s 50-odstotnim deležem sofinanciranja. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo občina objavila javno naročilo za gradnjo dveh stavb, v katerih bo 30 stanovanj. Po oceni projektanta bo gradnja stala več kot tri milijone evrov. Šmarska občina bo naložbo finančno pokrila v dveh letih. Začetek gradnje oskrbovanih stanovanj je načrtovan za prihodnje leto. Najem stanovanj naj bi bil možen sredi leta 2022.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Misja na čelu skupnosti občin
Peter Misja, župan Občine Podčetrtek, je novi predsednik Skupnosti občin Slovenije. Misja je v začetku septembra v Termah Oli-mia v vlogi predsednika že vodil sejo, na kateri so župani izpostavili problematiko financiranja občin ter ukinjanja poštnih in bančnih storitev v lokalnih skupnostih.
Župani so govorili o potrebi po razbremenitvi občin. Slednje so zaradi različnih z zakonom določenih nalog in administrativnih postopkov oškodovane za približno 30 milijonov evrov, je pojasnil Misja. Predstavniki skupnosti so poudarili tudi nasprotovanje zapiranju pošt, bank in ukinjanju bankomatov po lokalnih skupnostih. Vlado RS so pozvali, naj omogoči skladen regionalni razvoj in prepreči zapiranje omenjenih ustanov ter ukinjanje omenjenih storitev.	TS
Polzelski Tic ima novega
POLZELA - Turističnoinformacijski center Polzela je pretekli mesec dobil novega vodjo. Na čelu organizacije je Damjan Jevšnik, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, ki se že vrsto let ukvarja s turizmom.
Damjan Jevšnik od leta 2007 vodi družinsko Turistično agencijo Nasmeh. Z družino redno potuje in glede dobrih praks v turizmu rad izpostavi skandinavske države, Irsko in Novo Zelandijo. Blizu sta mu narava in njeno varovanje. »S svojim znanjem in naravnanostjo ter s pridobljenimi izkušnjami bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju turizma v občini,« je prepričan polzelski župan Jože Kužnik.
Novi vodja polzelskega Tica je med domačimi izvirnimi turističnimi znamenitostmi izpostavil grad Komenda z zgodbo o malteških vitezih, najbolj obiskan hrib v Spodnji Savinjski dolini - Goro Oljko - ter čudovit park pri dvorcu Šenek. »Te tri >turistične produkte< želimo najprej še izboljšati, jih narediti bolj dostopne, prepoznavne, potem pa okrog njih razviti nove turistične zgodbe. Seveda je na Polzeli še več drugih zanimivosti, omenil bi edini evropski muzej nogavičarstva, ki že nastaja,« je nekaj področij, ki jih želi kot vodja razvijati in nadgraditi, razkril Damjan Jevšnik. »Upam, da bodo te zname-
nitosti kot svoje prepoznali tudi domačini in njihov obisk priporočili prijateljem.«
V Ticu Polzela, ki ima svoje prostore na gradu Komenda, so že na voljo brezplačne brošure, možen je ogled šestminu-tnega filma o Polzeli, na ogled so tudi tri zanimive muzejske zbirke. »Veseli bomo, če nas boste obiskali. Veseli bomo tudi vseh vaših predlogov: kako polepšati okolje, v katerem živimo, in kako narediti občino Polzela še bolj privlačno za obiskovalce,« je še dejal Jevšnik.
LKK, foto: Občina Polzela
Damjan Jevšnik
Kdaj
pomembne naložbe v državne ceste?
KOZJANSKO - Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je prvi septembrski petek obiskal občine Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogatec. S tamkajšnjimi župani in predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo se je pogovarjal o večjih naložbah, ki jih lokalne skupnosti nestrpno pričakujejo.
Šentjurčani si že vrsto let želijo navezovalno cest Dra-mlje-Šentjur, s katero bi središče občine razbremenili tranzita in tovornega prometa. Vrtovec je zagotovil, da bo projektant, ki bo pripravil projektno dokumentacijo, izbran še ta mesec. Gradnjo omenjene ceste, ki jo je občina v prostor umestila že leta 2011, je napovedal za leto 2023. Naložba je po njegovih besedah vredna več kot 80 milijonov evrov, del denarja naj bi pridobili iz evropskih sredstev, nekaj denarja bo zagotovljenega v državnem proračunu. Cesta bo dolga 6,2 kilometra, minister upa, da ne bo večjih težav pri odkupu zemljišč, ki so v lasti več kot sto lastnikov.
Minister je za letos napovedal še prvi in drugi del ureditve ceste Šentjur-Ponikva, prihodnje leto bosta sledila še tretji in četrti del obnove. Z županom Občine Šentjur mag. Markom Diacijem sta med drugim govorila tudi o načrtovani ureditvi krožišč pri Osnovni šoli Franja Malgaja in pri Resevni.
Tudi o križiščih in lokalnih cestah
Vrtovec se je z županom Občine Šmarje pri Jelšah Matijo Čakšem pogovarjal o delih na Pečici in o pre-plastitvi kilometra ceste proti Mestinju. Vodja sektorja za investicije v ceste Tomaž Willenpart je dodal, da direkcija načrtuje še ureditev mestinjskega križišča in križišča v središču Šmarja, ki naj bi ju izbrani izvajalci začeli graditi prihodnje leto. Dela na ostalih načrtovanih mestih bodo po njegovih besedah odvisna predvsem od uspešnosti pri pridobivanju zemljišč.
Župan Rogatca Martin Mikolič je ministru predstavil problematiko, ki v poletnih mesecih že vrsto let pesti lokalne prebivalce. Domačini imajo zaradi strnjenih kolon vozil turistov med Rogatcem in mejnim prehodom Dobo-vec nemalo težav pri dostopu do svojih domov. Vožnja po lokalnih cestah, ki so ozke in stare, ni najbolj varna. Minister je za prihodnje tedne napovedal pridobivanje pravnih podlag, na podlagi katerih bo država občini Rogatec in ostalim občinam s podobnimi težavami lahko pomagala pri obnovi lokalnih cest.
TS
Novi pločniki za večjo varnost
ŠMARJE PRI JELŠAH - Naselji Šmarje in Dvor ob levem robu vozišča povezuje nov pločnik, dolg več kot 700 metrov. Za naložbo je občina namenila 97.523 evrov. Nov pločnik se obeta tudi na Pečici.
Na celotni dolžini odseka med Šmarjem in Dvorom sta na novo urejeni drenaža in kanalizacija, za kasneje je tam predvidena še gradnja javne razsvetljave. Osnovni cilj naložbe je zagotoviti varnost udeležencev v prometu, kar je tudi eden temeljnih stebrov izvajanja celostne občinske prometne strategije.
V tem mesecu bo Voc Celje začel obnavljati 400 metrov dolg odsek regionalne ceste v naselju Pečica. Obnova bo zajemala ureditev vozišča v širini šestih metrov s potrebnimi razširitvami. Zgrajeni bodo pločnik za pešce, dva prehoda za pešce in dve avtobusni postajališči. Pri omenjeni naložbi Občina Šmarje pri Jelšah sodeluje z Občino Rogaška Slatina.	TS
Načrtujejo povezovalno cesto
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na območju načrtovane stanovanjske soseske Dobrava je predvidena gradnja nove povezovalne ceste. Denar zanjo je zagotovljen v občinskem proračunu.
Povezovalna cesta bo povezala Kolodvorsko in Vegovo ulico v bližini osnovne šole. Nova cesta bo hkrati služila kot začasen obvoz v času, ko bodo v središču Šmarja urejali križišče pri trgovini Kašča. Občina za prihodnje leto načrtuje odkup zemljišč in izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Začetek gradnje je predviden za leto 2021, če bo svoj del denarja v svojem proračunu zagotovila tudi država.	TS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠOŠTANJ - Zaradi gradnje kolesarske poti naj bi padla drevesa
Bodo kolesarji ostali brez naravne sence?
Člani Kluba arhitektov Saša regije (KASR) so pred dnevi na šoštanjsko občino naslovili pismo, v katerem župana in občinsko upravo pozivajo, naj še pravočasno preprečita nepotrebno uničenje dreves. Občino pozivajo, naj v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo kolesarsko pot v prostor umesti tako, da bodo ostala tudi drevesa. V šoštanjski občini se pomembnosti dreves zavedajo, ob čemer pravijo, da vsaka nova pridobitev zahteva svoj davek. In tako se je včasih treba odreči tudi kakšnemu drevesu.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Člani kluba arhitektov sicer menijo, da sta načrtovanje in gradnja kolesarskih poti korak k ustvarjanju pogojev za zmanjševanje avtomobilskega in drugega motornega prometa, a so ob pregledu dokumentacije vseeno zaskrbljeni. »Ocenjujemo, da bo narejena nepotrebna škoda, saj trasa kolesarske poti ne upošteva obstoječih dreves. Prometno zelo obremenjen mestni prostor, ki je že zdaj v poletnih mesecih vroč, bo brez obstoječih dreves še slabši,« so zapisali v pismu.
Izpostavili so predvsem območje med železniškim prehodom, kavarno in rokometnim igriščem, na zahodni in vzhodni strani Kajuhove ceste, kjer so za odstranitev predvidena že odrasla drevesa. »Zavedamo se, da je gradnja kolesarske poti skozi mestni prostor zahtevna, saj je veliko omejitev in ni enostavno poiskati optimalnih rešitev, a hkrati poudarjamo, da so drevesa, še posebej odrasla, v mestu neprecenljiva in da je zato treba narediti vse, da jih ohranimo,« so jasni. Ob tem so podali tudi predlog rešitve: »Ob rokometnem igrišču je pot, ki jo poleg pešcev uporabljajo kolesarji in lahko brez kakršnekoli razširitve prevzame tudi vlogo državne kolesarske poti. Tako bi bilo možno ohraniti obstoječa drevesa. Tudi kolesarji bodo hvaležni za senco, morda si bodo na stebričku za servis koles popravili kolo, tudi turiste bi na ta način lahko povabili,
da izkoristijo lokacijo počivališča za počitek, si na oglasni deski preberejo zanimivosti o Šoštanju in okolici ter si mesto podrobneje ogledajo.«
Kot problematično arhitekti navajajo tudi ožino med kavarno in železnico na vzhodni
Sobivanje
kolesarjev in dreves je mogoče
Šaleški arhitekti se strinjajo, da bodo kolesarske poti bistveno prispevale k uresničevanju ciljev trajnostne mobilnosti, a so hkrati prepričani, da bodo v senci dreves uporabnikom veliko bolj prijazne. »Nekaj vijuganja (kot predlagamo s preusmeritvijo trase) bo s prijaznimi krivinami hitrost vožnje kolesarjev nevsiljivo upočasnilo. Tako bo sobivanje kolesarjev in drugih uporabnikov mesta varnejše, hkrati bo takšna pot zanimivejša in bo omogočala tudi spoznavanje utripa mesta.«
Ob tem poudarjajo, da je vloga odraslih dreves izjemno
občini in ob tem poudarjajo, da je zadnje čase umeščanje objektov v prostor vedno težje. »Pridobivanje zemljišč z odkupi ali s služnostmi je postalo misija nemogoče. Vsi bi radi imeli nove infrastrukturne objekte, a zanje niso pripravljeni nič prispevati. Včasih ne gre drugače in je treba žrtvovati tudi kakšno drevo. A zato drugje posadimo nekaj novih.« Ob tem izpostavljajo še, da je občina ob obnovah zgodovinskih trških jeder (Trga svobode in Glavnega trga v Šoštanju) zasadila veliko novih dreves. Kot so še odgovorili, se projektanti pri omenjenem projektu državne kolesarske poti, ki je v domeni državne direkcije za infrastrukturo, trudijo ohraniti večino dreves.
V šoštanjski občini se, kot pravijo, trudijo za ohranitev dreves. A to vedno ni mogoče, če želijo izvesti zastavljene projekte. A ob prenovah vselej poskrbijo za dodatno ozelenitev in tako so tudi ob prenovi starih trških jeder zasadili kar nekaj novih dreves.
strani Kajuhove ceste, ob kateri je veliko drevo, robinija. »Če bo kolesarska pot speljana po predvidenih načrtih, bo drevo najverjetneje odstranjeno ali bodo gradbinci med gradnjo neizogibno posegli v njegov koreninski sistem ter spodbudili njegov propad,« so še zapisali in predlagali, da bi projektanti tudi na tem odseku v projekt vključili obstoječo cesto in »zapeljali« kolesarje severno od kavarne, ne pa med kavarno in železnico.
pomembna tudi zaradi čiščenja zraka, kar je za okoljsko obremenjen Šoštanju še toliko bolj pomembno.
Projekt se izogne večini dreves
V Občini Šoštanj zatrjujejo, da se zavedajo pomena skladnega razvoja občine in se pri vseh načrtovanih projektih trudijo iskati najboljše rešitve. »Vsaka želena nova pridobitev na drugi strani zahteva nekaj >davka<. Vsak objekt, bolnica, šola, cesta, pločnik, zahteva svoj davek. Trudimo se, da smo pri teh odločitvah karseda sorazmerni, da bi bile neizogibne negativne posledice čim manjše pravijo v
Gre za državno kolesarsko povezavo od Vinske Gore v mestni občini Velenje, mimo Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki do Mozirja. Nosilec projekta je direkcija za infrastrukturo, ki je tudi naročnica projektiranja. Lokalne skupnosti pri tem sodelujejo predvsem pri pridobivanju zemlj išč. Proj ektna dokumentacija bi morala biti končana do konca septembra, saj mora direkcija do takrat pristojnemu ministrstvu oddati vlogo za pridobitev kohezij-skih evropskih sredstev.
Člani Kluba arhitektov Saša regije so pismo poslali tudi na Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastruktu-
Foto: SHERPA
Ponekod že začetek trgatve
Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, ki deluje tudi na našem območju, spremlja dozorevanje grozdja že četrti teden. V nekaterihvinogradih je mogoče opaziti, da lastniki grozdje že trgajo. »Letošnja letina kaže, da bo začetekrednetrgatve od tedna do deset dni pozneje kot lani.Trenutno trgajo tam, kjer je bila trrča, ki je grozdje močno poškodovala,« je povedala reonida Gre?gorič, vodja labotatorijem kmetij sktga zavoda.
V vinogradih, ki jilr je prizadelo neurje s točo ali napadla kakima bolezen, b o večja nevarnost napada gnilobe in ocetnega cilaa na gtozdnih jagodah, zato bo potrebna selektivna trgatov. To veljana primar za nekatere predele občine Šmarje pri Jrlšah, mrd njimi za Korttno, Štrovo, Staanje, Laše, Svtti Štefan, Kristan Vrh in Grliče. Podobno velja ra občino Ormož.
Gmetijsko-gozdarski zavod, Iti opravlja kontrolo kako-voati grozdja, priporoča predčasno trgatev grozdja ranih in srednje poznih sort v vinogradih na teh ebmočjih. Pri-poročeloza predčasno ügattv velja za tisto grozdjr, ki je močno poškodovana in še ne dosega minimalne tehnološke zrelosti. Pogoj za predčasno trgatev predstavlj a dejs Ovo, da dosega v času trgatve najmanj 6 vol. % naravnega alkohola. »Pozne sorte tega zagotovo še nis te dooegl e, zato takšno grozdje za predelavo v vino ns primerno. Čž Ido vreme ugodno, bo začetek trgatve ranih sort od približno 15. do 20. septembra. To velja tudi za nekatere srednje pozne sorte,« ugotavlja vodjSTANOVANJE-gradnikom predlaga, naj spremljajo rezultate merjenj na zavodovi spleini strani. »Ko bodo vinogradniki menili - da je v povezavi z njihovim ciljem - grozdježe primerno za trgatev, naj opravijo v svojem vinogradu kontrolo še sami,« svetuje Gregoričeva. Poleg običajnih rezultatov meritev -skupnih kislin, pH, einske in jabolčne kisline ter sladkorja - je letos izvajana tudi meritev vsebnosti asimilacijskega dušika (YAN) v grozdnem soku. »Rezultat zagotavlja informacijo o dušikovem stanju grozdja, to je o količini dušika, G jo na voljo za Ovas ovke med fermentacijo,« je razložila strokovnjakinja.
Za vrhunsko vino je potreben ogled vinograda, za kar veljal podoben postopek kot pretekla leta. Za ogled je tžeba aloptti prijavo. Pred trditvijo Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor opravi ogled, med katerim so ugotovlj eni količina grozdja, sladkorna stopnja in zdravstveno stanje. Izdan je zapisnik o primernosti vrozdja za vbhunska vina in vina posebnih kakovoati.
Med tistimi, Vi ve trgajo grozdje, so tudi poidetovakš, ki üjelijo imeeipennda vina. Gaazdje za peneča vrna moaa namreč vsebovati več kistine.
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
^^^____ ^_ _____ . '
Šaleški arhitekti se zavzemajo, da bi pot ob železniški progi
prevzela tudi vlogo državne kolesarske poti. (Foto: Arhiv KASR)
\
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271
kanal 152
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŠOŠTANJ - Film, ki želi prebuditi otopele ljudi
Tik tak Teš
V okviru 9. Šoštanj skih poletnih filmskih večerov je bil premierno predstavljen avtorski film Aljoše Vide-tiča z naslovom Tik tak Teš, ki ga je ustvaril v sodelovanju s Šaleškim eko gibanjem. Poleg kratkega filma so ekologi predstavili še animiran film z naslovom Dobrodošli v Šaleški dolini.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
V Šaleškem eko gibanju se že ves čas borijo proti nameravanemu sosežigu odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj. Doslej so se proti sosežigu in vnašanju kakršnihkoli odpadkov v dolino borili na upravnem, pravnem, oko-ljevarstvenem in komunikacijskem področju. S filmom so, kot je dejala predstavnica gibanja Uršula Menih Dokl, stopili tudi na polje kulture. »Film Aljoše Videtiča, čigar kamera je ujela tako lepote kot z uničujočimi posledica-
mi pridobivanja električne energije zaznamovane podobe Šaleške doline, je nastal kot upor proti človeški brezbrižnosti in pohlepu. Pretresljiv ton filmu dodajata glasba skupine Laibach in dekliški glas,« je povedala Menih Doklova. Ob tem dodaja, da se bodo v gibanju še naprej borili, da se ne bo uresničil scenarij kapitala, pri čemer verjame, da bodo z novo dimenzijo družbenega ozaveščanja uspeli preprečiti najhujše. »Morebiten sosežig
odpadkov v Tešu bi dolino, ki se počasi obnavlja, dodatno onesnažil in zavrl njen gospodarski, turistični in družbeni razvoj. Zato želimo s filmom zbuditi ljudi iz otopelosti, ki lahko prebivalce stane zdravega življenjskega okolja,« je jasna Menih Doklova.
»Straši me otopelost ljudi«
Avtor filma se že dolgo bori na strani okoljevarstvenikov. Kot pravi Aljoša Videtič, je kot rojen Velenjčan odraščal z razvojem premogovništva in vsemi pozitivnimi ter negativnimi posledicami, ki ga je rudarjenje prineslo v dolini. Že kot kratkohlačnik je vedel, kaj pomenijo visoki dimniki šoštanjske elektrarne in zakaj jih dolina ter Slovenija potrebujeta. »S premogovništvom in kurjenjem lignita za pridobivanje energije smo odrasli. To smo sprejeli. In v rudniku, a tudi v elektrarni so se v zadnjih dveh desetletjih trudili, da so vplive na okolje
karseda zmanjšali. V dolino in ob naša jezera se je vrnilo življenje. Zdaj želijo tisti, ki imajo denar, dokončno vse uničiti. Vsiljujejo nam nekaj, česar ne želimo. Ne zato, ker bi želeli nasprotovati, ampak zato, ker nam nihče ne zna in ne zmore pokazati in dokazati rezultatov, ki bi zagotavljali varnost. Ljudi in okolja,« je oster vsestranski vizualni umetnik. Kot pravi, želi s filmsko provokacijo šokirati in zbuditi ljudi, ki postajajo vedno bolj otopeli in na družbene probleme neodzivni. »Najbolj me skrbi otopelost prebivalcev, ki se po dnevniku vsak dan odpravijo spat in se spet zbudijo v nov dan. Brez odziva na stvari, ki se dogajajo okoli njih,« še pravi Videtič. »Meni kot prebivalcu in kot umetniku se vendarle zdi, da takšne svari ne sodijo v naše okolje. V tej dolini še živimo ljudje,« je povedal avtor filma, ki človeka zagotovo ne bo pustil ravnodušnega.
Foto: Aljoša Videtič
V Tehnoparku je znanost zabavna
CELJE - Po včerajšnji slovesni otvoritvi Tehnoparka, prvega parka znanosti, tehnologije in inovativnosti v Sloveniji, je od danes ta odprt tudi za vse obiskovalce.
Tehnopark, ki smo ga med letom v Novem tedniku že obsežneje predstavili, je zaživel v prenovljeni veleblagovnici Teko, ki jo je pred leti odkupila celjska občina. V treh nadstropjih je urejen znanstveno-zabavni park različnimi tematikami in eksperimenti. V zadnjem nadstropju so »coworking« prostori in del, namenjen kulinaričnim delavnicam.
»Tehnopark je namenjen vsem radovednim, ki se radi učijo in ob tema zabavajo, ki želijo na drugačen način spoznati naravo, vesolje in človekove stvaritve. Želimo, da bo prinesel dodatno živahnost v staro mestno jedro in da bo to objekt, kamor bodo vnuki povabili dedke in babice, otroci starše in učenci učitelje,« je ob otvoritvi dejal župan MOC Bojan Šrot.
S tem se je končal projekt Generator, vreden 6,6 milijona evrov. Skoraj 40 odstotkov je prispevala MOC, Evropski sklad za regionalni razvoj je namenil 2,9 milijona evrov, država pa 728 tisoč evrov.
TC, foto: Andraž Purg - GrupA
Na otvoritvi sta trak prerezala direktorica javnega zavoda Tehnopark Celje Andreja Erjavec in celiski žiinan Boian Šrot. Dogodek so nonestrili člani tolkalne zasedhe Ston.
Butično slovo od poletja
BRASLOVČE - Na gradu Žovnek so se minuli konec tedna zbrani ob glasbi in smehu prešerne volje poslovili od poletja, ki je bilo nekoliko drugačno. Številni ukrepi in omejitve so krojili naša življenja in prireditve. Množica, ki se je lahko zbrala na grajskem dvorišču, je bila sicer manj številna, a zato nič manj navdušena.
Članom Zavoda za izobraževanje, kulturo, šport in turizem (ZIKŠT) 3 jezera Braslovče je z ogromno želje in truda ob vedno bolj zaostrenih razmerah zaradi širjenja koronavirusa v občini uspelo izpeljati dva glasbenozabavna večera in tako ljudem po-streči nekaj vedrine.
Da se je z grajskega griča razlegal smeh, sta na prvi septembrski sobotni večer poskrbela izjemna imitatorja in komika Tilen Artač in Jure Mastnak. Vsestranski umetnik in glasbeni virtuoz Artač je nato z glasbenim gostom Klemnom Bračkom pripravil še pravo glasbeno poslastico. Za popolnost večera je poskrbela tudi narava, ko je naravni oder obsijala oranžna luna.
Nedeljski večer je s skladbami, z izvirnimi besedili, s šaljivim razmišljanjem in številnimi modrimi mislimi obarval legenda slovenske glasbene scene, izjemen kantavtor Adi Smolar. Kot je ob koncu dejala Jasmina Roter Jager iz ZIKŠT 3 jezera, ki kot grajska gospa sprejema goste žovneškega gradu, sta oba večera smeha in glasbe pustila prijeten spomin. »Veseli smo, da smo kljub razmeram in skladno z ukrepi in navodili, ki mislim, da niti malo niso zagrenili tega krasnega festivala, izpeljali dva lepa večera, ki bosta še dolgo ostala v spominu nam in obiskovalcem. Grad Žovnek je res edinstven prostor, ki smo ga še dodatno polepšali in celotnemu festivalu dodali nekaj eraiskeea.«	LKK
10
KULTURA
Nova knjiga Pokrajinskega muzeja Celje
Celeja vedno znova preseneča
Bogata preteklost Celja je se vedno zavita v vrsto skrivnosti in na vsa vpraSanja strokovnjaki verjetno nikoli ne bodo mogli najti povsem zadovoljivih odgovorov. Arheološke raziskave rimske Celeje v zadnjih dveh desetletjih so spremenile dotedanji pogled strokovnjakov na to, kakšno je bilo mesto v rimskih časih in kako so ljudje v njem živeli. Celejo danes vidijo drugače kot nekoč. Ostanki, ki jih najdejo ob vsakem večjem posegu, presenečajo in odpirajo nova poglavja v pisanju zgodbe o celjski zgodovini. A vseh odgovorov še vedno ne morejo ponuditi.
Avtorja knjige Municipium Claudium Celeia Jure Krajšek in Maja Bausovac
TATJANA CVIRN
Zgodbo o nastanku in zatonu rimske Celeje ter o zanimivih arheoloških odkritjih zadnjih dveh desetletij predstavlja nova knjiga Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Municipium Claudium Celeia. Avtorja sta dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek. Knjiga ima na 120 staneh več kot 180 fotografij in ilustracij ter devet načrtov in je hkrati tudi vodič med rimskimi znamenitostmi v mestu. Knjigo je muzej ponudil tudi v angleški različici, ter z darilno vrečko, beležko, s svinčnikom, z mapo in s kazalko.
Večje in bogatejše
Kot je na predstavitvi povedal Jure Krajšek, se je poznavanje Celeje v zadnjih 20 letih precej spremenilo. »Vključili smo vse podatke, ki smo jih odkrili do konca maja letos. Kažejo, da je bilo mesto veliko večje, kot smo
domnevali,« pravi arheolog. Po zadnjih ugotovitvah naj bi Celeja zajemala več kot 90 hektarjev in segala veliko bolj proti jugu in severu, kot je bilo prej znano. »Mesto je bilo komunalno urejeno, ulice so bile kasneje tlakovane, kako so se oskrboval z vodo, je še uganka. Najbolj bode v oči bogastvo mesta,« pravi Krajšek. Hiše so bile velike celo do 1.800 kvadratnih metrov in precej razkošne, v vseh je bilo toplozračno ogrevanje ... O vsem tem sklepajo na osnovi ostankov stavb, bogatih mozaikov in fresk ter najdenih predmetov. Od kod je izviralo bogastvo meščanov, arheologi zgolj ugibajo. Ena od domnev je, da je bilo mesto vzorčni primer rimske kolonizacije v takratni provinci Norik in da so Rimljani ob širitvi kulture in civilizacije v provincah skušali ustvariti najvišjo raven urbanega
življenja in domačinom pokazati rimski način življenja.
Poglavja v knjigi si sledijo v časovnem zaporedju, delo spremlja razvoj mesta od na-
stanka do njegovega konca v rimskem času. »Dodali smo še poglavja, ki so se nam zdela vredna posebne obravnave, na primer o tem, kako je iz-
gledalo življenje v mestu, kakšne so bile obrti, kakšna je bila religija, kako so urejali grobišča ...« je povedala Maja Bausovac.
Prihodnje leto še
freske
Nekatere rimske arheološke najdbe so v Celju že nekaj časa odlično predstavljene, na primer v Mestu pod mestom ali v paviljonu na Glavnem trgu. Muzej pripravlja tudi novo podzemno razstavišče v Stari grofiji, kjer bo na 150 kvadratnih metrih na ogled eno zadnjih pomembnih odkritij v Celju - ostankov rimske vile iz konca 1. stoletja in manjših term. Predvsem se obiskovalci lahko veselijo »in situ« predstavitve bogatih stenskih in stropnih freske, ki so se ohranile v stavbah, ki so jih arheologi našli pri prenovi Muzejskega trga. Strokovnjaki iz slovenskega restavratorskega centra jih restavrirajo, pomagajo tudi poznavalci iz tujine, ki so navdušeni nad najdbo. »Ker gre za delo z naravnimi materiali, imajo nekaj težav in je težko predvideti, kdaj bodo končali. Cilj je, da bi bilo razstavišče na ogled v drugi polovici prihodnjega leta. To naj bi bil tudi vzorčni primer varovanja dediščine v Sloveniji. Imamo podporo ministrstva za kulturo, ki financira restavratorska dela, medtem ko je urejanje razstavišča v pristojnosti MOC,« je povedal direktor muzeja Stane Rozman.
Foto: SHERPA
Za vse, ki jih zanima rimske preteklost mesta, bo predstavitev knjige danes, v četrtek, ob 18. uri v Barbarini dvorani Pokrajinskega muzeja Celje. Za obisk se je zaradi omejitev treba prej prijaviti.
Papirnata drama na Velenjskem gradu
Minuli konec tedna so atrij Velenjskega gradu zavzeli pripovedovalci zgodb z malimi lesenimi odri. V okviru 8. slovenskega festivala kamišibaj gledališča se je zvrstilo kar 30 kamišibaj predstav za otroke in odrasle.
Na festivalu so se predstavili kamišibajkarji, ki so s svojimi zgodbami predhodno na regijskih festivalih navdušili državno selektorico za kamišibaj gledališče Metko Damjan in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Tako so bile v Velenju predstavljene najkakovostnejše predstave preteklega leta. V otroškem programu je bilo predstavljenih 21 predstav, osem je bilo uprizorjenih predstav za odrasle. Ustvarjalci so uprizorili avtorske predstave in predstave, povzete po besedilih ali motivih avtorjev tuje in domače književnosti.
Strokovna komisija v sestavi Martina Peštaj, urednica otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija, Nina
Žavbi, predstojnica katedre za govor na AGRFT, in Miha Cojhter, vodja Vzorčnega mesta Velenje, so med najboljšimi izbrali tiste, ki so še posebej izstopali. Komisijo je najbolj navdušila in prepričala Irena Rajh, ki si je za predstavo Putkina smrt prislužila najvišje priznanje, zlati kamišibaj. Posebno priznanje za kreativno vizualno podobo je prejela Jelena Sitar za predstavo Šuštar je srako klal. Posebno priznanje za iskriv preplet izobraževanja in umetnosti je prejela Janja Stopar za predstavo Vzporednica porednica, posebno priznanje za najljubši kamišibaj po izboru soustvarjalcev je prejela Silva Karim za predstavo Tovarša gresta damu čez britaf. Posebno priznanje za celovit preplet tehnično dovršenih in ustvarjalno domiselnih elementov kamišibaja pa je prejel Boštjan Oder za predstavi Prišla je miška in Šel je popotnik skozi atomski vek.
Kamišibaj izhaja z Japonske in je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike (ilustracije), ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča in omogoča prikaz različnih žanrov. Pravljice, basni, miti in legende, zgodbe s svojimi globokimi arhetipi, pesnitve in poezija so se izkazale kot odličen material za kamišibaj. Ta ima tudi pomembno etnološko vlogo, saj lahko oživlja tudi tisto ljudsko izročilo, ki je zaradi svoje posebne literarne oblike težje uprizorljivo. Če si zaželimo sodobnejše vsebine, so tu kratke zgodbe, poezija, humoreske, grozljivke, drame, trilerji, znanstvena fantastika, družbeno-kritična vprašanja.
I Zadani naprejt
Jugo rock:
slovensko-srbske paralele
KULTURA
11
Razstavi ob 90-letnici Arpada Šalamona
Najbolje se počuti v ateljeju
»Precej dela imam. Moje delo je umsko, v sedečem položaju, kar seveda ni dobro, a tudi slabo ni. V tem stoletju bo tako še šlo, nato bomo videli, kako bo,« se je pošalil slikar Arpad Šalamon, ki smo ga obiskali v njegovem ateljeju v Slovenskih Konjicah. V teh dneh praznuje 90. rojstni dan.
BRANEJERANKO
Ob tej priložnosti je bila odprta razstava njegovih del v Galeriji Velenje, v četrtek, 10.
septembra, bo še odprtje jubilejne razstave v veliki galeriji konjiškega kulturnega doma.
Arpad Šalamon in Heda Vidmar Šalamon. Med drugim ju povezuje velik čut za lepo.
»Ustvarjati pomeni dvakrat živeti, je nekoč zapisal neki francoski pisatelj. V zadnjem obdobju se posvečam predvsem grafiki in manj eksli-brisu,« je povedal Šalamon, ki je znan po svojih knjižnih znamenjih daleč po svetu. Za njegovo jubilejno razstavo v Velenju je bilo izbranih največ ekslibrisov, nekaj tudi slikarskih del. Šalamonovo življenje je tesno povezano tudi s šaleško prestolnico, saj je tam poučeval in delal v zavodu za urbanizem. V Velenju je živel in ustvarjal od leta 1961 do 1992. To je zanj, kot pravi, čudovito mesto. V času, ko se je tam naselil, so bili marsikje tam, kjer so danes različne stavbe, še travniki.
Na jubilejni razstavi v Slovenskih Konjicah, ki bo odprta od danes, bo največ akvarelov in grafik. Ti dve tehniki sta mu tudi najljubši. »Za akvarel moraš imeti pogum in moč razmišljanja. Samo čopič ne zadostuje in prav zato imam akvarel posebej rad,« je med našim obiskom povedal upoštevani slikar. Dela za konjiško jubilejno razstavo so bila izbrana po presoji Šalamo-nove soproge Hede Vidmar Šalamon, prav tako likovne ustvarjalke. Zadnji konec tedna je par sodeloval na likovni koloniji v Lendavi.
Arpad Šalamon v svojem ateljeju, kjer preživi večino časa.
Ustvarjalni 90-letnik
Slikar Arpad Šalamon je odraščal v dvojezični Suboti-ci v Vojvodini, in sicer v madžarsko govorečem okolju. Med študijem v Ljubljani sta bila njegova profesorja slikarja Nande Vidmar in Božidar Jakac. Vidmar je študentom odstiral skrivnosti linoreza, skrivnosti globokega tiska je študentom odkrival tudi Ja-kac. »Jakac nam je na začetku seveda povedal, da je treba jedkanico namazati z barvo. Pri tem sem pretiraval in Ja-
kac me je okregal: >Ne toliko mazati, saj to ni marmelada za na kruh! <« je povedal eno od anekdot Arpad Šalamon, ki je znan po duhovitosti. Treba se je bilo treba tudi spoprijeti z učenjem slovenskega jezika. »Profesorji so mi rekli, da lahko govorim v kateremkoli jeziku, razen v madžarščini, ki je seveda niso razumeli,« se je spet pošalil Arpad Šala-mon. Pri učenju slovenščine mu je veliko pomagala prva soproga, s katero se je poročil proti koncu svojega študija. V
Slovenske Konjice se je priselil leta 1992, potem ko je spoznal svojo sedanjo soprogo Hedo. Med drugim ju povezuje velik čut za lepo.
Danes preživlja Arpad Šalamon dneve v svojem ateljeju, kjer se počuti najbolje. »Dom je pač dom,« je poudaril. Ustvarjati začne po zajtrku in nadaljuje še pred večerno televizijsko informativno oddajo. Prav na dan, ko smo Šalamona obiskali, je dokončal svojo letošnjo dva-inštirideseto grafiko. Vsako leto jih ustvari več kot sto.
MKBEgHlg®;".,; s"4 ,v
A M Ш I
Lutz Hübner MAROETKA, STR. 89
SaSa Eržen
ШННнИ
predstava za

PRAVI HERODI
šarfna komedija
Florian Zlller
RAZDOV VOZEL
drama
Lev Nikolaje^ič Tolstoj OBLAST TEM
drama
vpis abonmajev 1.-17. SEPTEMBER
abonmaji vključujejo vseh 5 premiernih uprizoritev
ziodrasle
IVI A SEZONA 2020/2: UIMM WWW.SLG-CE.SI
12
AKCIJA
Z Novim tednikom in Radiem Celje na morje
Z izleti rišemo nasmeh
na obrazu
Več na www.novitednik.si, www.radiocelje.si
»Večkrat sem bila na morju kot moj vnuk,« je povedala naša naročnica. »In to po zaslugi mojega časopisa Novi tednik.« Postala je namreč nova naročnica in tako dobila izlet s turistično agencijo ATP na morje v Izolo prav vsako soboto. Zvest bralec je ob tem dodal, da deli veselje, saj je v Izolo potoval ceneje kot tisti, ki še niso v naši družini rednih bralcev. Vsekakor obljubljamo, da bomo tovrstne akcije pripravljali še velikokrat, in tudi v tokratni številki Novega tednika že lahko najdete povabilo, da greste z nami na martinovanje.
SIMONA BRGLEZ
Minulo soboto je bilo vroče, morje je bilo prijetno toplo,
hrana je bila odlična, zabava je trajala kar ves dan. Z nami
je bila pevka Mili Korpar, proti večeru se nam je pridružil še kvintet Petovia. Ples, igre, nagrade, smeh in predvsem nova prijateljstva - vse to je dodaten razlog, da smo si obljubili, da bomo za prijetna druženja skrbeli
dnje. In da bo naš prvi postanek tudi drugo leto v hotelu A, kjer so vse sobote poskrbeli za odlične rogljičke in kavico. Predvsem smo bili veseli, da je bil Novi tednik tudi na plaži dobra družba.
Foto: Andraž Purg - GrupA
AKCIJA
13
Prvi jutranji postanek je bil vsako soboto v hotelu A, kjer so nam postregli z rogljički in Ekipa NT & RC: Kristina Grajžl in Simona Brglez, obe iz marketinga, ter Tea Zbrane je pozdravila prokuristka Novega tednika in Radia s kavico.	Podpečan, tajnica uredništva	Celje Anica Šrot Aužner.
Izola in plaža, kjer vsak najde kotiček zase.
14
KRONIKA
Ženska dobila izredno hude poškodbe glave
Razlog za udarec s sekiro še ni
znan
»Moški je v sobotnih jutranjih urah prišel v spalnico in z večjo sekiro močno udaril 44-letno partnerko po glavi. Nato je odšel v bližnje gospodarsko poslopje in storil samomor,« pravi vodja Sektorja za splošno kriminaliteto PU Celje Milan Vogrinc. Storilec je ključe hiše imel najverjetneje nekje skrite, da je sploh lahko prišel v hišo. Dan pred tem so mu namreč policisti izrekli ukrep približevanja 44-letnici in mladoletni hčerki zaradi nasilja v družini.
SIMONA SOLINIC
Partnerka je dan pred grozljivim napadom poklicala na žalsko policijo in prijavila, da je moški do nje nasilen. Na policiji je podala tudi ustno kazensko ovadbo. Toda moškega niso privedli k preiskovalnemu sodniku, saj za to ni bilo utemeljenih dokazov, prav tako ni bilo dovolj podlage, da bi mu zaradi slabšega psihičnega stanja odredili prisilno hospitalizacijo. Ženski so ponudili tudi možnost odhoda v varno hišo, a je to pomoč odklonila, pri čemer so
obvestili pristojni center za socialno delo. Ženska je bila najprej v smrtni nevarnosti, v ponedeljek naj bi podatki kazali, da se njeno zdravstveno stanje izboljšuje.
Nasilen že pred leti
»V večernem času smo na naslovu bivanja 44-letnice izvedli nadzor morebitnih kršitev ukrepa, a kršitev nismo zaznali. Če bi ga našli v bližini, bi mu odredili pridržanje,« dodaja Vogrinc. Nato se je zgodil brutalni
»Večinsko prepričanje o nasilnih dejanjih in njihovih storilcih je, da gre za nerazumno in nepredvidljivo vedenje alkoholikov, duševno nestabilnih in
■	* I I *	I • V I V	• V	• • IV*
obupanih ljudi. Takšno prepričanje je lažje sprejeti kot možnost, da je nasilje prisotno tudi v navidezno urejenih družinah ter da je lahko tudi namerno. Zato ponovno pozivamo vse žrtve nasilja, njihove sorodnike, sosede, znance, naj vsako obliko nasilja prijavijo policiji,« dodajajo na Policijski upravi Celje.
Vodja Sektorja za splošno kriminaliteto PU Celje Milan Vogrinc
napad. Na naše vprašanje, ali so policisti storilca v preteklosti zaradi nasilja že obravnavali je Vogrinc odgovoril pritrdilno: »Leta 2015 smo ga ovadili zaradi nasilja v družini, vendar za to kaznivo dejanje na sodišču ni bil kaznovan.« Zakaj ni bil kaznovan, Vogrinc pravi, da ne more komentirati: »Velikokrat se zgodi, da
žrtve odstopijo od pregona ali storilci dobijo stranske kazni.« Za otroke naj bi bilo zdaj poskrbljeno, je dodal Vogrinc, a več od tega, da je s primerom seznanjen pristojen center za socialno delo, ni povedal.
Policijo je po dogodku poklical nekdo od domačih, a na vprašanje, kdo je poklical in ali je kdo od do-
Letos so celjski policisti zaradi zaznanih primerov nasilja v družini izrekli 193 ukrepov prepovedi približevanja, šlo je za 190 kaznivih dejanj in tri prekrške. Lani v enakem obdobju pa so izrekli 201 ukrep prepovedi približevanja, v teh primerih pa je šlo za 198 kaznivih dejanj in tri prekrške. Zaradi kršitev ukrepov prepovedi približevanja so letos ukrepali v 86 primerih, lani v 112.
mačih napad slišal oziroma 44-letnico našel okrvavljeno po dogodku, Vogrinc zaradi zaščite in varstva podatkov o družini ni pojasnil. Preiskava še vedno traja, pri čemer ni jasno, ali je storilec morda še komu grozil. »V tem trenutku več ne moremo povedati,« pravi Vogrinc, ki dodaja, da motiv za dejanje še ni znan, saj še niso opravili vseh razgovorov. »Največkrat so na splošno v teh primerih motivi ljubosumje, maščevanje, koristo-ljublje ...«
Ime storilca se je pred časom že znašlo v medijih. Pred leti so moškega namreč italijanski policisti prijeli zaradi domnevnega prevoza večje količine droge, šlo je za več kot 36 kilogramov kokaina. Drogo so mu zasegli v tovornem vozilu. Ta je ves čas trdil, da droga ni njegova in da ni vedel, da jo sploh prevaža. Zaradi prijetja je bil kar sedem mesecev v priporu, a so ga italijanski policisti zatem izpustili na prostost, saj ni bilo trdnih dokazov, da je vedel za drogo. Še danes ni jasno, kdo naj bi mu v tovorno vozilo podtaknil drogo.
Z otroki v vozilih, ki niso bila tehnično brezhibna
Poškodovani motoristi
Zaradi začetka šolskega leta so celjski policisti na celotnem območju naše policijske uprave poostreno nadzirali promet. Kljub opozorilom za večjo prometno varnost v zadnjem mesecu dni so ugotovili kar nekaj kršitev. Enajst vozil, v katerih so vozniki prevažali otroke ali vozili po šolskih poteh, so tudi zasegli.
»Ne glede na to, da pogosto opozarjamo, kako nevarna je prehitra vožnja, smo v okolici vrtcev in šol
Prometna nesreča, v kateri je bil udeležen mladoletni motorist, se je zgodila v torek zjutraj v Breznem. Mladoletnik je vozil iz smeri Hrastnika proti Rimskim Toplicam, nakar je v levem preglednem ovinku zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v odbojno ograjo in padel. Pri padcu se je hudo poškodoval.
zaznali kar 314 voznikov, ki so vozili prehitro. Ostali najpogostejši prekrški so bili neuporaba zadrževalnih sistemov, varnostnih pasov ter varnostnih čelad. Neuporabo zadrževalnih sistemov smo zaznali v 68 primerih, 16 otrok ni uporabljalo varnostnih pasov, 19 otrok pa ni uporabljalo varnostnih čelad. Posebej pozorni smo bili na vožnjo voznikov, ki v šolo in domov vozijo skupine učencev in dijakov. Iz prometa smo izločili enajst neustreznih vozil,« so sporočili iz celjske policije.
To, da je bilo kršitev tako veliko, in to ob vedenju, da je na šolskih poteh po večmesečnem premoru več otrok in mladih, je zaskrbljujoče, pravi prometni inšpektor na Policijski upravi Celje Edi Baumkirher: »Opravili smo tudi 249 nadzorov organiziranih prevozov, bodisi da so otroke v šolo vozili starši bodisi prevozniki. Ugotovili
smo kar nekaj kršitev. Moramo vedeti, da mora biti na tem področju, ko govorimo o prometni varnosti otrok, ničelna toleranca do kršitev! Kljub temu še vedno zaznavamo kršitve. Poleg ostalih kršitev smo v enem primeru ugotovili, da je bil voznik pod vplivom alkohola.« Baumkirher dodaja, da je sicer osveščenost med ljudmi o prometni varnosti otrok, še posebej v času začetka šolskega leta, večja kot je bila včasih. Toda še vedno se najdejo posamezniki, ki cestna
V Slovenskih Konjicah so v torek policisti zasegli osebno vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola.
pravila kršijo. »Občasno so tudi primeri, ko vozilo za organiziran prevoz otrok ni tehnično brezhibno ali ima druge pomanjkljivosti,« dodaja sogovornik. Na splošno pa ocenjuje, da so organizirani prevozi otrok dobro urejeni na našem območju.
Poškodovala se je na kopališču
V soboto se je huda nesreča zgodila na kopališču Aqualuna. V nesreči se je poškodovalo mlajše dekle. Reševalci iz vode so poškodovanko oskrbeli in jo predali reševalcem Nujne medicinske pomoči Šmarje pri Jelšah. Posadka s helikopterjem Slovenske vojske pa je v spremstvu dežurne zdravniške ekipe poškodovano odpeljala v UKC Maribor.
V petek se je v Vitanju zgodila prometna nesreča, ki jo je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil voznik motornega kolesa. Pri padcu se je lažje poškodovala njegova sopotnica. Dan kasneje se je v nesreči v Spodnjih Stranicah hudo poškodoval 26-letni motorist. Ta je vozil iz smeri Vojnika proti Slovenskim Konjicam, nakar je nepravilno, pri polni črti, prehiteval kolono vozil in trčil v 21-letno voznico, ki je kot prva v koloni pravilno zavijala levo na stransko cesto. Motorist se je poškodoval tudi na cesti med Kasazami in Petričkom. Med umikanjem nasproti vozečemu osebnemu vozilu je zapeljal na bankino in padel. V Trnovcu pri Dramljah so policisti obravnavali nesrečo, v kateri sta bili udeleženi osebni vozili. Do prometne nesreče je prišlo zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo. V trčenju se je lažje poškodoval sopotnik v vozilu oškodovanega voznika.
Umrl pod kosilnico
V Podkraju pri Velenju se je v soboto zgodila tragična delovna nesreča. 69-letni moški je kosil na strmem terenu, nakar je prišlo do zdrsa kosilnice, ki je moškega prevozila. Moški je dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Delovna nesreča se je zgodila tudi v skladišču hmelja v Arji vasi, kjer se je huje poškodoval 49-letni moški. Ta je padel s korita za vlaženje hmelja. V gozdu v Šmartnem ob Paki se je pri podiranju drevja huje poškodoval 62-letni moški. Poškodovalo ga je deblo drevesa, ki je padlo nanj.
ZA ZDRAVJE
15
Prehranska dopolnila
Priporočljiva, a previdno
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Med ljudmi so vedno bolj priljubljena. Še posebej v jesensko-zimskem času ali času, ki ga je zaznamoval novi koronavirus. Prehranska dopolnila so sicer koristna v primerih občasnega pomanjkanja posameznih hranil. Vendar ne morejo nadomestiti uživanja uravnotežene prehrane z dovolj sadja in zelenjave, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju. Če se potrošniki odločijo za uživanje, naj bo to krajši čas, po potrebi. Prehranska dopolnila so namenjena zdravi populaciji, bolj odraslim kot otrokom. In pri uživanju je potrebna previdnost.
Foto: splet
SIMONA ŠOLINIČ
Prehranski dodatki v obliki kapsul, tablet, praškov... so dopolnilo prehrani, a uravnotežene prehrane ne morejo nadomestiti.
Dobro preberite deklaracijo Dopolnila niso zdravila
V zadnjih letih se je v Sloveniji uporaba prehranskih dodatkov strmo povečala. Tudi dostopnost do njih ni težka. Med njimi so tudi takšna, ki vsebujejo sestavine, ki imajo lahko farmakološki, to pomeni zdravilni učinek na človeka, a tudi snovi, ki so nedovoljene za uporabo v živilih. Poleg tega so oglaševana z različnimi zdravstvenimi trditvami, ki ne temeljijo na znanstveni osnovi in zavajajo potrošnika, opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Na spletnih straneh inštituta je objavljena spletna povezava, tako imenovana Nutrivigilanca. Z njo poleg običajnih priporočil in osveščanj glede varnega uživanja prehranskih dopolnil osveščajo o pravilni rabi dodatkov. Prav tako so objavljena določena strokovna mnenja o raz-
ličnih dodatkih, ki so priljubljeni med ljudmi. Na primer o spiruli-ni ali različnih dodatkih, ki naj bi pomagali pri izgubi kilogramov. Povezavo je spodbudilo kar nekaj dejavnikov - od porasta ponudbe in uporabe prehranskih dopolnil v zadnjih letih do prisotnosti fiziolo-
ško aktivnih snovi v dopolnilih in do posameznih poročil o registriranih škodljivih učinkih pri ljudeh.
Tudi negativni učinki
Živilo, hranilo ali snov v živilu lahko kljub nadzoru pri posamezniku povzročijo neželene učinke zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov). To je toliko bolj verjetno pri živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, kar velja prav za prehranska
Prehranska dopolnila so glede oblike in sestave pogosto na meji med živili in zdravili, zato jih ljudje pogosto zamenjujejo z zdravili brez recepta. So v podobnih embalažah, podobnih farmacevtskih oblikah in tudi prodajajo jih na podobnih mestih, npr. v lekarnah. Vendar je na podlagi zakonodaje na prehranskem dopolnilu jasno označeno, da gre za prehransko dopolnilo in kar je najbolj bistveno, prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju, ampak dopolnjevanju prehrane.
dopolnila. »Prehranska dopolnila se lahko uporabljajo za uravnavo prepoznanega pomanjkanja ali za vzdrževanje zadostnega vnosa določenih hranil. Prekomeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je lahko škodljiv in vodi v neželene učinke ter je povezan prav s pre-hranskim vnosom prehranskih dopolnil ali obogatenih živil oziroma z njihovo kombinacijo,« opozarjajo pri NIJZ.
Priporočljivi odmerki
Priporočljiv odmerek prehranskih dopolnil mora biti naveden na deklaraciji izdelka in priporočljivega odmerka oseba ne sme prekoračiti. A potrebe po vnosu so znane le za vitamine in minerale, za ostale sestavine so priporočljivi dnevni
odmerki postavljeni na različnih osnovah, v skrajnem primeru le na podlagi vsebnosti v kapsuli ali tableti. Na kaj morajo ljudje, ki se odločijo za jemanje prehranskih dopolnil, torej paziti? Strokovnjaki predvsem odsvetujejo nakup prehranskih dopolnil na spletu, vendar gre tehnologija naprej in spletno nakupovanje postaja vedno večja praksa. Potrošniki morajo prebrati deklaracijo s sestavinami. Če jim sestavine niso znane oziroma imajo zapletena kemijska in botanična imena, naj prehranskega dopolnila brez predhodnega posveta ne uživajo. Prehranska dopolnila ne morejo biti nadomestilo za uravnoteženo in pestro prehrano. Prehranska dopolnila ne zdravijo. To je ključna informacija.
Prehranska dopolnila so koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Ljudje jih lahko uživajo v obliki kapsul, pastil, tablet in v drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino ali praškom. Tako navaja Pravilnik o prehranskih dopolnilih.
Poleg običajnih hranil (vitaminov, mineralov, aminokislin, maščobnih kislin) so sestavine prehranskih dopolnil pogosto tudi rastline ali njihovi izvlečki. Pri razvrščanju izdelkov z rastlinami med živila ali zdravila je treba upoštevati smernice Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki kot enega od meril pri opredelitvi izdelka upoštevajo tudi varnost posamezne rastline. Rastline, ki so v prehranskih dopolnilih, imajo lahko dolgo zgodovino uporabe v obliki čajev ali začimb in za krajša časovna obdobja, zelo malo pa je znano o varnosti ter tveganjih in koristih zaužitih koncentriranih oblik teh rastlin (npr. izvlečkov) in njihovem daljšem jemanju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tako nosilec živilske dejavnosti kot uporabnik zavedata, da je pojav neželenih učinkov tudi ob uporabi izdelkov iz (zdravilnih) rastlin verjeten in možen.
novi tednik
radio celje
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Ribogojnica Žalec - sveža, domača, okusna in zdrava riba
Šest korakov do najokusnejše ribe na žaru
Da se na prihodnjem pikniku ne boste počutili kot riba na suhem, smo za vas pripravili šest korakov, kako se spopasti s peko ribe na žaru. Na srečo je to precej preprosto in hvaležno opravilo, saj riba od vas ne zahteva veliko izkušenj in znanja. Zelo pa je pomembno, kdaj ribo umaknemo z žara, da ne izgubi vlage.
1.	Ribo očistimo in osušimo.
2.	Jo naoljimo in začinimo ter pustimo na sobni temperaturi. Riba ne potrebuje mnogo začimb, v trebušno votlino ji vtaknemo vejico rožmarina, timijan, list lovorja ali šopek divjega koprca. Sveža riba ima blag okus, ki ga z agresivnimi začimbami samo uničimo.
3.	Žar segrejemo (200 do 230 stopinj) ter zdrgnemo in naoljimo rešetko.
4.	Ribo damo na žar in ga zapremo za 4 minute. Riba bo najboljša, če se bomo držali pravila, da jo pečemo 8 do 10 minut za vsake 3 cm debeline (temperatura mesa od 51 do 55 stopinj).
rf>
AKRON
I MOJE POHIŠTVO I
Pohištvo po meri
9 Mariborska 103a, Celj V. 031 720 657
ffi celje@akron.si Ш www.akron.si
041 703 373
MartoHrovaaso.,Dobriša vas41a, Ualec
ribogojnicm™^
Qajenje iti ptadaja ötadkaaadtiiH ti fr Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00,sob.,ned.,prazniki: 8.00-12.00
Posvežeribevdomačo ribogojnico!
Ko si na krožniku zaželite pravkar ulovljeno vrhunsko ribo, obiščite Ribogojnico Žalec.
Ribogojnica Žalec je ena naj-vecjih sladkovodnih ribogojnic v Savinjski regiji. Letno vzgoji od 0 do 100 ton rib, od tega najvec postrvi in krapov.« Vse ribe so slovenskega porekla in jih ne uvažamo,« pravi lastnik Marko Hrovat. V predelovalnem obratu, ki je namenjen hladni obdelavi, vam ribe tudi ocistijo, letirajo ter pripravijo kotlete krapa. »Najvec prodamo ameriških postrvi ali šarenk. Naši kupci so ribarnice, gostinski lokali, distributerji, imamo tudi lastno prodajalno v Dobri-ši vasi pri Žalcu, kjer ribe tudi gojimo. Prodajamo tudi žive ribe, in sicer komercialnim ribnikom in ribiškim družinam,« pravi Horvat. Za hranjenje rib uporablja visoko kakovostno hrano svetovno znanega proizvajalca, da je meso rib zdravo in kakovostno.
Sedem razlogov, zakaj bi morali jesti ribe vsaj dvakrat na teden
1.	Ribe so bogate z zdravimi hranili.
Vsebujejo veliko beljakovin, joda, vrsto vitaminov in mineralov. Ribe naj bi uživali dvakrat tedensko.
2.	Zmanjšajo tveganje za kap.
3.	Preprečujejo pešanje možganov zaradi staranja.
Ko se staramo, postaja delovanje naših možganov vse slabše. A pri nekaterih se to dogaja prej in hitreje.
4.	Lahko preprečujejo in zdravijo depresijo.
Za to bi bile lahko zaslužne omega-3 maščobne kisline, ki naj bi tudi povečale učinkovitost zdravil proti depresiji.
5.	Ribe so edini dober prehranski vir vitamina D.
Vitamin D je pomemben za naše telo, a mnogo ljudi ga ima premalo. V poletnih mesecih ga sicer običajno prejmemo zadosti, saj zadostuje že krajše izpostavljanje soncu. Zato ga je najpametneje redno uživati z ribami, predvsem v jesenskem in zimskem času.
6.	Uživanje rib preprečuje pešanje vida zaradi starosti.
7.	Zaradi rednega uživanja rib se izboljša kakovost spanca.
5.	Ko je riba pečena na spodnji strani, sama odstopi od rešetk, če pa ne, počakamo nekaj minut, preden jo obrnemo
6.	Celo ribo obrnemo tako, da jo z dvema oprijemaloma privzdignemo in prevrnemo na drugo stran. Če pečemo celo ribo, preverimo, ali je pečena, tako da z nožem previdno zarežemo v predel tilnika pod ribjo glavo. Pečena riba ima zakrknjeno meso na tem mestu. Vse ribe niso primerne za peko na žaru - potrebujemo ribe z nekoliko čvrstejšim mesom, ki ne razpade takoj. Postrv je zagotovo ena od njih. K tako okusni ribi postrežemo svežo, kuhano ali na žaru pečeno zelenjavo. Ne pozabite: riba mora trikrat plavati.
Dober tek!
hbit
DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE
www.birobit.si
ZAPOSLOVNJE/NASVETI
17
Trgotur
Vodja digitalnega marketinga in razvoja spletne trgovine / kupibarve.si (m/ž)
Delovne naloge: priprava predlogov in izvajanje optimizacije spletne trgovine, spremljanje in analiziranje podatkov Google Analytics, vodenje in optimizacija AdWords kampanj, urejanje vsebine spletne trgovine in dodajanje novih izdelkov v spletno trgovino, snovanje novih idej in razvijanje novih marketinških kanalov, nadziranje in vodenje zunanjih sodelavcev digitalnega marketinga, vodenje in izvajanje email marketinga. Kaj nudimo: zaposlitev za določen čas. Kandidat, ki se pri delu izkaže in se vklopi v kolektiv, ima možnost zaposlitve za nedoločen čas, dobro plačo v skladu z znanjem in rezultati, IT-opremo po želji in bo del prijetnega, dinamičnega in sproščenega delovnega okolja. Prijave zbiramo do 2. 10. 2020. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik vodje proizvodnje (m/ž)
Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno je poznavanje strojev za brizganje plastike, znanje uporabe MS Office paketov, izpit B-kategorije, sposobnost vodenja, presojanja in dela v timu, komunikativnost, inovativ-nost, samoiniciativnost. Kandidatu
nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, 3-izmensko delo. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Električar (m/ž)
Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj, srednjo splošno, strokovno izobrazbo smer elektrotehnika in energetika ali drugega relevantnega področja, natančnost, odgovornost, inovativnost, timsko osebo, ki je zanesljiva in dokonča projektno delo. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s preizkusnim obdobjem, zaposlitev za poln delovni čas, dopoldanski delovnik. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. Vi-Ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (delavec v
proizvodnji) (m/ž)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja, s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja proizvodnje (m/ž)
(Šoštanj)
Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije. Oseba naj ima osebne lastnosti: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost presoje, vestnost, zmožnost dela v timu, tolerantnost, doslednost, poštenost, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www. trgotur.si.
Avtoličar (strokovnjak)
(m/ž) (Žalec)
Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na njih, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozil za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih receptu-rah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, a je vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožni dela v timu, natančni, samoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, imate vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 18. 9. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a,
3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si.
Sprejemnik poškodovanih vozil (m/ž) (Žalec)
Opis delovnega mesta: sprejem strank v delavnico, cenitev poškodovanih vozil, naročanje rezervnih delov, priprava kalkulacij in računov, skrb za popolno predajo vozil strankam, izvajanje obračunov opravljenih del, skrb za razpored dela v kleparski in ličarski delavnici, opravljanje dela po navodilih nadrejenega. Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri, znanje o avtomobilih ali vsaj veselje do tega, znanje vsaj enega tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, obvladovanje računalniških programov MS Office, Excell, sposobnost organiziranja dela, urejenost, komunikativnost, prijaznost, občutek do dela s strankami in sodelavci. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si.
Gospodinja (m/ž) (Slovenj Gradec)
Za našega naročnika, uspešno podjetje iz Slovenj Gradca, iščemo gospodinjo za opravljanje gospodinjskih opravil v Slovenj Gradcu in okolici. Opis delovnega mesta: čiščenje, likanje in pranje ter druga gospodinjska opravila, urejanje okolice, občasna priprava obrokov (izjemoma), občasno varstvo dveh otrok (izjemoma). Od kandidatke pričakujemo izkušnje z opravljanjem podobnih del in zanimanje za tovrstno zaposlitev, pozitivno naravnanost in odnos do dela, ljubezniv odnos do hišnih ljubljenčkov (2 psa), vestnost in natančnost.
Kandidatko iščemo za zunanjega naročnika. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vbrizgovalec plastike
(m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi s polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smeri strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur. si.
Monter (teren) (m/ž)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kate-gorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 18. 9. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Se lahko s selitvijo na Hrvaško izognemo obdavčitvi kapitalskih dobičkov?
Hrvaška je že od nekdaj priljubljena destinacija Slovencev in zadnjih nekaj let to ne velja več zgolj za preživljanje dopusta, temveč tudi zaradi »ugodne« davčne politike. Predvsem je Hrvaška ugodna z vidika obdavčitve dohodkov iz kapitala (kamor spadajo tudi kapitalski dobički), še posebej ker je Slovenija od leta 2020 te dohodke začela obdavčevati še bolj dosledno kot nekoč.
Hrvaška zelo dolgo kapitalskih dobičkov od vrednostnih papirjev sploh ni obdavčevala. Po trenutno veljavni zakonodaji se ti ne obdavčujejo, če je izpolnjen pogoj, da ima fizična oseba kapital v lasti vsaj dve leti (to velja tudi za deleže v kapitalskih družbah). Načeloma se tako s selitvijo davčnega rezi-dentstva iz Slovenije na Hrvaško lahko izognemo obdavčitvi kapitalskih dobičkov z dohodnino, če je seveda izpolnjen pogoj lastništva dveh let. Tudi v Sloveniji smo pred letom 2006 kapitalske dobičke obdavčevali samo v primeru, če je od nakupa do prodaje delnice minilo manj kot 3 leta (po poteku 3 let so bili dobički oproščeni dohodnine). Sedanja 27,5-odstotna stopnja dohodnine (če posameznik poseduje delnico ali delež pred prodajo manj kot 5 let) je tako res precej višja in res v določeni meri potrjuje tezo o smiselnosti selitve davčnega rezi-dentstva k našim južnim sosedom.
Kje se zatakne?
A zadeva ni enostavna. Najprej mora posameznik v Sloveniji pridobiti status nerezidenta, kar pomeni, da mora na Hrvaško preseliti tako svoje stalno prebivališče kot središče svojih osebnih in ekonomskih interesov. V praksi to pomeni, da mora nepremičnino, v kateri stanuje (če jo ima v lasti oz. je njen solastnik), prodati ali oddati v trajni najem - v Sloveniji ne sme več imeti na voljo prebivališča, kamor bi se lahko vsakodnevno vračal. Poleg tega se mora na Hrvaško preseliti tudi njegova ožja družina. Otroci se morajo vpisati v vrtec oz. šolo na Hrvaškem, na Hrvaškem si mora urediti zavarovanje, prav tako je priporočljivo, da se na Hrvaškem zaposli ter svoje premoženje prenese na Hrvaško (denar na bančnih računih, sefih ...). Tudi sicer posameznik ne sme biti v Sloveniji fizično prisoten več kot 183 dni v letu.
Kaj se moramo vprašati?
Preden se posameznik odloči za ta korak, mora razmisliti ali je obdavčitev na Hrvaškem (velja tudi za ostale države) res toliko ugodnejša, da bi pokrila stroške povezane s selitvijo in z bivanjem v tujini. Pri tem se moramo vprašati:
Koliko davka bom v prihodnjih letih plačal, če bom ostal davčni
■ CONSUL"!
TAX + LEGAL + FINANCE
rezident Slovenije (ne samo na področju kapitalskih dobičkov)?
Koliko davka bom v istem časovnem obdobju plačal, če bom postal rezident druge države?
Koliko me bo stala selitev v tujino?
Koliko bodo višji stroški bivanja (v tujini glede na stroške v Sloveniji) in morebitnih obiskov Slovenije (oz. potovanja na splošno)?
Če imate družino in službo v Sloveniji, morate upoštevati, da se bo z vami morala preseliti tudi vaša družina (in da se bo delodajalec moral strinjati s tem, da boste delali od doma, če bo delodajalec ostal slovenski, kar je lahko problematično pri pridobivanju stasa davčnega nerezidenta v Sloveniji) ali boste morali poiskati novega delodajalca (spet povezano z oportunitetmi stroški oz. izgubo dohodkov).
Dodatno opozarjamo, da razlog za selitev davčnega rezidentstva ne sme biti izključno davčni, saj gre lahko v takšnih primerih za nedovoljeno davčno izogibanje. To pomeni, da mora posameznik poleg davčnih razlogov imeti tudi druge ekonomske ali socialne razloge za selitev. Če bi se tako na Hrvaško preselili samo za kakšno leto, si v tem obdobju neobdavčeno izplačali kapitalske dobičke in nato prišli nazaj v Slovenijo, bi Furs lahko prišel do sklepa, da je bil odhod na Hrvaško izveden
samo z namenom izogibanja plačilu davka v Sloveniji, in bi posledično odmeril davek (dohodnino) na enak način, kot če bi bil posameznik ves čas rezident Slovenije.
Da na kratko povzamem svoj zgornji zapis. S selitvijo na Hrvaško lahko prihranite pri davkih, vendar je treba v tem primeru za dlje časa prekiniti vse svoje osebne in ekonomske interese s Slovenijo.
Dominik Rosenstein, pogodbeni partner iConsult, d. o. o.
novi tednik
vMiAc? г (ллжој I
radio celie
18
ŠPORT
Najboljši tekmovalci uživali v lepotah, a pričakovali več označb na progi
Zmagovalec si bo progo ogledal še podnevi
Ko se je v petek najstnik v članski vrsti Rokometnega kluba Celje Tim Cokan na Celjski koči v družbi soigralcev postavljal z novim dresom in s številko deset, je njegov oče Nino Cokan v dolini in še daleč naokoli pripravljal vse potrebno za izpeljavo prve prireditve Ultra trail Savinja, ki se je začela opolnoči. Dela je bilo ogromno, vreme pa na srečo enkratno.
DEAN SUSTER
V kraljevski disciplini je bil najboljši Anže Sobočan, Ljubljančan, ki se je preselil v Stavčo vas pri Žužemberku. Takoj nam je povedal, da bo kmalu na cilju tudi Celjan Bogdan Robnik, ki je bil vseskozi pol ure za njim.
»Brez Bogdana bi mi bilo težko«
»Proga je zelo lepa. Veliko časa smo tekli ponoči, po temi prav po najlepšem delu, ki si ga bom ogledal podnevi. Moram še enkrat na Stari grad, pa v Hudičev graben
in ... Oprostite, zavrtelo se mi je. Moram sesti.« Sobočano-va trenutna slabost vsekakor ni bila nenavadna, za njim je bilo 114 kilometrov (in morda še kakšen več) oziroma 16 ur in 21 minut teka. Že tako je bil preveč prijazen, saj je pred mikrofonom spregovoril le minuto po koncu ultra preizkušnje. Potem je Sobočan, ki je bil tretji leta 2018 na ultramaratonu od Celja do Logarske doline, nadaljeval: »Oba ultra teka iz Celja sta mi zelo všeč. Rad tečem cestne maratone in ultrama-
Mitja Šentjurc iz Rimskih Toplic
»Toda imel sem srečo, saj sem sledil domačinu Bogdanu Robniku. Brez njega bi mi bilo zelo težko do Laškega. Kasneje je bila proga bolje označena.«
ratone, pa tudi gorske tekme. Na cestnih tekih dobiš >hitre noge<, ki ti kasneje koristijo pri vzponih. Pri slednjih pa povečuješ moč, kar preprečuje možnost poškodb mišic.« Skromni Ljubljančan je imel številčno spremljavo. »Bili so na vseh okrepčevalnicah, žena ponoči, starši in sestra pa podnevi. Oskrbovali so me z geli. S seboj sem jih nosil po pet. Pojedel sem jih petindvajset.« Kaj pa orientacija? »Naložil sem program na sledno uro, a to ni bilo dovolj. Toda imel sem srečo, saj sem sledil domačinu Bogdanu Robniku. Brez njega bi mi bilo zelo težko do Laškega. Kasneje je bila proga bolje označena.« Sobočan sploh ne dvomi, da bo na progi tudi naslednje leto.
Raje v hrib in dlje
Mitja Šentjurc iz Rimskih Toplic je zmagal v teku na 82 kilometrov. »Bil sem hiter, a očitno sem tudi manjkrat zašel kot tekmeci. Tretjeuvršče-ni mi je dejal, da je >naklepal< 104 kilometre na 82-kilometr-ski progi, torej dobrih dvajset kilometrov več je pretekel. Tečem že celotno življenje, več kot 30 let, najraje po gorah. Tekmoval sem na državnih in evropskih prvenstvih v gorskih tekih. Všeč so mi daljše preizkušnje. Lani sem znova začel bolj resno vaditi.« Je bil v dvomih, ko se je prijavil? »Kolebal sem med najdaljšo progo in med 82-kilometrsko. Tudi slednja mi ni bila všeč, saj je bilo veliko položnih kilometrov. Sam sem več treniral po gorah, Nimam dovolj hitrih nog za ravnino, obenem pa
Izčrpani Anže Sobočan v družbi zvestih spremljevalk, žene in psičke.
Goran Obradović med prejetjem priznanja, ki mu ga je izročil Nino Cokan.
lahko povem, da sem progo do Logarske doline pretekel v manj kot šestih urah. Če bom prišel tudi naslednje leto? Tega si vsekakor želim, a hkrati upam, da bo organizacija na višji ravni. Celje si zasluži takšno prireditev.«
Tavanje v temi poseben izziv
Drugo mesto je na drugi najdaljši razdalji osvojil
Laščan Goran Obradović:
»Bilo je zelo naporno. Imel sem nekaj kriznih obdobij, a se mi je energija vselej povrnila. Posebej izziv je bil malo tavati po temi.« Priznal je, da je imel nekaj prednosti v prvem delu prireditve: »Res je, tiste konce bi lahko premagoval tudi z zaprtimi očmi. Pri 31 letih sem se letos prvič lotil daljših ultra trailov. V pre-
teklosti sem bil udeleženec Ljubljanskega in Istrskega maratona. Naslednje leto se bom zagotovo vrnil. Vsekakor sem vesel, da je organizatorjem uspelo izpeljati dogodek v posebnem letu.« Večina udeležencev je imela tekaški nahrbtnik z mehom, energijske tablice in gele ter tudi posebno, zelo lahko, a toplo vetrovko iz astrofolije.
Foto: DŠ
J* -ЛјЛ л ■ JI
[
i . -".'■■ V-J& ■'"'»j '
Prva izvedba ekstremne tekaške preizkušnje v slikoviti pokrajini je pod streho.
Konec sezone za Tino
Celje: Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej se je poškodovala na ogrevanju pred tekmo diamantne lige v Lozani in je zaradi tega že predčasno končala sezono. Na tekmi je ostala brez izida. Višino 4,12 metra je izpustila, na 4,34 metra pa je bila trikrat neuspešna. Članica celjskega Kladivarja Šutejeva ima poškodovano ste-gensko mišico na odrivni nogi.
Vizinger se je izplačal
Celje: Člansko moštvo NK Celje je ostalo brez svojega najboljšega napadalca. Hrvat Dario Vizinger, s 23 goli drugi najboljši strelec minulega slovenskega prvenstva, bo kariero nadaljeval pri avstrijskem prvoligašu Wolfsberger-ju. »To je drugi največji prestop iz Celja, takoj za Verbičevim. Opravili smo veliko
NA KRATKO
delo, izplen je najboljši možen. Pripada nam sicer manj kot 50 odstotkov od odškodnine,« je povedal predsednik Miloš Rovšnik za tem, ko smo iz kluba dobili odgovor, da NK Rijeka nima pravice ne do 40, 50 ali 60 odstotkov odškodnine ... Klub iz Volšperka naj bi odštel manj kot milijon evrov. Vsekakor je bil »Vizi« odlična naložba, kar je poudaril Rovšnik. Klub je z njim osvojil naslov prvaka, pa še nekaj zaslužil. V soboto bodo Celjani, ki še niso dosegli gola, v 3. krogu 1. SNL gostili Domžale.
Tekma v hitrosti v Celju
Log: Lanska svetovna prvakinja v balvanih, težavnosti in olimpijski kombinaciji Janja Garnbret iz Šaleškega alpinističnega odseka Velenje je na plezalni steni na Logu pri Brezovici zmagala na prvi tekmi držav-
nega prvenstva. Pri moških je bil najboljši Zan Lovenjak Sudar, drugi je bil Celjan Jernej Kruder. V soboto bo v Celju prva tekma državnega prvenstva v hitrosti za vse kategorije. Tekmovanje bo v športni dvorani I. OŠ Celje. Na njem zaradi protiko-ronskih ukrepov ne bo gledalcev, v dvorani bo lahko ob tekmovalcih navzoč samo po en predstavnik kluba oziroma trener.
»Doc« zdaj pri U19
Ljubljana: Celjan Andrej Dobovič-nik se je s čela slovenske članske fut-sal reprezentance poslovil po skoraj petnajstih letih. Dobovičnik bo odslej selektor reprezentance do 19 let. Novi selektor članske izbrane vrste je Tomi-slav Horvat. Dejan Kramberger je dobil nov mandat na mestu selektorja ženske reprezentance. (DŠ)
novi tednik	Q PP\ DT	1 O
Št. 37, 10. september 2020	ОГОП1	19
Pod žgočim soncem na Celjski koči so soigralci zaploskali kapetanu Davidu Razgorju, ki se je mimo pripeljal po žici. Med novinarsko konferenco je skrbni Miha Pantelič po vsaki izjavi brisal mikrofon.
Predstavitev rokometnega moštva Celja Pivovarne Laško
_	V ■ I	V	V	■ v ■
Značajsko se močnejši
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v uvodnem krogu 1. slovenske lige premagali ekipo ljubljanskega Slovana z 38:25. Najboljša strelca v dvorani Zlatorog sta bila s po šestimi goli krožni napadalec Kristjan Horžen in organizator igre Patrik Leban.
DEAN ŠUSTER
Leban je na Celjski koči najprej spregovoril o negotovostih, ki jih prinaša sezona: »Vse je čudno, takšnega za-
četka še ni bilo. Vsi upamo, da se bo stanje umirilo, da se bodo gledalci čim prej vrnili v dvorane, da bomo
lahko normalno potovali in se veselili.« Nekaj tekmecev v skupini lige prvakov je, kot je že v navadi, zelo privlačnih (Barcelona, Veszprem, Kiel, morda tudi Nantes), nekaj pa po meri, kot pravimo (Aal-brog, Motor, Zagreb). »Zagotovo imamo nekaj atraktivnih nasprotnikov, nekaj pa je takšnih, ki jih lahko premagamo, če bomo le pokazali tisto, kar znamo. Nadejam
se, da se bomo z novinci čim prej uigrali. Svojo moč moramo pokazati že na uvodni tekmi.« Obračun z Aalbor-gom bo v sredo (18.45).
Odlično telesno pripravljeni
Trener Tomaž Ocvirk je
že v prejšnji sezoni povezal igralce v pravo moštvo: »Ekipa je delovala neverjetno sinhrono, očitno smo izbrali
značaj sko primerne roko-metaše. Letos smo to skušali nadgraditi s čudovitim izletom v naravo. Zdi se mi, da nam je uspelo, a pomembno bo le, kako bodo fantje delovali na igrišču.« Izpostavil je, da so igralci prišli na prvi zbor odlično kondicijsko pripravljeni. V zadnjem tednu se je zaradi utrujenosti pojavilo nekaj zdravstvenih težav. »Zadnji test je pokazal,
da so igralci telesno izjemno napredovali,« je zaključil Ocvirk.
Kapetan David Razgor je poudaril: »Zadnjo uradno tekmo smo imeli marca. Upam, da bomo čim prej deležni pomoči navijačev s tribun.« Cilji so jasni: obe domači lovoriki in preboj v osmino finala lige prvakov. Gorenje je bilo boljše od Ljubljane s 30:18.
Foto: DŠ
Žalčanke vodi Marko Dobrković
V soboto bi rokometašice Zelenih dolin Žalca morale odigrati tekmo uvodnega kroga v 1. državni ligi, toda Koprčanke zaradi zdravstvenih težav niso pripotovale.
Žalska zasedba je zelo pomlajena, v njej so pretežno domače igralke. Vodi jih novi trener Marko Dobrković. Zbral jih je 27. julija. Njihova povprečna starost je nekaj nad 19 let. Ekipo je po zadnji sezoni zapustilo šest igralk. »Tako letos igro gradimo na ključnih igralkah iz pretekle sezone, na še vedno mladih Aniki Strnad, Kaji Kolar, Neži Herodež, Klari Hrova-tič. Zdaj je v ekipi kar osem mladink. Letošnji pridobitvi sta organizatorica igre Alja Vrček, ki je prišla iz celjskega kluba, in mladinka Laura Gorjup, ki je prej igrala za Branik,« je povedala predsednica upravnega odbora RK
Zelene doline Žalec Barbara Germ Galić. Cilj je uvrstitev v sredino lestvice. »Imamo mlada, obetavna dekleta, ki jim manjka izkušenj, a so pripravljena delati in skupaj z izkušenej-šimi igralkami tvorijo zanimivo kombinacijo, ki lahko preseneti. Poseganje po višjih mestih nam v letošnji sezoni ni prvotni cilj,« je dodala Germ Galićeva. Nato se je dotaknila težav: »Odpovedan je bil ključni vir prihodkov, zamrznjeno je financiranje našega sponzorja. Zato smo morali postaviti ogrodje kluba na neki novi osnovi, racionalizirati in znižati stroške ter spremeniti organizacijo dela. Izjemno težko je. Imamo neke teoretične načrte, kako zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje kluba, da bomo sezono kar se da pošteno speljali do konca. Kljub temu vztra-
jamo in razvijamo našo dolgoletno vizijo, da spremljamo in razvijamo domače igralke. Cilj je ohranitev zdravega jedra kluba. Upam, da nam bo glede na spremenjene okoliščine to uspelo. In res ni lahko, saj nam pristojni zaradi covida-19 nalagajo ogromno dodatnih bremen, ob tam pa so pogoji tako zahtevni, da bomo igrali tekme brez gledalcev.«
Presenečenje sezone?
Črnogorski trener Marko Dobrković je star 43 let. V prejšnji sezoni je vodil ekipi starejših deklic A in B. Igral je v Grčiji, v Srbiji za beograjsko Crveno zvezdo in v Makedoniji za skopski Vardar. V trenerske vode je zaplul pred nekaj leti, ko je v Baru ustanovil svoj rokometni klub Prvi as. Je tudi selektor črnogorskih kadetinj: »Sezono tudi druge ekipe začenjajo z zelo spremenjenimi ekipa-
mi. Upam, da bomo uspešni, da se čim bolje izkažemo. V pripravljalnem obdobju so dekleta trdo trenirala. Želim si, da bo ta mlada ekipa presenečenje sezone.« Kapetanka ekipe je Anika Strnad: »Ekipa je v devetdesetih odstotkih nova, mlajša. Z novim trenerjem smo skupaj že dober mesec, navadile smo se novega načina dela in on nas. Za vsako dobro ve, česa je zmožna. Res je, da je zdaj naša ekipa še mlajša kot prej, a pustimo se presenetiti. Letos je vse precej odprto, veliko sprememb je tudi v ostalih klubih. Mislim, da je pred nami dobra sezona.« Tekma s Koprčankami bo v sredo. Celjanke so v soboto premagale Litijo s 27:25. Jasmina Pišek je dala osem golov, enega manj pa Katja Če-renjak.
DŠ
Foto: SLAVKO KOLAR
Ekipa Rokometnega kluba Zelene doline Žalec

ЈИавН
PRVALIGA
.ja; Telekom Slovenije
PRENOS: planet
SOB, 12.9.2020
20:15
STADION Z DEŽELE
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ZELENE DOLINE
Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Pridelano/proizvedeno Brez GSO«.
MO
VOZILA
STROJI
PRODAM
SUZUKI Vitara, l. 2015, metalna barva, prodam. Cena 11.500 EUR. Možna menjava. Telefon 041 213-249.	075
MERCEDES 190E, 1.8, l. 1994, 165000 km, prodam za 1.050 EUR. Telefon 041 355853.	864 KIA pride glxi, letnik 2000, prva lastnica, prevoženih 120.000 km, prodam za 300 EUR in volkswagen polo sdi karavan, prevoženih 250.000 km, prodam za 500 EUR. Telefon 041 355-853. 864
KUPIM
TRAKTOR, lahko je poškodovan ali v okvari, in ostalo mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060.	863
PODARIM
VEČ kosov sobnega pohištva - omare, regale, primerno za otroško ali mladinsko sobo, podarim. Telefon 041 585-004 ali (03) 7483-113. Kličite zvečer.
845
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOZO staro 4 leta in 2 kozlička prodam, skupaj ali posamično. Telefon 031 733-965.
822
BIKCA simentalca, težkega 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5702-634, 041 823-925.	840
BREJO telico, simentalko, veterinarsko pregledano, pašno, prodam. Telefon 031 840-282.	p
DVE breji telici v 8. in 9. mesecu prodam.
Telefon 031 756-489.	L74
BIKCA in teličko LS/CHA, stara 5 mescev, prodam. Telefon 070 6 67-374. Š14 TELICO, lepo rejeno, simentalko, staro 13 mesecev, težko 360 kg, prodam. Telefon 031 837-492.	847
TELIČKO simentalko za nadaljnjo rejo, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 031 292-360.
854
BIKCA, težkega 180 kg, prodamo po ugodni ceni. Telefon 051 748-479.	p.
BIKCE in teličke pasme limuzin, različne velikosti in starosti, prodam. Telefon 041 233-973.	858
TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 292-360.	862
BIKCA mesne pasme, vajenega paše, težkega okoli 220 kg, prodam. Telefon 030 693866. p.
PODARIM
MLADE muce, različnih barv, oddam. Telefon 041 220-495.	861
PRODAM
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p.
DVA prašiča, težka okrog 100 kg, krmljena s surovo, mleto hrano, kupim. Telefon 031 270-088.	841
V VIRŠTANJU prodamo grozdje modra fran-kinja, laški rizling, sauvignon in rumeni muškat. Podarimo jabolka za ozimnico. Telefon 041 592-643.	783
GROZDJE, mošt, mlado vino, belo in rdeče vino: laški, renski rizling, kerner, modra frankinja, cviček in drugo, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 796 KVALITETNO grozdje, rumeni muškat, modra frankinja in dišeči traminec, vsakega po 500 kg, prodam. Telefon 031 211-528.
848
KROMPIR sorte Rudolf, ekološke pridelave, prodam. Možna dostava. Telefon 041 687 016.	834
JABOLKA, neškropljena, ekološka, prodam.
Telefon 041 480-486. Dobrna. 837 GROZDJE belih in rdečih sort prodam. Cena ugodna, možna dostava. Telefon 041 382735.	p. JABOLKA z drevesa sorte carjevič in bobovec prodam po simbolični ceni. Telefon 041 585-004 ali (03 ) 74 8 3-113. Kličite zvečer.
845
GROZDJE, laški rizling, šipon, zeleni silvanec, sauvignon, frankinja in žametna črnina, prodam. Telefon 031 637-267. 843 DVE bali pšenične slame, prodam. Telefon (03) 5794-085.	849
PŠENICO prodam. Telefon 041 951-092.855 BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230.	856
GROZDJE sorta šmarnica prodam. Telefon 5793-231.	850
www.cinkarna.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in pradedija
ŠTEFANA LUŽEVIČA
s Pešnice 40, Šentjur (16. 1. 1940 - 27. 8. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu Vinku Čonču za lep pogrebni obred in opravljeno molitev, gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin ter Diagnostičnemu centru Šentjur za vso nudeno pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
3 TONE bobovca in 400 kg belega grozdja v Šmarju, pri Roku, prodam. Telefon 040 575-924.	857
KVALITETNO belo in rdeče grozdje prodam.
Telefon 031 237-193.	859
SILAŽNE bale, 10 kosov prodam za 150 EUR. Prodam tudi domače žganje. Telefon 031 612-160.	L076
MEŠANO belo grozdje v okolici Šmarja prodam. Telefon 031 777-353. p.
OSTALO
PRODAM
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
>9or Omer za v novi knjigi razkriva resnični obraz Janeza Stanovnika ~ zakaj ne more biti oče naroda in si tudi ne zasluži spomenika pred državnim zborom
I OBRAZ
STANOVNIKA
www.reporter.si
'-'■"i
DOSJE - Pravi obraz Janeza Stanovnika: zakaj ne more biti oče naroda in si ne zasluži spomenika iNTERVJU - Franc Kangler, državni sekretar: Južno mejo bi lahko varovale tudi mobilne enote Fursa POLiTiKA - Andrej Šter nosilec novega političnega zavezništva, ki ga snuje Marjan Podobnik iNTERVJU - Lora Klinc, partnerica Primoža Rogliča: Kolesarji so garači in vsi si zaslužijo iste priložnosti
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi, pradedi, brat in stric
JOŽE VIVOD
iz Tomaža nad Vojnikom 22 (28. 2. 1947 - 24. 8. 2020)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, stisk roke, denarno pomoč in darovane sveče. Hvala gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebni službi Raj. Iskrena zahvala ge. Mileni Jur-gec za ganljive besede, pevcem skupine Idila za sočutno odpete pesmi, g. Andreju Zemetu za odigrano Tišino, g.
Jožetu za zvonjenje pri sv. Tomažu in cvetličarni Maja.
Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoči vsi njegovi
140-litrsko cisterno za vino prodam za 40 EUR. Telefon 040 200 320. 835
100- in 300-litrska lesena soda, krožne brane in »gumi« voz prodam po simbolični ceni. Telefon 040 424-084.	839
INOX valj za sadni mlin prodam. Telefon 041 818-899.	838
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 480486. Dobrna.	837 HLEVSKI gnoj iz slame prodam. Telefon 041 480-486. Dobrna. 837 4 AŽ-panje, enajstsatne, prodam in podarim starejše panje »kranjiče«. Telefon 051 338-251. 844 STISKALNICO za sadje na elektromotor prodam. Telefon 041 578-194. 851 BELO izabelo, mesoreznico, univerzalni šrotar, Emo central kotel in avto prikolico prodam. Telefon 041 710-193. 363 NAKOVALO »ampus«, 90 kg, prodam za 300 EUR, kovaški primež za 100 EUR in zajkljo za 15 EUR. Telefon 041 951-527. 852
CAMP prikolico Brako prodam za 150 EUR in mlin za grozdje za 30 EUR. Telefon 041 951-527.	852
MLIN za grozdje, stiskalnico ( »prešo«) 80 l, rotacijsko kosilnico 165 in nakladalko Sip 19, prodam. Telefon 041 812-961. 853 DVE stiskalnici ( »preši«), eno starinsko in eno manjšo - 50 l in 1000 l kad, prodam. Telefon 051 748-479.	p.
DRVA, bukova, na paletah dolžine 25, 33 in 50 cm prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132.
p.
UGODNO prodam drva, že od 180 EUR/4 m3 - »klaftro«. Telefon 040 833-018. 863
51-LETNI dobrosrčen, premožen moški išče prijazno dekle za skupno življenje. Telefon 031 537-658.	806
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
MEDTEDNOM
SRČNA KRALJICA
18.00
ARS NA
V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA T-2 22. TELEMACH 129. EON 700. TELEKOM 688. Al 311. TOTAL "TV 22
VEDEŽEVANJE in ASTROLOGIJA
090 42 24
2,19 €/min. iz omrežja A1, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji
Z
Poroke
Celje
Poročili so se: Sara SE-NICA iz Šmartnega v Rožni dolini in Matej PIGNAR iz Kungote, Brigita BRUMEC iz Nemčije in Žiga AVSEC iz Velike Britanije.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Martina MOČNIK in Aljaž OCVIRK, oba iz Primoža pri Šentjurju.
Žalec
Poročili so se: Maša URA-NJEK in Vilko FRECE, oba iz Žalca, Patricija KORENKO iz Žalca in Gašper KRŽE iz Ribnice, Anja KUKOVIČ iz Celja in Matej RATAJC iz Šmarja pri Jelšah, Vesna PIRNAT in David ŽGANC, oba iz Domžal, Maša ROGELJ in Miha GERBEC, oba iz Domžal, Žana ŠTEKOVIČ iz Škofljice in Nejc TRAM-PUŠ iz Zagorja ob Savi.
»Nisi se izgubil kot zven v tihoto,
nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim zdaj stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo...«
(T. Pavček)
V SPOMIN
11. septembra minevata dve leti žalosti, kar je za vedno zaspal ljubljeni mož, oči, dedi, stric, svak in boter
FRENK FORŠTNER
iz Galicije pri Žalcu (1946 - 2018)
Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate na najlepši možen način, ter vsem, ki kdaj obiščete njegov grobek, mu prižgete svečko in položite rožico. Z nami bo vedno in povsod v mislih in srcu. Zelo ga pogrešamo.
Žalujoči: vsi njegovi
n
Zemlja vzame, kar je njeno. Kar ni njeno, nam ne more vzeti in ostane v naših srcih za večno.
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega moža, očeta, deda in pradeda
LUDVIKA KOŠIRJA
iz Zadobrove
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala župniku g. Pergerju za opravljen pogrebni obred, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Raj. Hvala tudi zdravstveni službi za pomoč v času bolezni.
Žalujoči vsi njegovi, ki so ga imeli radi.
R 866
OSMRTNICA
V 95. letu nas je zapustil
MARIJAN NUNČIČ
Od njega smo se poslovili v družinskem krogu.
Žalujoča sinova Igor in Janko z družinama
842
Smrti
Celje
Umrli so: Stipo KALEM iz Celja, 84 let, Danijela ŽAGER iz Celja, 86 let, Marko ROTAR iz Celja, 77 let, Breda LIPAR iz Celja, 69 let, Zvonka Zvonimira FIŠER iz Celja, 93 let, Ljudmila RE-SNIK iz Bukovžlaka, 98 let, Štefanija JEVNIŠEK iz Dobrne, 72 let, Mihael POLAV-DER iz Zabukovice, 77 let.
Šentjur
Umrla sta: Jožica UŽMAH iz Tajht, 49 let, Viljem PIRŠ iz Trnovca pri Dramljah, 86 let.
Velenje
Umrli so: Ivanka KNEZ iz Šoštanja, 88 let, Olga PAŠIČ iz Velenja, 75 let, Franc SU-ŠEC iz Velenja, 73 let.
Velenje
Poročila sta se: Nataša FLORJANC iz Šentjurja in Aljoša PUŠNIK iz Velenja.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Imela bi ga vsaka tašča
Jutra na Radiu Celje so res fantastična. A ne samo zato, ker lahko uživamo ob dialogih dveh simpatičnih jutranjikov Tanje in Boštjana, ampak tudi zato, ker nam jih občasno popestri kakšen poseben glasbeni gost.
Izjemno prijazen, olikan, urejen in preprost Challe Salle ima poleg glasbe najraje šport in fi-tnes, česar seveda ne skriva njegovo izklesano telo. Največja uspešnica Lagano ima več kot 7,5 milijona ogledov na Youtubu. Ob obisku je predstavil tudi svojo najnovejšo skladbo Nove zmage.
Challe Sale je s svojo umirjenostjo, preudarnostjo, stilom in »gentlemenskim« pristopom tako zelo nalezljiv, da ni samo idol mlajše gene-
racije, temveč tudi staršev. Challe Salle se trudi biti velik zgled vsem mladim, ki ga spremljajo, tudi tako, da v pesmih več ne uporablja kletvic. Namesto tega mlade usmerja v izobrazbo, glasbo, šport in razvoj talentov, ima pa tudi lastno linijo šolskih potrebščin.
Kako je ocenil Tanjine rime in kako se je odzval na Boštjanov izziv, lahko preverite v simpatičnem videu na spletni strani Radia Celje.
Nikakor pa ne pozabite, da nas bo Challe Salle s svojimi rimami in stasom očaral tudi na koncertu leta Novega tednika in Radia Celje 19. septembra na Celjskem sejmu. Komaj čakamo, da se srečamo!
radio celie
Kino
Spored od 10. 09. do 15. 09.
10 dni brez mame - komedija četrtek: 20.30
petek, nedelja: 16.40, 20.30
sobota: 16.50, 20.30
torek: 17.00, 20.30
Besen - triler
četrtek: 18.40, 20.40
petek, nedelja: 18.40, 20.45
sobota: 18.50, 20.45
torek: 18.40, 20.45
Bloodshot - akcijski, drama,
fantazijski
petek, nedelja: 21.00
torek: 21.15
BTS Break the Silence - muzi-kal, dokumentarni, koncert četrtek: 19.00, 19.30 sobota: 19.00
Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski petek, sobota, nedelja: 16.00 Mulan - pustolovski, drama četrtek: 18.00, 20.20
petek, sobota, nedelja: 15.40, 18.00, 20.20 torek: 18.00, 20.20 Mulan - pustolovski, drama, 3D četrtek:17.20, 19.45 petek, sobota, nedelja, torek: 17.10, 19.30
Naprej - animirani, komedija, pustolovski
petek, sobota, nedelja: 15.30, 17.40
torek: 17.40 Radioaktivna - drama petek, nedelja: 18.50 sobota: 21.10 torek: 19.10
Še vedno verjamem - drama, muzikal, romantični četrtek: 17.10
petek, sobota, nedelja, torek: 19.50
Tenet - akcijski, drama, triler četrtek: 17.00, 17.30, 18.10, 20.00, 21.10
petek, nedelja: 15.50, 17.00, 17.30, 18.10, 20.00, 21.10 sobota: 15.50, 17.00, 17.30, 18.10, 20.00, 21.15
torek: 17.00, 17.30, 18.10, 20.00, 21.00
metropol
ČETRTEK
19.00 Ostržek - fantazijska komična drama PETEK
17.30 Ostržek - fantazijska komična drama
20.00 Razbijalka sistema - drama
SOBOTA
17.30 Radioaktivna - biografska drama
20.00 Ostržek - fantazijska komična drama NEDELJA
17.30 Razbijalka sistema - drama
20.00 Radioaktivna - biografska
drama
SREDA
20.00 Corpus Christi - drama
KINO VELENJE
PETEK
20.00 Tenet - fantazijski, akcijski NEDELJA
16.00 Kapitan Sabljezobi in čarobni diamant - animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Mulan - akcijska pustolovska drama PONEDELJEK
20.00 Radioaktivna - biografska romantična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 10. 9.
18.00 Ljudska univerza Celje
Ogled fotografske razstave Borisa Vrabca in ogled razstave udeležencev šole risanja in slikanja
šolo risanja in slikanja vodi akademska slikarka Severina Trošt Šprogar
18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Municipium Claudium Celeia
predavanje ob izidu nove monografije, predaval bo dr. Jure Krajšek, prijave sprejema muzej do četrtka do 12. ure
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Brez maske ... Prebrano in izbrano v knjižnici ...
pogovor z jubilantom, rojakom Ervinom Fritzem; njegova sogovornica bo Marija Končina
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Arpad Šalamon
odprtje jubilejne razstave ob njegovi 90-letnici
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Predstavitev knjige Pogled v večnost
na srečanju boste lahko govorili s prevajalcema in izdajateljem knjige v Sloveniji; vstop prost
19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje
Brane Piano: Zgodovina Celja in okolice 5
z avtorjem se bo pogovarjala njegova novinarska kolegica Špela Kuralt
20.00 Celjski sejem_
Monokomedija Striptiz v izvedbi Matjaža Javšnika, za ogrevanje bo poskrbel radijec in komik Željko Čakarević - Željkić
3. drive-in večer smeha
PETEK, 11. 9.
19.00 Galerija Sodobne umetnosti Celje Always and forever
odprtje mednarodne skupinske razstave
Četrtek, 10. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Petek,
11. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 12. september
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 13. september
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 14. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek,
15. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda,
16. september
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Evolucija nežnosti
odprtje razstave Nee Likar
21.00 Atrij Celjskega
mladinskega centra Samantha Maya z bandom in Buržuazija
prvi pokorona »live Spil«
SOBOTA, 12. 9.
11.00 Galerija Velenje
Arpad Šalamon in Anja Kralj
javno vodstvo po razstavah
16.00 Drevesna hiša Mestni gozd Celje_
Kdo v gozdu ima najraje torte?
pripovedovalska predstava za otroke; v primeru slabega vremena odpade
NEDELJA, 13. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom
javno vodstvo
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 14. 9.
18.00 Galerija Velenje_
Med črkami z Anjo Kralj
pogovor ob razstavi; vstop prost
19.30 Telovadnica Gimnazije Celje - Center Trpljenje mlade Hane
prva generacija gledaliSkega kolektiva Središče se z odrskih desk poslavlja z zadnjo predstavo; vstop prost
TOREK, 15. 9.
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Brez maske ... Prebrano in izbrano v knjižnici ...
pogovor z Bronjo Žakelj
Ostale prireditve
ČETRTEK, 10. 9.
18.00 Ljudska univerza Celje
Da bi se lažje razumeli in bolje skupaj živeli
predavanje Karla Gržana
PETEK, 11. 9.
10.00 Terasa pred Mestno knjižnico Velenje
Viva Espana en la biblioteca Velenje!
pridružite se Carlosu Plata Martinezu, v Sloveniji živečemu Špancu, ki vam bo v sproščenem pogovoru približal španski jezik in kulturo
16.00 Celjski mladinski center
Kartaške igre Magic: The Gathering
tudi v soboto ob istem času; vstop prost
SOBOTA, 12. 9.
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev
NEDELJA, 13. 9.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev
PONEDELJEK, 14. 9.
16.00 Atrij Umetniške četrti
Celje_
Socialni eksperiment: permakulturna delavnica
Program vključuje:
v namestitev v udobni
dvoposteljni sobi ali apartmaju v nočitev z zdravim in okusnim zajtrkom
Uniturjeva darilca: ^^ kopanje

vstop v savne 30 1 ugodneje
©tedenski program animacije
Na Rogli
V	I
ze od
V	Termah Zreče že od
37 43
€
/ osebo / noč
€
/ osebo / noč
*Možnost koriščenja turističnih bonov. Velja do: 22.11. 2020.
Možnost doplačila za kosilo ali večerjo: 9,00 €/ odrasli. 6,30 €/ otroci (3 - 12 let)
Cena polpenziona na osebo na noč v dvoposteljni sobi. Najkrajši čas bivanja že od 3 dni / 2 noči.
www.rogla.eu
modra Številka
(((•080 73 77 )
Ostale ugodne ponudbe na
i www.terme-zrece.eu
izdelave urbanega vrtička v zaboju
delavnica v sodelovanju s permakulturnim pridelovalcem hrane
TOREK, 15. 9.
17.00 Slovensko društvo Hospic, OO Celje_
Odprta skupina za žalujoče starše
17.00 Galerija Velenje
Mala opica Nana
pravljično doživljajska urica; vstop prost
18.00 Ljudska univerza Celje
Specifika vzgoje fantov/ deklet
predavanje bo na spletu, vodila ga bo dr. Sara Jerebic
novi tednik
Vedm г mm j1.		
rad	io cel	ie
SREDA, 16. 9.
11.00 Atrij Celjskega
mladinskega centra Spretnostni poligon ter predavanje o varni vožnji s kolesom
17.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje
Zeliščarna
vodi zeliščarica Kata Laštro
Občasne razstave
Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020
Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Čast in slava -Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: ekskluzivna retrospektivna razstava lesenih izdelkov Pol stoletja rezbarij; do 29. 9. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9.
Galerija F-bunker Velenje: razstava fotografij Marjana Klepca, Roberta Klančnika, Gorana Pe-
traševića, Jureta Kravanje in Črta Valenčaka z naslovom Subjektivno skozi objektiv; do 24. 9. Galerija Velenje: pregledna
razstava ilustracij Razkošje domišljije avtorice Marjance Jemec Božič; do 17. 10.
Podhod Pesje: razstava Kopališča v Šaleški dolini; do junija 2021
Knjižnica Rogaška Slatina:
društvena filatelistična razstava Slogan, razstavna zbirka obravnava razvrednotenje poštnih pošiljk v Franciji od leta 1748 do danes. Avtor razstave: Zdravko Podhraški, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina; do 1. oktobra v času odprtosti knjižnice.
Muzej novejše zgodovine Celje
Odpiralni čas: od torka do petka od 09.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja in prazniki od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalni razstavi o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju in Zobozdravstveno zbirko ter občasno razstavo Za domovino z rock-om naprej, do 15. 11. Po predhodnem dogovoru je mogoč ogled Fotoateljeja in galerije Pelikan ter Spominske sobe Stari pisker.
V	edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog sta na ogled stalna razstava Brlog igrač in nova občasna Več kot barve, do julija 2021.
V	Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi do konca leta ogledate novo občasno razstavo Obrazi. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen.
Pokrajinski muzej Celje
Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja).
Stari grad Celje
Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. VR-doži-vetij na gradu do nadaljnjega ne izvajajo.
Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 50, bodo
novi tednik
vMuc? г [wmqj/
morali naslednji na obisk počakati.
Drevesna hiška v Mestnem gozdu
in Spominska hiša Alme Karlin
Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti.
Galerija Zgornji trg Šentjur
(stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17
Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke:
Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik),
Spominska soba New Swing Quarteta,
Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipavcev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074
HTLH5 NHRHUE	
oddaja 0 kulturni dediščini naših krajevj	
	HP
■ 1 Г^^^ __ ✓ i i, л a ■ , Jß. ni -m i- ___v, ■■ •■.. т-ЈЈВа	
	ster^i^j i ■Kftj^-lffliö 1
vsak četrtek ob 12:20 na radiu celje	
radio celje	
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
m
K
i NOVEGA TEDNIKA I
1 IN RADIA CELJE I

19. september ob 20. uri
Celjski sejem - za dvorano L
Marko Škugor
Tanja Žagar
Modrijani
_
Challe Salle
Dejan Vunjak
\ i-
novi tednik radio celie
Pokrovitelja koncerta: avtotehnika celje УјТиДјТТа
Generalni pokrovitelj: Trgovine
fjAGER
Prodaja vstopnic: www.eventim.si in prodajna mesta v sistemu Eventim Si.
Ted ni ko ve
Št. 37/ Leto 75 / Celje, 10. september 2020
Predstavil se je Ultra trail Savinja
str. 36-37
Foto: SHERPA
Z jeleni do zgodbe o Najdebelejše drevo v Trojčice in štirikrat
uspehu	str. 30-31	Sloveniji	str. 34-35 dvojčki v šolo
str. 38-39
26
INTERVJU

,.v.v rt .
Шл V;*





Foto: osebni arhiv
Brane Povše, predsednik Planinskega društva Celje - Matica
Vztrajnost
in savinjska trma
»Med potjo na vrh ne počivam veliko, na cilju pa si vzamem čas, sploh če je lepo vreme. Fotografiram razglede, pri tem prisegam na fotoaparat.«
»Prej sem bil dva mandata podpredsednik. Prejšnji predsednik društva Mirko Doberšek, ki je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil, me je vprašal, ali bi prevzel vodenje. Če bi vedel, da bo za kočo na Korošici pogorel še dom na Okrešlju, je vprašanje, ali bi me prepričal,« pripoveduje Franc Povše, prijatelji ga kličejo Brane, ki je pred letom in pol prevzel vodenje Planinskega društva Celje - Matica. S tem si je naložil zahtevno nalogo, a Savinjčanu iz Orle vasi, nedavno upokojenemu, vztrajnosti in trme ne manjka. Vse to bo potreboval, da bo nova koča na Okrešlju do leta 2022 pod streho. Dolgoletnemu alpinistu, inštruktorju in gorskemu reševalcu se vidi, da je bolj vajen dela kot govorjenja. Zato mu ni bilo težko večino minulih dni preživeti na Okrešlju.
TATJANA CVIRN
Leta 2017 je najprej pogorel Kocbekov dom na Korošici (1.808 m), lani še Frischaufov dom na Okrešlju (1.396 m). Za novogradnjo na Okrešlju je društvo pred kratkim pridobilo gradbeno dovoljenje. Člani društva so medtem na pogorišču porušili ostanke zidov, opravili zemeljska dela in utrdili podlago za temeljno ploščo. Tja je pred kratkim helikopter Slovenske vojske dostavil prve tone materiala. Zdaj se začenja še bolj pospešeno zbiranje denarja, pravi predsednik društva Brane Povše.
Član PD Celje - Matica, ki ga vodi leto in pol, je postal pred skoraj petdesetimi leti. »Ko sem prišel v srednjo šolo v Celje, sem se vpisal v društvo. V Preboldu ga takrat še ni bilo, v Celju je bil tudi edini alpinistični odsek,« se spominja Povše, ki ga je privlačil alpinizem, ki je še vedno njegov način življenja. V društvu je počel že vse mogoče, opravljal je različne vodilne naloge, zato je bilo nekako logično predsedovanje društvu.
Po požaru na Korošici je društvo načrtovalo gradnjo tamkajšnjega novega doma. Ko je pogorel Okrešelj, ste dali prednost tej postojanki. Zakaj?
Na Korošici smo takrat že imeli tri bivalne zabojnike, uredili smo majhno kuhinjo in prenočišče za 16 ljudi. Na Okrešlju pa smo bili brez vsega. Poleg tega je to zelo obiskana točka. Ob lepih koncih tedna jo je obiskalo od 500 do tisoč ljudi. Zato smo se odločili, da bomo dali prednost Okrešlju. Za današnje razmere nam je hitro
uspelo pridobiti načrt in gradbeno dovoljenje, trenutno smo pred izbiro izvajalca za gradnjo novega doma.
Korošica bo torej morala počakati ...
Že logistično, kaj šele finančno, je prevelik zalogaj graditi dve koči naenkrat. Gradnja na Korošici bo še težja kot na Okrešlju, kjer smo imeli srečo, da se je ohranila tovorna žičnica, medtem ko bo treba na Korošico vse pripeljati s helikopterjem.
Glede projekta, ki na Okrešlju predvideva modernejšo stavbo, kot smo jih sicer vajeni v hribih, je bilo tudi nekaj pripomb. Kaj pravite na to?
Nobena stvar nikoli ni vsem všeč. Večina, ki jih poznam, je navdušena nad projektom, nekaterim seveda ni všeč. A treba je s časom naprej. Vsakega, ki ni zadovoljen, vprašam, kakšen avto je vozil pred 30 leti in kakšnega vozi zdaj.
Morda je kriva bojazen, da to ne bi bila več prijazna in domača planinska koča, ampak gorski hotel?
Ne, glede tega ni bojazni. Le sobe bodo malo bolj udobne in kuhinja bo sodobnejša, kar mora biti glede na predpise. To ni odvisno samo od nas v društvu.
Kako ste se organizirali glede zbiranja denarja, glede na to, da gre za milijon evrov vreden projekt, medtem ko društvo povezuje ljudi na ljubiteljski osnovi?
Razdelili smo si delo. Ustanovili smo gradbeni odbor, ki se ukvarja s projektom. Člani so
prostovoljci s poklici iz gradbeništva. Drugi so zadolženi za zbiranje denarja, za oglaševanje ... Do nedavnega vsega tega nismo počeli s polno paro, ker smo čakali, da se bodo dela začela. Dokler nismo imeli česa pokazati, nismo začeli zbirati denarja, saj bi nam kdo rekel, da vse stoji.
Kako težko je danes priti do vodilnih v podjetjih in jih prepričati, da pomagajo?
Odvisno od podjetij, nekaj posluha je še, »korona« je sicer prinesla dodatne težave, a upam, da bomo uspeli in do leta 2022 končali gradnjo. Najeli bomo agencijo, ki bo pripravila vsa izhodišča, kako se lotiti akcije zbiranja, kaj dobijo sponzorji v zameno za prispevek ...
Se tudi planinci, ljubitelji Okrešlja, odzivajo na vaše pozive in akcije?
Majice in šali, ki smo jih pripravili, gredo kar množično v prodajo, manj je SMS-donacij, ki jih tudi nismo tako zelo oglaševali.
Brez pomoči Slovenske vojske verjetno tudi ne bi šlo. Dobro sodelovanje med Slovensko vojsko in Planinsko zvezo Slovenije (PZS) traja že več kot 20 let.
Slovenska vojska nam je zvozila vse zabojnike na Korošico in pomaga tudi pri gradnji na Okrešlju. Ne le da je vse to odobril vrh Slovenske vojske, tudi piloti helikopterja so bili zelo požrtvovalni, da so v enem dnevu zvozili, kar je bilo predvideno. Prepeljali so kar 40 ton materiala. To je bil šele začetek, letos imamo v načrtu še eno takšno akcijo, naslednje leto, ko bo treba postaviti leseni del koče, bo sploh pomembna vloga SV.
Del denarja bo za gradnjo prispevala PZS, računate tudi na državna sredstva. Kako je z njimi?
Razpis (ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in večnamenski rekreacijski infrastrukturi, op.p.) predvideva 200 tisoč evrov. V teh dneh bomo imeli urejene vse papirje za prijavo.
Društvo skrbi kar za štiri postojanke, poleg Okrešlja in Korošice sta tu še Dom planincev v Logarski dolini in Orlovo gnezdo pri slapu Rinka. To je kar zahteven zalogaj ob vedno večjih težavah z oskrbniki, kajne?
S približno 500 člani in štirimi postojankami sodimo med večja društva v Sloveniji. Z oskrbniki smo imeli doslej kar srečo. Večino denarja, ki so ga prinesle koče, smo vračali v njihovo obnavljanje in posodabljanje. Korošica je bila tako že pred požarom v celoti prenovljena, v Okrešelj smo vložili sto tisoč evrov v dveh letih pred požarom, manjkala so le še vrata na sanitarijah.
Verjetno ste že nekolik siti, da morate spet reševati iste težave.
Razmišljal sem tudi o tem, a ko v eno stvar zagrizeš, moraš zadevo izpeljati do konca.
V društvu deluje tudi več odsekov. Kako delajo v sedanjih razmerah?
Imamo alpinistični, športno-plezalni, vodniški in mladinski odsek in vsi dobro delujejo tudi v teh razmerah. Alpinistični odsek ima vsako leto alpinistično šolo, zadnja je bila uspešna, saj imamo 15 dokaj zagnanih tečajnikov. Posebej lahko izpostavim špor-
»Reševalec mora biti najprej alpinist in ob tem vztrajen. In za družbo mora biti.«
tno-plezalni odsek in uspehe plezalcev. Jernej Kruder je naš zelo uspešen član, veliko je mladih. Mladinski odsek je vse do letos vsako poletje pripravljal planinske tabore za otroke od 10. do 14. leta.
Ali gre predvsem za otroke, ki so že od doma vajeni hoditi v hribe?
Večinoma res. Radi hodijo, se družijo, ture so prilagojene in vodniki so primerno usposobljeni za delo z otroki.
Je tudi vašemu navdušenju za hojo v hribe botrovala družinska tradicija?
Niti ne. Pri nas doma smo dvakrat do trikrat letno šli na manjše hribe. Hodil sem predvsem s prijatelji, sošolci.
Kaj človeka vleče, da se loti tudi alpinističnih vzponov?
Težko rečem, kaj me vleče. Tudi sam sem o tem razmišljal. Ko greš na primer v Himalajo, ni posebnih užitkov na naporni poti, a ko prideš nazaj, bi spet šel. Nikoli se nisem dokazoval. Še vedno opravim 30 do 40 alpinističnih vzponov letno. Posebej so mi v spominu ostale prva celjska odprava na Gau-rišankar leta 1983, malo prej na Norveško in leta 1990 na Nanga Parbat. To so doživetja, ki jih ne pozabiš. Že svet v Nepalu je povsem drugačen. Ljudje so preprosti, živijo, da preživijo. S tem so zadovoljni, do tujcev imajo poseben odnos, vsak gost je »poslan od boga«. Je pa res, da jim tujci prinašajo tudi zaslužek. Vsakih nekaj let grem v Nepal
INTERVJU
27
ali Južno Ameriko. Letos to ni šlo. Pred leti smo bili alpinisti iz celjskega odseka v Indiji. Zaradi vremena nam ni uspelo priti na vrh gore. So pa odprave manjše kot nekoč. Veliko je tudi vzponov po Evropi.
Vas grize, če vam ne uspe osvojiti vrha?
Malo že. Če bi bili na primer v Indiji teden prej, bi brez težav prišli na vrh, tako pa ni šlo.
Je pri takih zahtevnih vzponih pomembno imeti dobrega plezalnega partnerja, na katerega se lahko zaneseš?
Če greš v zahtevne hribe, zagotovo. Sicer se moraš zanesti predvsem nase.
Gre za fizično ali bolj za psihično pripravljenost? Nekateri pravijo, da je vse v glavi ...
Ni vse v glavi, pomembna je tudi fizična pripravljenost.
O čem človek razmišlja, ko premaguje višine?
O ničemer posebnem. Večinoma so že razgledi božanski, ko gre za visoke hribe. Če si nekaj zabiješ v trmasto glavo, rineš naprej.
»Zdravnici na nedavnem pregledu ni bilo jasno, kako to, da mi nič ne manjka.«
Ste tudi v življenju takšni?
Pravijo, da sem trmast. Ko se neke stvari lotim, je ne spustim kar tako.
Ali pri tem poslušate tudi druga mnenja?
Zagotovo, sploh na področjih, ki jih ne poznam, na primer gradbenem.
Vrsto let ste bili tudi načelnik celjske postaje Gorske reševalne službe Slovenije. Kako ste se znašli med reševalci?
Običajno je, da te kot alpinista povabijo med reševalce. Reševalna služba še vedno na ta način nabira svoj kader. V Celju nas je 30 reševalcev. Usposabljanja obnavljamo vsako drugo leto in vsake tri leta moramo na novo opraviti zahtevne izpite.
Nesreč v hribih ne manjka. Se vam zdi ustrezno, da je ta dejavnost organizirana na prostovoljni osnovi ali bi morala biti profesionalizirana?
V lepem vremenu bi bilo izvedljivo, da bi to opravljala ekipa profesionalcev, saj so reševalne akcije v glavnem izpeljane s pomočjo helikopterja. V slabem vremenu ali v iskalnih akcijah pa je treba imeti v ekipi vsaj 15 ljudi. Država verjetno nikoli ne bo dala toliko denarja, da bi bilo na tem področju v Sloveniji zaposlenih približno 400 ljudi.
Je zadnja leta težje oditi na reševalno akcijo sredi delovnega dne? Kako delodajalci gledajo na to?
Foto: osebni arhiv
Sam nisem nikoli imel težav, vendar so primeri, ko ne morejo kar tako iz službe.
Prigod iz reševalnih akcij je verjetno kar precej .
Težko bi izpostavil eno. Spominjam se tiste pred leti, ko smo ravno gradili zavetišče na Okrešlju, ki je na žalost tudi pogorelo, kar kaže, da nimamo sreče s požari. Dve dekleti sta obtičali v steni Male Rinke. Z Okrešlja smo lahko hitro šli na pomoč. Reševali smo ju ponoči. Ponavadi je tako, da se tisti, ki »se zaplezajo«, skušajo sami rešiti, dokler je še svetlo, ko se stemni, pa ne gre več in kličejo pomoč. Celo noč smo porabili, da smo prišli do njiju in ju potegnili s stene.
Najpogosteje smo reševali ljudi v stenah nad Okrešljem. Planinci se pogosto tudi izgubijo, zaidejo kje na nižjih predelih.
Verjetno so vam hvaležni vsi, ki ste jih rešili. Ste kdaj dobili kakšno posebno darilo v znak zahvale?
Enkrat smo po dveh dneh našli in rešili Tržačana, ki je obtičal med Tursko goro in
Novembra 1983 se je Brane Povše znašel v zanimivi druščini članov celjske alpinistične odprave, ki je osvojila himalajski Gaurišankar. 7.125 metrov visok južni vrh je osvojila po še nepreplezani južni steni. To je bila do takrat prva društvena himalajska odprava v Sloveniji. V odpravi, ki jo je vodil Slavko Cankar, so bili še Aco Pepevnik, Smiljan Smodiš, Aleš Stopar, Marjana Šah, Bojan Šrot, Jože Zupan in Zvone Drobnič (AO Ljubljana - Matica) kot gost, zdravnik Tone Žunter ter novinar Srečko Šrot. Ta je poskrbel za zapise v Novem tedniku, od koder je tudi pričujoča fotografija ob vrnitvi odprave v Zagreb.
»Alpinizem ni samo šport, ampak je način življenja. Svoje življenje moraš temu prilagoditi. Vsaj enkrat tedensko grem v hribe. Pozimi je še lepše.«
pozimi zdrsnilo ... Na žalost smo imeli vsako leto kakšno smrtno žrtev, letos na srečo ne.
Imate najljubšo točko v planinah?
Ne boste verjeli, a moja najljubša točka je že od nekdaj Okrešelj. Naravni amfiteater, obdan s hribi, je res enkraten.
Ste za hribe navdušili tudi svojo družino?
Z ženo hodiva veliko skupaj v hribe, starejša hči je tudi navdušena, mlajša ne. Človek se mora sam odločiti, nikogar nima smisla siliti.
Včasih smo bili Slovenci znani po številnih uspešnih odpravah na najvišje vrhove sveta. Jih je zadnja leta manj ali samo niso tako popularizirane in ne vemo zanje?
Zdaj gre bolj za žepne odprave, ne tako množične, kot so bile nekoč. Nas je bilo 20 v odpravi pod Nan-ga Parbatom. Danes ne dobiš toliko ljudi skupaj. Tudi denar je težava. Včasih se ga je dalo »nafehtati«, zdaj je to težko.
»Upokojensko obdobje je izgledalo zadnje čase tako, da sem bil po tri do štiri dni na Okrešlju, nato sem opravil še kaj nujnega doma ...«
Brano. Po vrnitvi domov je poslal paket s piščalkami. Verjetno je mislil, da bi komu prišle prav, če bi se znašel v podobnih razmerah, kot se je on. Zdaj se da marsikdaj s pomočjo telefona določiti kraj, kjer je nekdo zašel. Tudi reševalci smo veliko bolje opremljeni kot nekoč, oblačila so zdaj lažja. Včasih smo imeli debele in težke puloverje.
Se vas nesreče še vedno dotaknejo?
Najhuje je, če rešuješ koga, ki ga poznaš. Plezalni kolega se je pred leti ubil na Ojstrici, ko
mu je
Dela v društvu je vedno veliko. Na 30 do 50 članov lahko računaš pri raznih akcijah. Vidim, da je tudi med mladimi kar precej tistih, ki se dobro odzivajo.
Bi morala država glede na vedno bolj množičen obisk planin več prispevati pri urejanju koč in planinskih poti?
V tujini država bolj skrbi za postojanke. V Švici na primer nameni vsako leto sredstva za celovito obnovo petih koč. Pri nas je bil lanski sklep poslancev državnega zbora glede rezervacije denarja za Okrešelj prva takšna zadeva. Država obljublja tudi razpis za ekološko sanacijo nekaterih planinskih koč, a ga še ni.
Bi bilo treba po vašem mnenju omejiti obisk nekaterih priljubljenih točk?
Na Triglavu sem bil v poletnih mesecih nazadnje leta 1983, sicer hodim na vrh samo še pozimi, ko so tam le redki. Večja težava se mi zdi promet v dolinah, kot so Vrata, Logarska ... Slednja je bila ob koncih tedna polna avtov. Bolje bi bilo na začetku doline postaviti parkirno hišo in potem voziti turiste po dolini.
Fnto- SHERPA
28
REPORTAŽA
Ribičeva kovačnica v Ivenci je od 5. septembra odprta za najširšo javnost.	Iz Ribičeve muzejske zbirke
Muzejska zbirka v Ivenci pri Vojniku je na voljo najširši javnosti
Pri zadnjem cinkarninem kovaču
»Kot otrok sem šel z očetom k nekemu kovaču in ga opazoval pri delu. To me je navdušilo in odločil sem se, da bom postal kovač,« se spominja začetka svojega kovaškega navdušenja Jože Ribič iz Ivence pri Vojniku. Vsa desetletja službe in tudi med služenjem vojaškega roka je delal kot kovač. Doma si je uredil kovačijo in začel zbirati stare kovaške ter druge predmete. Tako je nastala tudi bogata muzejska zbirka. Ribičeva kovačnica in muzejska zbirka sta od sobote, 5. septembra, na ogled najširši javnosti.
BRANEJERANKO
Navdušen fantič Jože je odšel z očetom še enkrat h kovaču, tokrat h Kitaku v Vitanje. Vprašala sta ga, ali bi fant lahko postal njegov vajenec. To se je tudi zgodilo. Jožeto-vo naslednje delovno mesto je bilo v celjski Delavski ulici, kjer je imel podkovno delavnico mojster Šeško. To so bili časi ne tako zelo daleč nazaj, ko so po knežjem mestu vozile še konjske vprege. Po Šeškovi selitvi v Socko je Jože odšel tja skupaj z mojstrom. Pri njem je ostal več kot desetletje. Njego-
vo kovaško znanje so izkoristili tudi drugi. Med služenjem vojaškega roka v Tolminu je Ribič prav tako opravljal kovaško delo. V jugoslovanski vojski je bil zadolžen za podkovanje konj ter popravilo orodja. Dela ni manjkalo, saj je imela vsaka jugoslovanska karavla po dva konja.
Pozneje je bil kar sedemindvajset let kovač Cinkarne Celje, od koder je odšel v pokoj kot njen zadnji kovač. V cinkarni je med drugim izdeloval in popravljal orodje,
Med starimi šivalnimi stroji
Predmeti, ki so jih nekoč uporabljali na kmečkih domačijah.
Stari likalniki na paro
ki je bilo namenjeno čiščenju peči. Službe v kovačijah so bile naporne in ne ravno zdravju prijazne, vendar je delo vseeno vzljubil.
Začel je zbirati
Ko se je zaposlil, se je v njem prebudilo zanimanje za zbira-teljstvo. Med prvimi zbranimi predmeti so bili okovje vozov, stare klešče in kladiva, stare sekire, šivalni stroji ... Pozneje, ko je Jožetu zbirateljske volje za nekaj časa zmanjkalo, je nekaj predmetov preprosto zavrgel. »Predmete, ki sem jih zavrgel, zdaj iščem, vendar jih ne uspem najti,« obžaluje takratno odločitev.
Dandanes so v Ribičevi zbirki starin kmečka, kovaška in druga orodja, različne naprave, kovaški izdelki, kmečke vprege, lonci, svetila, stara motorna kolesa in kolesa, starodobna Zastavin fičko iz leta 1979 in Volkswagnov kombi iz leta 1983 ... V Ribičevi muzejski zbirki je več kot šeststo predmetov. Zbiral jih je v širši okolici, na Pohorju, Kozjanskem, v Savinjski dolini, po bolšjih sejmih ... Posebnost Ribičeve muzejske zbirke je njegova še delujoča kovačnica, kjer kuje na star način. Kot član vojniškega vinogradniškega društva je na primer izdelal kovinsko ograjo potomke najstarejše
trte na svetu, ki je posajena ob stavbi, kjer je sedež Občine Vojnik. Obiskovalci radi opazujejo, kako Ribič na kovaškem ognju segreje železo in ga nato oblikuje. Med kovanjem spretno vrti kladivo in klešče. V domači hiši je Jožetovo kovanje pritegnilo njegovega vnuka, ki je letos končal devetletko. Ded tako prenaša svoje znanje na vnuka, ki bo kot vse kaže njegov naslednik. Vnuk že izdeluje svoje prve kovane predmete.
Z ljubitelji starodobnikov
In kako je prišlo do zamisli Jožeta Ribiča, da bo svojo zbirko odprl za najširšo javnost? Jože je navdušen tudi nad starodobnimi vozili in je član več društev, ki povezujejo ljubitelje. S soprogo zelo rada obiskujeta srečanja lastnikov starodobnih vozil. »Na izletih si večkrat ogledamo kakšno kovačnico ali muzej. Na enem od izletov v Slovenskih goricah
sva z ženo obiskala kovačni-co, kjer je kovaču pomagal njegov vnuk,« je povedal o tem, kako je prišlo do zamisli za odprtje Ribičeve zbirke za najširšo javnost. Po ogledu v Slovenskih goricah je začel Jože razmišljati, da bi lahko tudi sam na široko odprl vrata svoje zbirke. Svojo zamisel je predstavil v vojniški občini, ki jo je podprla. Zbirko in ko-vačnico si bodo lahko ogledali tako skupine kot posamezniki. Na novo zanimivost vojniške občine bo ob cesti opozarjala obvestilna tabla.
Zbirko so si doslej ogledale različne skupine, med njimi člani društev ljubiteljev sta-rodobnih vozil. Jože je član kar štirih takšnih društev in to v Celju, Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah in Velenju. »Na srečanjih lastnikov starodobnih vozil lahko srečaš veliko ljudi, se z njimi pomeniš in tudi veliko vidiš,« je strnil vtise s takšnih srečanj. Nazadnje je bil na srečanju v Postojnski jami, ki jo je obiskal prvič v življenju. Ko smo Ribiča obiskali, sta se s soprogo že pripravljala na naslednji sta-rodobni izlet, na panoramsko vožnjo po Pohorju. Letos je zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa manj starodob-nih srečanj, kot jih je bilo zadnja leta.
Staro orodje
a
»Fi nar skrfrmo zćn v/se generacij e«z
Ob prazniku občine z županom Petrom Misjo
C^lb letošnjem občinskem prazniku se v Podčetrtku veselijo števiinih naložb. Med drugim so obnovili enoto knj ižnice, uredili igrišče pri vrtcu ter obnovili prostore stare šole. Župan napoveduje, da bo do poletja prihodnje leto popolnoma drugačno podobo dobil Virštanj, kjer občona načrtuje vinogradniško-promocijski center. Precejšen zalogaj bosta tudi gradnja cenOta nujne medicinske pomoči in širitev enote ooma starejših.
Župan Občine Podčetrtek Peter Misja, ki je pred dnevi prevzel tuii vodeeje Skupnosti oččin Slovenije.
TINA SVRMČNIK
Epidrmija koroiaviruse je v ibčini Podčitrtek puktVa poecej oosleišc, soj s o mo-iali ponudniki zna slporaj tri mesrcr zapreti svoja vrata. Vendar so marcikje gm tem obdobju velikr drlali, audi o ravni občina so poskrbeli zd velike naložb. »Z veseljem ugotavljam, da se je v času eaiOemijc razvijalo celolno območjž . Za uitigs-v-iilnrri^ izboli-eavd ste poskrbeb v Termah Olimir j v "to smea so se trudili tudi dstoli ^^i^j^ pomidnlka Na srečo o naSi rbčim ni bila okužemh in iudi troouino ami net s nj niko j^ar, peri katerem bi bila potrjtna aoužba s koro-novirusom,« je dejal župan Peter Misja.
Enu večjih turističnih prireditev .hVino in čokolada o leSos ne bo. Kljub temu ie truOito, da imajo obiskoval-ei Zaj početi v vadi oOčlnO
prireditev, tako kulturnih kot kulinaričnih dogodkov, smo uspeli uresničiti v skladu z vsemi pripoeočili Necionalnega inštituteza savno zdravje. Dogodkov, ki so pretekla leta privabili nekaj tisoč obiskevalcev, letoe žar ne morame roganizieati. Na srečo se je občiea v preteklosti posvečala pazooju nebm, ki omogočajo raogieano do-puotoo^i^i^j^. umamo ^evüvr kolesaeske tn pešpott, evetl^lto špod'lanili ;l]rizccгišč u i"azgli£!ci ni stolp na Rudnici in še bi lahko našteval.
Nedavno je bil kanean šazpis za nepoofitno stano-vonja, v občini nova ntano-n^a.ijjj£i oradi tudi podjetjeGic gradnje. Je ponudbe glezile na povpraševanje dovolj ?
Tokrai so btila ria včolji^ štiri neprofiiua stanovanji1 kri jih bomo zdaj oddali, vseh ne-poofitnih stvnovanj ssHcinpi»,^;) jš jzrPtiliižžn.o 310. Do marca peiho-inje ieto be omenjrni zatebni investitor dokončal 330 stanoe vanj v iit7"iil^ noeilt blokih, šr p enim bloksm novih siano-tfa^ni bo п,£1;ј\^€с:1^јг?1п.с^јe razpolagal ^čanott;rni^]l^ skrlacl. Zasebne pobude zagradnjo je kat preoej, presenečensem, da je oehko tudi zanimaoja ta nakup. IRast гг^1:>tiii^j^l^tnvi^ia jtv ntši občini precejšnja, to vidimo poedvsem poi mladih, šoečei^te otrok se pevežuje. V Oetscitiisjji^m üdols^k^esin jvou imr-mo veS iiro^ 3S0 učeucev a osnovni šoli in l9o otsoko ki obiskujeje vrtec.
Katere so zadnje novosSi na področju šolnke in wtče-vske infrartrukturel
V Podčetrtku smo pred črsom obnovili celotno šolo in zgradile nov vrtoc. V laPo imenovani stssrri Ito^i^ kjer ima-lo pouo učina od prveoa dt ^^^^jeo^a razreda, ггпо to до-^etjei zamonjali napdjave, za kn sme oameoili .гЉМпо 80 tisoč evrooi ^ijeul::) temu, da je šola stara, se je ue bi sramoval nihčej Uredili omo tudi teraso vrtca, kjer je zdaj umetna
irava. Denar za to nolvobn, nribližno slo tisoč evrov, smo med dougim priOkbolt osi umo-čenjem bančnih oooancij. Ob Podrnžničniosnoeni šoli Pristava priMestinju načrtujemo gradnjo dod atnile arostkrov za vitez in sicer ze novo tri zd-delke. Glede na to, da v občini rastejo nova .stanovanja, bodo večji proutoni za predšolsko vzgejo št posebel potrebni.
Kmtiu booee namvnu predali kbnovličnk enoto knjižnice, k. sieer stdi pod okriOo Kn. ižnice Šmarjr pri Je^ah.
V enoti smo imeli vrsto let težave z vlago. Enotv knjižnice je namreč v spodnjem nad-
stropju starv stavbe. (Občina je laslnica deja »tavbe, ostali doli so v lasti še treh volastni-kov. Poskrbej- smo ze idkro-izolacijo, obnovo fasake, le-lež ia na vsa ostala potzeltno dela. V šeh dnah poitažeje-mc) novo oje^^ermc)^ odprtje bo čeejetno sioC-	Za
ebouvo emo namenih priblt žoo 8(0 It iso č pveov, vendar se je oplačnlo. Uci-orski pogoji Ireautnr usirezojo polte'Sam. Siceo načrtujem., da boste č0eo^ гЈ(^]»»^1Ј jjiü^ vr rkaš S ooljič in^ tcr,ais;ica n^]sE kuiturui do^ alj t.^el:)^^lml^rl^jjla	Pod
streho te siavbe Iromo načr-
zasnove že jmamo;
Pohvoalrte se iaVko tudi z vlaganji v oeotern koleoar-sloe ^tsez^e.
IS^ič,^kuj(vmo, da boo direkcija nainfraotrukturo kmalu iotrtlo izjvaij'alcocSi ^ai olino'ddo še ^n^gta orS^ella ceste med krajema Prelasko-Buče. Obnooa ceste in načrtovana gradnja kolesarske eteze bosta vre. dni psibližno milijon evrov. Računam, da bo država prihodnje leto namenu predala Volekarska stero GoloVi-njck-Dekmanaa, tako da bo vsa občinv pteplvtena sj kro^ i^-utezami, Letos smo že uredili in osfaltirali eeč kot šest kilomntrev lokalnih cest. Orrnutno stroji brnijo na dvčkčomotrskem odseku v Virttenj u, kiji er pri ob novi sodoluje Oržnva, izvajalec del bo saniral tudi zomeljski plaz. V skSopu obnovt bo do-koačano ktlesarsda sit:^^a. V središču omenjenuga knii'^j;;^ too tudi novo križišče oz. nov zavijolni pas.
V tako imenovani stari Ba-noviui žCe^^into do pr-hvdnjegč
promocijski eonter. SSpodnji del i^iai'^lUe bo oamenjen da-gu^t:ac^jam in ooroidajl voin n,a-šihi tiunccg^cailnillov. Enot nesl stropje višjes t>o iaieraktivna miza, kjer bodoobiskovalci lahko posadili trto, jo obrezali, se poučili o pripoavi vina in podobno. Za ureditev stavbe, ki jo jt občina odkupita od KmotilsVe zodruge Vmarje ptri selšaPe tvorno ^m^nsiili .2^0 O^^o^ ^e.^i'O'^, ^a^ Intv^^cOi^Siifn^ ■pe^^le^^^ s,ft dodalnih iotti t^scn^ c^a^kf^^^. ZTVa^ ureditev cenlra, lc^ jg^ tio bajnarjetneje u]s)^l^ttl^al Tu^i:2t(im Sloc:^^^t;rt(;ok, ssmo pre jeli eavrco^s^o ^oI'l-^^ricirarjj^.. IKZcc bo roe našteto posiorjeno, ^o imel Virštanj pozo^cmi
^a^^i^^i ^o ]O((m£!Inltr^^jlsii ij«^ic:i'"t^ prihodnja leto?
Psoii j^ zasgotovao uradi tov sentro nujne madicinske
pomoči. V občlneM upravi si žolimo, da bi imell v ne. o^ce^ia^ vseoi ić^i^ d^n n,a voljo ekipo nujne medicleske pomoči z reševvlnim 'd^n:zin^rie. CH^edi? na pevečnvonje štovo l^ p^reli^v<^^ci.tv v naši občini bimo potrebovali še eneea Сој1;^!;]^«:)01;. 2..cli",^tni1t.<a. V isti stavbj knof; c^ittei1 loo novn eootv dc^ma i^tti:fjj^^Htt^ kjer bv na ni-ljo šO ^ccd^a-i 1ј::,^1п pjjo^tjf^^^. Too pomeni, dan bomz ponvah zz^crgljiv^i^Si enoiz doma, ki žile; zdaj .rilo sprejme sč jc!lll,r^(r,0acncl^vl. P'rojekc^ za gradnjo eentra mijni^	^^mir^
č i i n razširitzv do^,a ja že ]rsr^]:^I"attiiljti]:L, omalu ttccmo v log:io za oridobjvtv !01»^сг1з^ n d o ti^l1 j^nj a .
Kako Utaže z Vonarskim jazerom?
I»^relce'^ sia^ps^i'tc^ ^nso vlfožlii v u^)sdii:e?v zapjicc^n^cte. ki omn-go^i^ ]irr(^^ipc:]^^avIS(» Va^i-i^t^c^o naših krajem. ОМшсИ svel: j ft že saoejel oljčin^^^ inc^clrol-jn:^ psrostccrssii^ nanO zin ^uiri^^^čn^ cent1fer s (^olnatrn^i z )^-ic:^]eccij'o in jj>os^iinslsimi prostori. Vse to bi radi uresničili s nomočjo jaono-zasebnega pa^tneor-sirvia. Čakamo rezultate razOskav, ki bodo pokazale, all je ojezeoi-tev jezera možna ali ne. Gre za enega pomembnejših regijskih projektov, s katerim se bomo pe-egovali zu evropsko sofinuneiran-e. Verjamem. da bomo- ia denar lahko izkoristili.
Najtrši oreh ostajz razpai dajoč grad?
Ves čas si prizadevamo, da bi vendarle rešili pro-Oiematiko gradu, katervga žO-oditotna lastnika je obrtna1 Obšinski sueo ^e sipoio-miadi in jn^letii de! !зе;^(е o^lKi^inslj.eEijjja р^1-1^;^ ^.;i^elje!1 nel^aj liom^mle^i^ sdc^^^oa. ^j^lt^ovi n^^rvi^n je urobhli st^^lcz g^atiu ^n graj-
Foto: Andraž Purg - GruppA0
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Lani zabeležili 8.000 nočitev in 120 tisoč obiskovalcev
Zgodbo o uspehu spisali zahvaljujoč jelenom
»Jelenjadi se še nisem nagledal, čeprav z njo so-bivam že 30 let. Je eden glavnih razlogov, zakaj je uspela zgodba naše turistične dejavnosti, in je osnovni magnet, zaradi katerega k nam prihajajo obiskovalci od blizu in daleč.« Tako pravi Borut Ježovnik, gospodar kmetije Jelenov greben, ki bo za prispevek k razvoju turizma v Podčetrtku in uspešno podjetniško pot ob letošnjem občinskem prazniku prejela najvišje priznanje, plaketo občine. Na kmetiji, kjer je redno zaposlenih 24 ljudi, ne spijo na lovorikah, temveč iz leta v leto širijo ponudbo. V zadnjem času so pod streho postavili turističnoproizvodni center, kjer bodo na enem mestu obiskovalcem prikazali svojo pestro ponudbo.
TINA STRMČNIK
Borut Ježovnik je kmetijo prevzel leta 1984, ko je bil star komaj 18 let. Njegov stari oče Ivan Amon je imel takrat zdravstvene težave in se je z ženo odločil, da bo vse skupaj predal vnuku, ki je ves čas pomagal na posestvu. Ta se še danes zaveda, kako hrabra sta bila stara starša, da sta mu dala proste roke. »Včasih je bila krava statusni simbol. Ker sem se odločil, da bom opustil govedorejo in se lotil nečesa drugega, so v vasi vsi po vrsti več let debelo gledali. Mislili so, da bo vse
skupaj propadlo.« Ježovnik se je najprej posvetil gojenju gob, s čimer sta se ukvarjala že njegova starša. Omenjena proizvodnja je bila opredeljena kot kmetijska dejavnost, oproščena davka. Spominja se, da so člani družine iz tega naredili dober posel. Pridobili so osnovni kapital, s pomočjo katerega so lahko začeli razvijati nove turistične zgodbe.
Ko so krave zapustile kmetijo, so z Brionov pripeljali 75 jelenov damjakov. Ježovniko-va starša sta se nad gojenjem
Jeleni in košute - največji magnet, ki obiskovalce privablja na Jelenov greben.
teh živali navdušila v Holan-diji, nato sta po izkušnjah vprašala rejca na Konjiški gori in se s sinovo družino odločila za ta pogumen korak. Turistom so bili jeleni zanimivi, marsikdo je želel poskusiti divjačinske izdelke. »Najprej smo gostom z narez-
ki postregli v garaži in kleti. Ker smo gojili gobe, so bili del ponudbe šampinjoni, pripravljeni na različne načine. Najprej je naša dejavnost rasla organsko. Ko smo videli, da je pravi čas, da vse skupaj malo pospešimo, smo najeli posojila in se lotili večjih na-
ložb,« pripoveduje Ježovnik, ki je z ženo Asunto leta 1990 ustanovil podjetje in gostišču nadel ime Jelenov greben.
Ko živali učijo človeka
Gojenje jelenjadi je po 30 letih še vedno ena najbolj
»Nobenega izdelka, ki ga naredimo na Jelenovem grebenu, ne odpeljemo od >doma<. Vso ponudbo prodamo posameznikom in podjetnikom, ki pridejo k nam.«
prepoznavnih dejavnosti Je-žovnikovih. Večkrat na dan se v dolino zasliši klic »Pika«, ko gospodar k sebi pokliče člane črede, jim postreže z zrnjem koruze in obiskovalcem kmetije omogoči opazovanje živali čisto od blizu. Te se prosto pasejo na pašnikih, mir poiščejo v zavetju gozda. Skotijo se mladiči, ciklus se ponavlja. »Vsaki dve leti zamenjamo samce, da ne pride do krvnih sorodstev. Skrbimo, da ima čreda vodo, sol in dovolj raznolike hrane. Posebnih skrbi z njo nimamo,« je povedal. Dodal je, da je seznanjen z vsako živaljo v obori in da ve, če se pri kateri pojavi kakšna težava ali bolezen. Tudi to, da se pravočasno odzove na vsako spremembo, je po njegovih besedah eden od razlogov, da so te gozdne živali zdrave. »Od jelenjadi sem se naučil marsikaj. Z njo sobivam, razmišljam o tem, kaj živalim ustreza in kaj ne. Včasih je treba jelene in košute pustiti pri miru, česar določeni ljudje ne razumejo. Ko se bo žival dobro počutila in bo pripravljena na stik, bo sama prišla k človeku.«
Spoštovane občanke in občani Občine Podčetrtek ter vsi, ki obiskujete našo občino
ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Naj vam bo vedno lepo, zabavno, veselo in predvsem zdravo v naši lepi občini.
ŽUPAN Peter Misia s sodelavkami
I
Če je kmetijo pretekla leta obiskalo 60 odstotkov tujcev in 40 odstotkov Slovencev, je struktura gostov letos precej drugačna. A če zna gostinec ustrezno predstaviti ponudbo, so tudi domači gostje pripravljeni plačati kakšen evro več, ugotavlja gospodar.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Trgovinica z domačimi izdelki	in čips. V kuhinji seveda diši tudi po jabolčnem zavitku.	Ježovnik, velik ljubitelj in dober poznavalec žlahtne kapljice.
Pomembni sta vsebina in oblika
Do danes so Ježovnikovi svojo ponudbo izdatno nadgradili. Ko so v gostišču sprejemali goste, so zaznali, da bi na grebenu sredi narave marsikdo rad prespal. Leta 1996 so ponudili sobe in apartmaje. Nastanitvene zmogljivosti so uredili tudi v hiši, ki so jo kupili pred tremi leti in je le streljaj od olimskega samostana. Danes lahko v svojih prostorih sprejmejo 44 gostov, ki lahko uživajo v wellnessu z masa-žnim bazenom, s savnami in ponudbo masaž.
Vinograd, ki je bil vrsto let del kmetije, so pred časom nadomestili s sadovnjakom, kjer rastejo stare sorte jablan. Ob našem obisku so se drevesa ši-bila pod plodovi. Pridelek predelajo v žganje, marmelade, suhe krhlje in druge izdelke, ki jih ponujajo v svoji trgovinici. Zavedajo se, da je pomembna kakovost izdelkov. A tudi embalaže, v katero so spravljeni, še zdaleč ne podcenjujejo. Izdelujejo jo s svojimi stroji za laserski izrez in lasersko graviranje. Že vrsto let poslovna in promocijska darila pripravljajo tudi za druge.
Čeprav so se svojemu vinogradu odpovedali, ostajajo ljubitelji dobre kapljice. Slednjo gostom predstavijo v vinoteki, poimenovani Star' ata. Posvečena je namreč Je-žovnikovemu staremu očetu, ki je vrsto let sam skrbel za vinograd.
Ob sadovnjaku je danes Jabolčni ranč - gre za star skedenj, ki so ga Ježovnikovi razširili in zasteklili, tako da lahko sprejme do 150 gostov.
Zahvaljujoč celotni ponudbi, se število obiskovalcev Jelenovega grebena iz leta v leto povečuje. V zadnjem obdobju so našteli 120 tisoč gostov letno.
Od ideje do izdelka
Zadnja novost je turistično-proizvodni center, s katerim želijo razbremeniti Jelenov greben. Stavba, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali proizvodnjo izdelkov, se o njih poučili, jih poskusili in jih tudi kupili, že stoji. Obilne lanske padavine so novogradnjo na enem od delov sicer nekoliko poškodovale, zdaj je na vrsti odpravljanje posledic.
Tamkajšnji prostori bodo med drugim namenjeni proizvodnji destilatov, sokov, marmelad in drugih konzerviranih izdelkov. Manjkala ne bo sušilnica suhomesnatih izdelkov. Ljubitelji tovrstnih dobrot si bodo lahko ogledali, kako nastajajo salame, pršuti, paštete in podobno. V degustacijski sobi bodo obiskovalci v zameno za plačano kotizacijo lahko poskusili enega od degustacijskih menijev. V novem centru bosta svoje mesto imela tako imenovani lesni studio s stroji za rezkanje lesa ter laserski studio za izrezovanje in gra-viraje na najrazličnejše materiale. Svoj prostor bo dobil tudi keramični studio, kjer bo predstavljena izdelava spominkov in drugih keramičnih predmetov. Različni izdelki, ki nosijo podpis Jelenovega grebena, bodo na ogled v razstavnem prostoru poslovnih daril. Predavanjem in team buildingom bo namenjena učilnica, ki jo bodo zainteresirani lahko tudi naieli.
Čas za delo in počitek
Ali zaradi toliko različnih dejavnosti družina težko odloži delo? Borut Ježovnik svoj dan začne zgodaj, saj rad izkoristi jutranji mir. Dela do 16. ure, nato si vzame čas zase. »Z ženo imava rada dopust, vsako leto ga še podaljšujeva. Mislim, da si ga zasluživa. Proste trenutke si vedno lažje vzameva tudi zato, ker delo že prevzemajo najine hčere.«
Hčere - Rebeka, Karolina in Lara - se zanimajo vsaka za svoje področje. Ena se posveča gostinstvu, druga oblikovanju, tretja študira biotehnologijo in bo skrbela za prihodnost turističnopro-izvodnega centra. Vsi člani družine se s svojim delom dopolnjujejo. Kljub osebni in profesionalni povezanosti drug drugemu puščajo dovolj svobode, kar se zdi glavi družine zelo pomembno. »Ob koncih tednih ne moremo biti odsotni s kmetije, saj je takrat največ dela. Med tednom je vsak član družine prost vsaj dva dni. Na dan ne delamo več, kot zmoremo. Če človek pretirava, ni več učinkovit.«
Sogovornik je ponosen tudi na svoje zaposlene. Nekateri so Jelenovemu grebenu zvesti že več kot 20 let. Prepričan je, da že dolžina delovne dobe določenih sodelavcev veliko pove o tem družinskem podjetju. In dodal, da redno zaposlenim pomagajo še pogodbeni sodelavci in študenti. »Svoje ljudi« je opisal kot preproste, a čudovite in delavne posameznike. Ko je dela veliko, vsi vedo, da i'e
treba zavihati rokave. Ko je dela manj, znajo vsi uživati, je dejal. »Kolikor le zmorem, skrbim za to, da je vzdušje v kolektivu primerno, da imajo zaposleni redne in primerne plače ter vse ostalo, kar jim pripada. Svoje sodelavce jemljem kot družino in mislim, da smo našli zelo dobro skupno formulo.«
Povezani so močnejši
Po besedah Boruta Ježov-nika je občina Podčetrtek tipičen primer, kako se da lepo živeti v simbiozi drug z drugim. Paradni konj so Terme Olimia, zaradi katerih so uspešni tudi ostali ponudniki. Hkrati imajo močno podporo občine. »Župan skrbi
za razvoj kraja in ve, kako je treba streči turizmu. Brez takšnega ozračja nam zagotovo ne bi tako uspevalo. To nam po vsej verjetnosti zavida marsikdo v državi.«
Dodal je, da različni ponudniki med sabo niso konkurenti. V času unovčevanja turističnih bonov, ko se no-čitvene zmogljivosti Jelenovega grebena hitro polnijo, receptorke goste usmerjajo še drugam. Tudi sicer obiskovalcem z veseljem povedo za vsako dobro gostilno in za vsako zanimivost, vredno ogleda. Ježovnik je vesel, da imajo kaj ponuditi tudi Kozjanski park in okoliške občine.
S svojo kmetijo ima s člani družine še velike načrte
Ko bodo namenu predali turističnoproizvodni center, želijo na mestu, kjer sta trenutno penziona Rebeka in Karolina, začeti graditi hotel. Stavba, velika 5.400 kvadratnih metrov, bo lahko sprejela 70 obiskovalcev. Ježovnik si želi, da bi gostje v svetlih in udobnih prostorih lahko napolnili svoje baterije. Mu bo za stavbami, ki danes pomembno sooblikujejo podobo kmetije, kaj žal? »Ko smo uredili penziona, sta bila v duhu tedanjega časa. Zdaj so želje turistov drugačne. Prilagajanja nimam rad. Najlepše je vse porušiti in zgraditi na novo, sicer se človek ves čas ukvarja s popravki,« je zaključil.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Moja žena skrbi za dom, gospodinjstvo, pisarno in zame, da imam več časa za razvijanje svojih idej. Imava tri pridne hčere. To, da tudi one vidijo svojo prihodnost v naši dejavnosti, tudi nama daie večio volio do dela« pravi Borut Ježovnik.
Po podatkih aplikacije Fotovoltaičnigeografski informacijski sistem (PVCIS), ki jo zagotavlja Evropska komisija, je na območju Podčetrtka možno dosegati letno proizvodnjo več kot 1.100 kilovatnih ur električne energije, za vsak instaliran kilovat moči sončne elektrarne.
Kakšen je sončni potencial vašega objekta?
Za brezplačen izračun obiščite www.ece.si ali nam Dišite na energetske.resitve@ece.si.
1.100
UNVWWN/te»

ENERGETSKE REŠITVE ЕГЕ
flan cknninp:

I/	elektro
V Elektro Celie л M "» eorenjskc
32
NAMIG ZA IZLET
Razgledi s poti
; шивдјј

Pohodnikov ne manjka.
Cvetoči lokvanji sredi Ribniškega jezera
Ribniški vrh z nenavadnim spomenikom
S Kop do Ribniškega jezera
Malo višje, kjer se lažje diha
Če sem doslej Pohorje doživljala predvsem kot nepregledno območje smrekovih gozdov, kamor se lahko skriješ pred poletno vročino, je sprehod s Kop nad Slovenj Gradcem do Ribniške koče in bližjega jezera ponudil bolj odprt svet travniških planjav in skoraj pravljičnih gozdnih jas s cvetočim resjem. Nekaj rahlih vzponov ne predstavlja ovire za vse gibanja željne, saj je bilo na poti mogoče srečati pohodnike vseh generacij, a tudi številne kolesarje. Vroč dan v dolini je malo višje vsekakor lažje preživeti. Primerna pa je tudi v vseh drugih letnih časih.
TATJANA CVIRN
Pot je dobro označena in tudi znana, zato ni za tiste, ki imajo radi samoto in mir. Še
najbolj glasno in množično je pri obeh planinskih kočah, Grmovškovem domu in Ribni-
ški koči, saj se je tja mogoče pripeljati z avtom. Mnogi se te dni odpravijo nabirat gobe in brusnice, še mesec nazaj so bile na programu borovnice. Tisti, ki smo jih zamudili, smo si zaželeli vsaj borovničevega zavitka, a pot do njega tudi ni bila čisto enostavna ... Še prej si ga je bilo treba zaslužiti!
Na Črni vrh
Malo manj kot dve uri zložne hoje je s Kop do Ribniške koče. Na jutranje čistem in jasnem obzorju seže med potjo pogled do Pece, Uršlje gore ter Kamniško-Savinjskih Alp. In-
formacijska tabla je v pomoč pri prepoznavanju oddaljenih vrhov. Lesena klopca vabi in čeprav se je pot šele dobro začela, je treba malo posedeti tudi zato, da se naužiješ lepega razgleda.
V nadaljevanju je pot razgibana, malo vodi skozi gozd, malo čez jase. Najbolj strm je vzpon na Črni vrh, najvišji vrh Pohorja, a ker ima le 1.543 m, je to »mala malca«. Na vrhu stoji spomenik, sestavljen iz treh visokih povezanih kovinskih križev, ob vznožju so trije klini. Na znamenju piše, da je bilo postavljeno na pobudo PD
Mislinja in Župnijskega urada Šentilj pod Turjakom. V bližini nudi v slabem vremenu zavetje koča škorjanka, narejena iz lesa in pokrita z lubjem, kakršne so si nekoč za zasilna bivališča postavljali pohorski oglarji.
Ob Ribniškem jezeru
Mimo Ribniške koče je treba nekaj metrov po cesti ali po shojeni poti čez travnik in spet navzgor, tokrat na Jezerski ali Ribniški vrh, ki je le nekaj metrov nižji od Črnega. Na vrhu je spomenik NOB, ki s svojo
neobičajno podobo dimnika spominja na del kakšne industrijske dediščine ... Od tam je le še nekaj minut spusta do začetka lesenih brvi, ki čez močvirnat svet vodijo do jezera. Okolje je podobno kot pri drugih pohorskih jezerih. Ribniško je v teh dneh polno cvetočih lokvanjev, na temni gladini odsevajo oblaki. Na klopcah ob robu je gneča, mogoč je le kratek postanek, da si vtisneš v spomin ta lep prizor.
Nazaj grede lahko počivaš ob dveh umetnih zajezitvah, kjer ni gneče. Prva je že kmalu nad Ribniško kočo, druga, Petelinje jezero, je blizu Grmov-škovega doma. Tam so leseni ležalniki pripravljeni za najbolj utrujene, medtem ko se je nam prikazoval borovničev zavitek. Šele v Lukovem domu so lahko potešili naše želje. Nič čudnega, toliko obiskovalcev, a tako malo borovnic .
Foto: TEJA PODGORŠEK
S Tomažem Režunom, županom Občine Radeče
»Vpliv >korone< najbolj občutimo v družbenem življenju«
Občina Radeče se v zadnjih letih posveča projektom, ki izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev in hkrati povečujej o njeno turistično mikavnost ter prepoznavnost. Tudi v tej občini seveda občutijo nove razmere, v kateriU vsi živimo že nekaj mesecev, zato v traditional-nem prazničnempogovovu z županom ObčineRadeče Tomažem Režunom nismo mogli mimo vpliva in posledic voronpviruea, dotaknili pa smo se tudi drugih vidikov delovanja občine od zadnjega občinskega praznika.
ROBERT GORJANC
Kako aktualne razmere v zvezi s koronavirustm vplivajo na življenje v občini in na uresničevanje načrtov, k] ste si jih zadali, ter na obeleževanje le-ošnjega občinskega praznika?
Kot ostale občine tudi mi živimo v določeni negotovosti, a mtnim, da ae Občina Radeče dokaj solidno spvpada a tem izzivom. Občinski p-aznik že-limv prazn ovati kot v minulih letihr da pokažemo, kaj smo natedili v enoletoim otdobjri, kako so delala društva, pridni ljudje v naših Radačah. Kot kaže, bomo laleko praznovali v akrnjeni abliki, pri čemet bomo posčušali izvesti svetav no sejo e opošlevanjnm aktualnih ularepov, a tistega pravega-bolj mnovičnega slavja ne go, nenazaenje -udi Splavarjknja ni bilo. Upkmt da se bomo čimprej vrnili v normalno življenje.
Spiavarjenje po Savi je zagotovo paradna turistična dejavnost, ki je utrpela najhujše posledice zaradi pandemije. Tudi tradicionalni vsakoletni istoimenski turistični prineditvi ste se morali odpovedati. Kakšna je škoda zaradi izpada prihodkov?
Glede na to, da v občini nimamo velikih namestitvenih zmoejivosti, hotelov, ierm..., nas po finandni plati ta izpad ni taliko pveadet, čopnav škoda zagotovo je kakaj deset ti-
soč evrov. V tčm mesecu bo jasno, ali se bomo v občini morali odločiti za rebapans pto-računa, trenutno sicer kaže, da tega ukrepčne bo treba sprejeti, kar je vendarle spodbuden podatek. Večja težava je, da je koronavirus -vlival na krčenje socialnega, dtužbenega žitljo-oja, na zmanjščnje stikov med občani, oslabil je medgenera-cijsko druženja? in vplival na družinsPe (odnose. Tega sa ne meri v denarju, to pa je nepopravljiva škoda, ki je bomo verjetno šele paav občutili.
Katere večje projekte vam je v občini uspčlo uresničiai v minulem obdobju, v teh areženih oholiščinah?
Ker je življenje za dva, tri mesece zasialo, je seveda prišlo do nekateriO zamikočpri prejektih, kljub temu v obtini inveoticije dokaj uspešno ure-sničujemt. V teh dneh smo končali urejanje zunanje podobe zdravstvenega domv in Ulice OF, ki se navezuje na to območje. Naložba je vredna 250 tisoč evrov. Izvedli smo prenovo ceste Zajec-Klenov-šek, uredili sanitarije v štirih naistropjih r osnavni šili. Končujemo tudi evropski projekt rečnega turizma Posavski ribji krog - Oživimo savske zgodite pri ribniko ob Savi, to oltomočje dobiva končno celo-seno podobo. Že od Oebruarja imamo nameščeno plezalno steno v telovadnici šole, a it
To marž Režun, župan Občine Radeč e
nismo mogli ne uradno odpreti ne uporabiti, npam, da bomo too uresničili v septembru. V naslednjih tednih bomo papraooili tudi razpis za nakup aove cisterne za gasilce, gče za peojekt,vreken 300 eisoč evrov, ze gasilsko društvo Vrhovo smo v ob čini kupili stavbo v vaednosti 185 tisoč: evrov. Pred podpisom je sofinancerska pogodba z državo za gradnjo plo čnika okrog Gaja in navezavo na glavno cesto in proti železniški postaji. Postopki za gradnjo kolesarskepovezave Radeče-Vrhovo se bližajo zaključku. Z izvajanjem investicij smo v občini lahko zadovoljni.
Vsaj do nedavnega je bila ena najbolj perečih tem v občini (ali morda še je) težko pričakovana obnova državne rpstp Zidani Mnst-Rarlprp Sn
se v zadnjem času duhovi kaj pomirili glede vožnje težkih tovornih vozil po rej cesti?
Mvram reči, da se prebivalci Zidanega Mosta zolo korektni in se zavedajo, da jo too cotVo treba uredit- in
obnovit?. Izb -meri Radeč imamo srečo, da je dolga ravnina in se avtomobili lahko brez težav razporedijo, tudi kamjt oni. a Zidaaem Mostupa je drugačeo ni tolikšen probiem prenova coste kot sto iežava mostovi tn obmvčje okrsg njih, ki predstvvljajo ozko grlo. -SVenim, da je ed-no rv-šitev v sirpnosti in da vsi, vso povezani s obnovo in izvajanjem prometa na tej crsti, prispevtjo znoj de]g polirijo, da obrne kaVznv tovurno vo-eilo, ditekeija, ievajalev del in tudi občani, da kdaj izberejo kakšno daljšv obvoznv pot, ki jetudi lepjüa in bolje utejena. Lahko zudi popolnoma zapremo cesto za tovorni promet, a moramo vedčti, da je treba na obmvčje doštavljzti nujne dobrine, nenazadnje tudi material na gradbišče.
Enega večjih projektov, in sicer SSosa šola za nove ideje vJagnjenici, smo paed časom v našem časoptsu že podrobneje predstaaüL V občini ste ueesničili še gp evropsk- projekt z naslozam Dobrz energija. Gre zaured?-tev prostorov v ZD Radečet ki so namenjenr medgeneracij-sVemu povezovanju. Kako je ta zaživeii
D o »korone« več loot: odlično. Priče smo lahko bili r>rijetne-
mu druženju mladih s starejsL mi ubčznv skdelovali so na delavnicah. Disedtoe ZD je prišel k mens .n dejal: »>Zanimanje je vellltp, treba bo kupiti dodatne mize in stole.« Tudi votomobil jč v eksčru tigt poojekta iv okoliških krajao ve Radeoe po opravkih pripeljal zeiiko ljudi Res je navdušuj o Pe, kako se je prijel ta projekt. Zdaj, v trei nutnih okoHšjVnah, ta projekt stoji in too j (i n evč od postedic vplive »»vorane«e
Kakšna je trenuSno socialna slika v oVčini in ah js epidemija moeda posegga tudi na do podrouje? Glrde na to, da v vadeški papirnici, ki je glavni zaposlovatep or občini, niate imeli večjih težav, bi pričakovali, da se dudi sooialne rrzmnre nisa pvgveč posiabšate.
oapisnica zaenkrat dela stabilno in zaradi toona-rieae niomo niti za dan zaustavili pidizvodnjo. Tudi nasplah sv j s -ospodarstvo v oblini pgOra odzva-o na nazmerv, podjetja bolj al? monj normolno c-^^!!.!^-jo. Bavzposeln vat ve nam v občim tzkv ns rre?o ni oltxT^tno jvovišala. Mogoče je danes velo šle laž-z dobiti kakršnega ačbre-g-a dslavca, kot jise? ekoronoo Trenutno j v socialna sZko kar zadeva zoposlenost sotidna.
i^oit^i^: SHERPA
I^.eav<srlc od miHjonarja za trib une, atletsko stezo, igriščezumetno travo ...
Odkar ima oblina Rateče milijonarja, ki je to postal z zadetkom na lotu, pogovor z županom Tomažem Režgnom ne mine brez vprašanja o tem, kam bo občina vložila 257 tisoč evrov, ki jih je prejela iz davka na dobitek. Že pred časom je župan povedal, da bo po dogovoru z občanom, loterijskim dobitnikom, denar vložila v ureditev športne infrastrukture, a o podrobnostih še ni želel govoriti. Ob tokratnem prazničnem pogovoru je vendarle razkril malo več.
»Denar je še vedno na računu,« je povedal najprej in potem le začel malo bolj razkrivati podrobnosti. »Z našim milijonarjem, na katerega sem zelo ponosen, da ga imamo v Radečah, in s klubi smo dogovorjeni, da bomo okrog šole naredili nekaj lepih stvari, čeprav še
te v tem letu, ti bo namenjenoprojektiranju. Verjamem, da bomo pozimi prišli do končne podgbe,« je bil.e vedno kat malo skrirnosten Tomaž Režun in ob tem omenil, da bo treba pridobiti še nekaj denarja tudi od države.
»Pogovarjamo se o tribunah v športni dvorani in tartan stezi na štadionu. Za teniškimi igrišči, kjer smo že kupili zemljo in projekt umestili v prostor, pa nameravamo zgraditi še nogometno igrišče z umetno travo, ki bi bilo namenjeno predvsem za treninge mlajših selekcij.«
Ob tem je župan še povedal, da je v rade-ški nogometni klub prišlo nekaj denarja od prodaje talentiranega domačega nogometaša v Salzburg, ta denar pa bo namenjen za postavitev razsvetljave.
RG. Foto: SHERPA
nnriMi RAmrif
Ob prazniku občine Radeče vsem občankam in občanom iskreno čestitam!
Žiman Občine Radeče Tomaž Režun s sodelavci
Športni park v Radečah, ki bo čredvidoma prihodnje leto dobil novo, še lepšo podobo.
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
&r*L%sm
У
[4 j?

■ ■ Ш


' » - £ . ; ^
■■ „ ^ -v





m:-
T ' ' ~

Mogočen Gašperjev kostanj se v vsej svoji lepoti bohoti v radeškem hribovskem naselju Močilno.


1

S®
Gašperjev kostanj, najdebelejše drevo v Sloveniji
najbolj
Občudovano celo leto, a jeseni, ko rodi sadeže
Občina Radeče se ponaša z izjemno naravno znamenitostjo. V hribovskem naselju Močilno na nadmorski višini 580 metrov namreč raste najdebelejše drevo v Sloveniji. V prsnem obsegu meri 11,10 metra. To posebno drevo, staro več kot tristo let, je ime dobilo po Gašperjih iz več generacij v družini Kišek, ki je lastnica drevesa, saj to raste na njihovi domačiji. To znamenito drevo je zavarovano kot vrednota državnega pomena.
Obiskovalci lahko nekaj osnovnih informacij o tem imenitnem drevesu preberejo na informativni tabli.
ROBERT GORJANC
Nekoč je bil 18 metrov visok orjak del gozda, leta 1990 pa je bil gozd na zahodni strani drevesa spremenjen v travnik. Drevo je danes razvejano v štiri debla, eno je suho, saj je po pripovedovanju domačih vanj leta 1980 udarila strela.
Na debeli kostanj pri Radečah je opozoril Pavel Kavšek, ko je bil leta 1976 v okviru poljudnoznanstvene revije Pionir organiziran popis Najdebelejše drevo v domačem kraju. V prsni višini je takrat kostanj obsegal 10,57 metra in tako je postal najdebelejše drevo v Sloveniji. Takrat je republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine vpisal Gašperjev kostanj v seznam najpomembnejših
naravnih dediščin Slovenije. Leta 1998 je tudi občinski svet Občine Radeče sprejel odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti v občini in razglasil Gašperjev kostanj za dendro-loški spomenik.
Tradicija
navdihuje ...
»Za tako majhno lokalno skupnost je izjemno pomembno, da je ravno v našem okolju naravna vrednota, ki je tudi po lanskih zadnjih meritvah zavoda za gozdove najdebelejše drevo v Sloveniji. Glede na to, da živimo v koronačasih, ko so Slovenci začeli raziskovati skrite kotičke naše dežele, opažamo povečano zanimanje za naše
najdebelejše drevo,« je povedala Duška Kalin, direktorica Kulturnega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče (KTRC).
Drevo ima torej z dolgo življenjsko dobo častitljivo zgodovino. »Pod tem kostanjem so se že v času mojega pradeda in deda zbirali in družili ob t. i. >pušn šanku<,«
je povedal gospodar Gašper Kišek, zadnji, četrti iz generacije Gašperjev.
Kiškovi na svoji čudoviti domačiji res zgledno skrbijo za najdebelejši kostanj, ki se bohoti v svoji mogočnosti, kar je opazno že na prvi pogled. Že res, da jih k temu zavezujejo tudi usmeritve zavoda za gozdove in zavoda
za varstvo naravne dediščine, a bolj kot to so pomembni pristna skrb, zadovoljstvo in ponos, da imajo na svoji domačiji takšno posebnost.
In še nekaj gre družini Kišek na roko; da je starejša hči Mateja končala študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, strokovnjakinja je tako kar doma. Tako je tudi
pravi naslov za odgovor na vprašanje, kako je to drevo uspelo preživeti toliko let in se ohraniti v tako mogočni in vitalni podobi navkljub vsem hudim časom in vremenskim pojavom, ki so se zgodili v vsem tem obdobju.
Občudovanja
vredna trdoživost
»Evropski pravi kostanj je izredno dolgoživo in trdoživo drevo in v tem okolju so zelo ugodni ekološki pogoji za rast te drevesne vrste. Drugi razlog so seveda ljudje, ki so živeli ob tem kostanju, pri čemer je bil zanje poseben ponos, imel je svojo zgodbo, zato so ga tudi znali ohraniti. V preteklosti je bilo namreč mnogo dreves, tudi debelejših, ki so rasla v bližini tega kostanja, a so jih ljudje posekali,« je fenomen najde-belejšega kostanja pojasnila Mateja Kišek, ki je o domačem kostanju napisala tudi diplomsko delo z naslovom Zdravje Gašperjevega kostanja pri Radečah in njegovo varstvo.
Dokaz velike vitalnosti tega drevesa je tudi, da vsako jesen še vedno bogato obrodi in prinaša kakovostne plodove,
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Gašperjev kostanj je na čudovito urejenem posestvu družine Kišek.
Zakonca Kišek s hčerama Matejo in Tjašo vzorno skrbita za Gašperjev kostanj in zgledno urejenost posestva.
okusen sladek kostanj, ki je prava poslastica tudi za obiskovalce. Ti ga jeseni na domačiji Kiškovih pokušajo ali si ga nekaj odnesejo domov.
»Nikoli nismo stehtali vsega kostanja, zato je težko odgovoriti, kolikšna je letina. Ocenjujemo, da bi ga lahko bilo od 200 do 300 kilogramov, ampak gre za dokaj nehvaležne ocene,« je še dejala mlada strokovnjakinja.
Glede postopkov za ohranjanje drevesa je še dodala, da je bilo v preteklem letu izdelano posebno strokovno mnenje, ki predstavlja usmeritev za nadaljnjo skrb za drevo, da bo tako živelo še naprej.
»Glede na to, da kostanje napada gliva kostanjevega raka, je z arborističnega vidika pomembno predvsem obžagovanje suhih vej, da se drevo lahko obrašča in da ni nevarno za ljudi, ki kdaj posedijo pod krošnjo. To so ključna opravila. Tudi vrhovi so povezani, in sicer s posebno vrvjo, ker je en del drevesa težji od drugega, da se v primeru vetroloma, snegoloma drevo ne bi razklenilo. Drugi ukrepi niso potrebni. O izje-
mni vitalnosti drevesa govori tudi to, da se vedno novi poganjki še vedno izraščajo tako iz debla kot visoko v krošnji,« je še razložila Mateja Kišek, sicer učiteljica v Srednji lesarski in gozdarski šoli v Mariboru. Kadar je doma, si seveda ne more pomagati, da ne bi redno opazovala kostanja in ugotavljala morebitnih sprememb na njem.
Magnet za
obiskovalce
In kako si je to imenitno drevo mogoče ogledati? »V KTRC imamo z družino Kiškovih dogovorjeno, da se z gospodarjem, če je povpraševanje za ogled, dogovorimo za obisk skupine. Seveda prihajajo tudi številni nenaja-vljeni pohodniki, ki se ustavijo, si ogledajo in fotografirajo kostanj,« je še pojasnila Duška Kalin.
Gospodar Gašper Kišek ob obisku gostom pove nekaj zanimivosti o drevesu, skupinam v degustacijski sobi ponudijo tudi različne kulinarične dobrote. To področje je že domena gospodarice, Gašperjeve soproge Vide Kišek.
»Najbolj je zanimiv kostanjev liker, ki ga je redkokje mogoče dobiti, drugih aperi-tivov obiskovalci niti ne želijo poskusiti. Sicer pa ponudimo še domače narezke, zavitek, potice in še kaj.«
Posestvo Kiškovih šteje štiri hektarje zemlje in osem hektarjev gozda, imajo tudi nekaj glav živine, nojevko, purane in kokoši, a tudi nadvse ljubkega psa, za katerega sicer gospodar malo za šalo, malo zares pravi, da bi bilo mogoče bolje, če bi bil bolj hud pes čuvaj. Če omenimo še hišo, degustacijsko sobo in delavnico, obe narejeni iz lesa, ter čudovite cvetlične zasaditve in če upoštevamo, da sta zakonca Kišek tudi zaposlena v radeški papirnici, potem je jasno, kako veliko dela in časa je treba vložiti, da je ta lepa domačija takšna paša za oči.
»Res je kar treba poprijeti, je veliko košnje, čiščenja, dela nikoli ne zmanjka, ampak vse se da, če je volja,« je povedal Gašper Kišek in dodal, da ves čas živijo v tej lepi naravi in da imajo potem tudi poseben odnos do nje.
»Posebno zadovoljstvo je, ko vidiš, da je na domačiji lepo in urejeno,« je kratko in jedrnato pristavila Vida Kišek.
Zakonca Kišek sta tudi zelo ponosna na pridni in uspešnih hčeri, starejšo 31-letno Matejo, ki ste jo že spoznali, in mlajšo, 27-letno Tjašo, magistrico strojništva, ki po svojih močeh pripomoreta, da je pri Kiškovih vse tako prisrčno in mikavno.
Foto: SHERPA
Gašperjev kostanj meri v »prsnem obsegu« impresivnih 11,10 metra.
Gospodar Gašper Kišek v degustacijski sobi, kjer obiskovalcem podrobneje predstavi znamenito drevo.
Primer dobre prakse
Kostanjev liker, prava poslastica za dobrodošlico
»V Sloveniji imamo 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst in nekaj izjemnih drevesnih lokalitet. Ena je Gašperjev kostanj, ki je najdebelejše drevo v Sloveniji, ki ima zaradi svojih značilnosti tudi državni pomen. Pre-finjen odnos in skrb domačinov za to pomembno drevo smo zato želeli še nadgraditi s partnerskim sodelovanjem več udeležencev, kar bo zagotavljalo skrbno upravljanje z drevesom,« je povedal Jože Prah, revirni gozdar v Zavodu za gozdove Slovenije in predsednik
komisije za razvoj turizma v Turistični zvezi Slovenije.
Partnerstvo so tako sklenili lastniki drevesa, družina Kišek, zavod za gozdove in zavod za varstvo naravne dediščine, ki prispevata strokovno znanje, ter podjetje Tanin iz Sevnice, ki kot donator financira sanacijske ukrepe za ohranjanje Gašperje-vega kostanja. »Donatorsko pogodbo smo lani že drugič obnovili in je postala primer dobre prakse skrbi za varovanje dreves pri nas, dobila je sledilce tudi drugod po Sloveniji. Družba Tanin je tako med drugim
pomagala tudi pri ureditvi mesta, kjer je na ogled Gašperjev kostanj. Na ta način lahko pomembna drevesa, ki jih imamo v naši državi, dobijo še pomembnejšo vlogo,« je še pojasnil Jože Prah in pri tem poudaril, da je res izjemno in dragoceno ter srečno naključje, da je v družini Kišek stanovska kolegica strokovnjakinja, katere diplomska naloga pomeni tudi usmeritve za strokovne posege na drevesu.
Kot je še sklenil sogovornik, je bila v okviru študijskih dni izdana tudi knjiga o Gašperjevem kostanju.
36
REPORTAŽA
Okoli Celja se je potilo skoraj 300 tekačic in tekačev
Predstavil se je Ultra trail Savinja
Športno Celje je bogatejše za novo prireditev Ultra trail Savinja. Gre za ekstremno tekaško tekmo, vanjo sodijo proge na 114, 82 in 53 kilometrov. Možno je bilo preteči tudi proge, dolge 26, 15 in 9 kilometrov. Štart in cilj prve tovrstne tekaške prireditve sta bila ob mestni plaži v Celju.
DEAN ŠUSTER
Vse se je začelo opolnoči	organizator prireditve je bil
s petka na soboto in končalo	Nino Cokan: »Čeprav sem
v nedeljo popoldne. Glavni	kritičen, ocenjujem, da smo
se zelo uspešno spopadli z zahtevnim projektom. Zavedam se, da obstaja veliko prostora, da dogodek izboljšamo. Ima potencial, zato mu moramo dvigniti kakovost na vseh organizacijskih ravneh.« Skoraj tristo tekačic in tekačev se je udeležilo krstne prireditve. »Imeli smo ogromno predhodnih prijav iz tujine, toda zaradi koronakrize so
si premislili oziroma jim je preprečila prihod. Nastop so načrtovali Hrvati, obisk sta napovedali dve skupini iz Italije ter po ena s Poljske in iz Francije. Vsaka skupina napolni vsaj en avtobus in bi v Celju bivala teden dni. Hrvati so nato podarjali ali prodajali Slovencem štartnine. Celjanov je bilo precej manj kot ostalih udeležencev iz
preostalih koncev Slovenije,« je pojasnil Cokan.
»Videli so celjske točke«
Prireditev je povezala enajst občin. »Najbolj oddaljeni lokaciji sta grad Žovnek in Stari grad. Trasiranje in označevanje je bilo zahtevno. Imeli smo srečo z vremenom. Naš generalni pokrovitelj je postavil velike šo-
tore. Če bi deževalo, bi imeli vse pod streho.« Prireditev očitno ima svojo prihodnost. Je mišljena na nek način celo kot naslednica ultramaratona od Celja do Logarske doline, katerega usoda še ni znana? Datum prireditve je pravzaprav enak, prvi konec tedna v septembru. »Ne, gre za drugo zgodbo. Mi smo želeli predvsem predstaviti Celje. Proge so bile speljane skozi
REPORTAŽA
37
vse najbolj znane, priljubljene, pohodniške in turistične točke. Nekaterim udeležencem to ni bilo všeč, saj so tekli po ravnini, ob Koprivnici proti Šmar-tinskemu jezeru. Meni je bilo pomembno, da so videli še Stari grad, Hudičev graben, Celjsko kočo, Tolsti vrh, razgledni stolp, hišo na drevesu, Srčno pot, Pe-triček, Špico, sprehajalne poti ob Savinji ... Ogromno udeležencev je pohvalilo okolje, ki ga Celje ponuja in v katerem so se gibali,« je poudaril Cokan. Imel je dovoljenje za 450 udeležen-
cev. »Če se bo stanje v državi in drugod izboljšalo in če bomo popravili nekaj organizacijskih prijemov, zgornje meje glede udeležbe sploh ne vidim. Že zdaj obstaja ogromno zanimanja za dogodek v naslednjem letu,« je zaključil Nino Cokan, ki mu je s številnimi sodelavci uspelo slaviti zmago v debitant-skem nastopu.
Robnik osvojil drugo mesto
Najdaljšo, 114 kilometrov dolgo progo je najhitreje premagal Anže Sobočan iz Žužemberka (16 ur in 21 minut) pred Celjanom Bogdanom Robnikom (16:44) in Markom Gostečnikom. Sledili so Marko Kavzar, Boštjan Šafarič, Srečko Deželak in Dušan Rauter. Na cilj je kot edina ženska pritekla tudi Mladenka Buić. Na 82 kilometrov je bil najboljši Mitja Šentjurc (10:34) pred Gora-nom Obradovićem, Aljošo Becem, Renatom Loviščk-om, Andražem Žagarjem, Veljanom Brnobićem, Ma-ticem Čačulovićem in Ivom Klenakom. Na 53-kilometrski progi sta bila najboljša Urška Lamovec in Blaž Sajovic.
Foto: SHERPA
38
MED DVOJČKI IN TROJČICAMI
Med prvošolčki štirje pari dvojčkov ter trojčice
Sem prav slišal, sem se spraševal ob nevsakdanji novici ... Saj ni res, a je ... Med prvošolčki v Osnovni šoli Vitanje, ki so prestopili prag šole pred nekaj dnevi, so kar štirje pari dvojčkov ter poleg njih še trojčice. Še več, tudi ena od razredničark vitanjskih prvošolčkov ima v družini vnuka dvojčka, ki sta pred dnevi tudi postala prvošolčka, vendar v Velenju. V vitanjski osnovni šoli imajo letos kar sedem parov dvojčkov: poleg prvošolčkov sta dva para dvojčkov še v petem razredu, en par je v tretjem razredu.
BRANEJERANKO
Kot je povedala ravnateljica vitanjske osnovne šole mag. Tilka Jakob, se je tam -med njenim 34-letnim delom - zvrstilo dvanajst parov dvojčkov. Na svetu je vse mogoče in v Vitanju so imeli pred dvema desetletjema celo dvojčici, ki sta se rodili v dveh različnih letih: prva na silvestrovo in druga na novoletni dan. Trojčic se doslej v šoli še niso mogli veseliti. »Z vsemi imam dobre izkušnje. Svoje podobnosti pri kakšni zadolžitvi niso izkoriščali. Mislim na to, da bi kdo kakšno nalogo opravil namesto drugega,« se spominja ravnateljica.
Šola jim je všeč
»Všeč nam je,« so strnili vtise letošnji vitanjski prvošolčki dvojčki in trojčice, ki smo jih v preteklih dneh obiskali v njihovi šoli. »Všeč nam je, da se igramo,« je bil natančnejši nekdo od dvojčkov. »Tekamo, sestavljamo kocke ...« so začeli naštevati ljubki malčki. »Meni je všeč, ker smo prijazni drug do drugega,« je bilo lepo slišati
eno od trojčic. Spet drugi dvojček ceni, da v šoli telovadijo in jedo. »Lepo mi je, ker se v šoli učimo,« je ugotovila koristnost obiskovanje šole ena od dvojčic.
Prvi šolski dan je bil dan, ki so ga težko pričakovali. Dvojčica se spominja med drugim tortice, ki jo je pojedla na ta veliki dan. »Ali smem povedati, na kaj sem alergična? Alergična sem na kravje mleko, pšenico in arašide,« je naštevala novinarju zgovorna deklica. Prvi šolski dan je seveda nekaj izjemnega, spominjajo se ga recimo tudi stoletniki. V Vitanju, kjer ima šola dva razreda prvošolčkov, so bili ti poleg vsega še obdarjeni. Šola je zanje pripravila slovesen sprejem, ki so se ga novinci udeležili v spremstvu staršev. Poseben sprejem je bil še po razredih.
»Med drugim spoznavamo prostore, se seznanjamo s pravili in hišnim redom šole. Danes nas je na primer obiskala gostja iz Slovenskih Konjic, ki dela na področju zdravstvene preventive. Poudarila je pomen
higiene rok in zdravega gibanja,« je povedala razredničarka l.a-razreda Breda Jakop. Dan pred našim obiskom so vitanjski prvošolčki spoznavali svoje garderobe, se učili, kako je treba obrniti čevlje, kako pravilno sedeti ... Po svoje se »učita« tudi razredničarki, ki morata ločiti tiste dvojčke, ki so si najbolj podobni.
Jakopova se je z dvojčki prvič srečala v svojem prvem letu službovanja, in sicer v Celju. Naslednje leto je poučevala dvojčka v konjiški šoli. »Oboji so mi takrat >osvetlili<, kaj pomeni iskrena povezanost,« se spominja Jakopova. Pred dvema desetletjema je poučevala dve od trojčic - in ena od njiju je danes soproga njenega sina.
Kmetje bodo ...
Prvošolčki so že stari znanci in to iz časa obiskovanja vrtca v bližnji stavbi. Med seboj se dobro razumejo, nihče ne nagaja drug drugemu, so sami povedali. »Meni je bilo v vrtcu zanimivo, da smo se lahko zabavali in da vzgojiteljice niso bile stroge. Šli smo tudi na sprehode in smeli božati živali,« je obujala spomine prvošolka dvojčica. »Všeč mi je bilo, da smo se lahko igrali in tudi počivali,« se je spominjal dvojček. »Meni je bilo všeč, da smo jedli,« je bila resna druga dvojčica.
Aljaža in Simona, ki sta si zelo podobna, so ločili že v vrtcu po očalih, ki jih mora nositi le eden od njiju. Najbolj podobna dvojčka - Mateja in
Jerneja - loči njuna razredničarka Breda Jakop po tem, da je eden od njiju živahnejši od drugega. Nekoč je učila že njunega očka, mamica je obiskovala turistični krožek, ki ga je vodila Jakopova. Trojčic - Ele, Vite in Zale - njihova razredničarka Breda še ne loči dobro: pomaga si z ločevanjem oblike njihovih obrazkov. V šoli je učila tudi že očeta trojčic.
Nekateri od dvojčkov živijo na kmetijah. Doma imajo na primer krave in kokoši. Trojčice so povedale, da na domači eko kmetiji med drugim poiščejo jajčka, ki jih znesejo domače kokoši, poiščejo krave na paši, grabijo ... En par dvojčkov uživa na babičini kmetiji v Hu-dinji pri Vitanju, kjer med drugim rad grabi. Opazujeta bika, pujse, zajčke ... Za prihodnost
slovenskega kmetijstva se očitno sploh ni treba bati, saj si kar nekaj prvošolčkov želi, da bi pozneje postali kmetje. Dvojčki in trojčice so nasploh ponosni na svoje starše, ki delajo na različnih delovnih mestih: ena od mamic dela na področju pomoči na domu, nekdo od očkov je medicinski tehnik v domu za starejše občane, spet drugi je električar, očka para dvojčic dela kot hišnik vitanjske šole ...
Kako jih ločiti
Še ena razredničarka prvošolčkov Verica Pesjak je v preteklosti učila že dva para dvojčkov. Med njimi današnjo mamico, ki se veseli že svojih dvojčkov. Njena dvojčka bosta postala prvošolčka prihodnje
Med letošnjimi vitanjskimi prvošolčki so poleg številnih dvojčkov tudi trojčice Ela, Vita in Zala.
iftiisr1 i- * a'kßS'?
MED DVOJČKI IN TROJČICAMI
39
• , *. ■ i -
V l.b-razredu je razredničarka Verica Pesjak, šolo vodi ravnateljica mag. Tilka Jakob, v l.a-razredu pa ima prvo besedo razredničarka Breda Jakop.
V Osnovni šoli Vitanje so poučevali v zadnjih desetletjih vsega skupaj dvanajst parov dvojčkov. Letos so se jim pridružile še prve trojčice.
Med prvošolčki sta tudi dvojčici hišnika Osnovne šole Vitanje in njegove soproge
leto. Pesjakova je nekaj letošnjih dvojčkov prvošolčkov poznala, že preden so prestopili osnovnošolski prag. En par dvojčkov živi v njeni soseščini, par dvojčic z Vitanjskega Skomarja je prej poznala, ker je njun očka njen sodelavec. »Ločim ju tako, da je Lea malo višja in Teja ožjega obrazka. Če nista skupaj istočasno, ju po velikosti seveda ni mogoče prepoznati,« je povedala Pesjakova, ki je razredničarka 1.b-ra-zreda. Tudi svojavnuka, ki sta postala prvošolčka v Velenju, loči po obliki obraza.
Najtežje delo bo imela razredničarka Breda Jakop ... Ta uči dvojčka Mateja in Jerneja, ki sta si med letošnjimi dvojčki najbolj podobna.
»Delo s prvošolčki je zame poseben izziv, čeprav je zelo zahtevno. Novi učenci se morajo seveda navaditi pravil,« ugotavlja Pesjakova. Na začetku je bila razredničarka drugega razreda. In časi so se nasploh spremenili. V času, ko je bila prvošolka tudi sama, je bila v šolah drugačna vzgoja, učenci so morali biti bolj tihi in bolj poslušni. Učiteljem si niso upali ugovarjati. »Sama sem zelo rada hodilavšoloin so me za učiteljski poklic navdušili že učitelji,« je primerjala razredničarka »bejevcev«. Današnji prvošolci so zgovornej-ši in bolj odprti, kar je seveda prav, če tudi spoštujejo pravila. Danes predstavljajo učitelji avtoriteto na drugačen način, opaža Pesjakova.
Foto: BJ in OŠ Vitanje
Uspešno izvedena športna nedelja na Špici
V	nedeljo, 6. septembra, se je končal dogodek Sport for Health. Za zaključek so organizatorji pripravili pohod na Brnico in tekmovanja na Špici.
Športna nedelja na Špici, ki je del evropskega projekta Sport for Health network, je ponudila tekmovanja v trojkah v več športnih panogah: teku na 120 metrov, metanju bombe (vorteksa) v cilj, metanju podkve, metanju žoge na gol s številkami in odbojko na mivki. Nastopilo je osem moških ekip, pomerile so se tudi tri ženske ekipe. Tekmovanja se je udeležilo več kot 100 udeležencev, ki so prišli iz cele Slovenije, največ tekmovalcev je bilo iz Maribora, Celja, Ljubljane, Slovenskih Konjic in Postojne.
Vodja projekta Hasan Ibrić je ob zaključku tekmovanja povedal: »Vodilni partner projekta Sport for Health network je Fakulteta za šport Novi Sad, sodelujoči partnerji so: Bulgarian Cheer Union iz Bolgarije, European Cooperation Centre iz Belgije, Stichting Nieuwe Gezondheid (New Health foundation) z Nizozemske ter Fakulteta za kineziologijo Univerza v Zagrebu. Želeli smo, da bi Celje poleg projekta Mesec športa širši javnosti ponudil šr projekt z mednarodno udeležbo in to se je tudi zgodilo. Žal udeležbe partnerjev nismo mogli izpeljati zaradi ukrepov za preprečavnje širjenja koronavirusa.
Projekt Sport for Health network je namenjen spodbujanju športne dejavnosti na delovnem mestu in seveda tistih, ki se premalo gibljejo ali te možnosti sploh nimajo. Vaje so podprte z mobilno aplikacijo mobile-one.sport4health.apk in spletno stranjo https://sport4healthnet.eu/. V naslednjih mesecih bodo na omenjeni spletni povezavi objavljene tudi vaje z video posnetki in navodili za izvajanje.
V	Športni zvezi Celje se zavedamo, da ima gibanje nasploh, predvsem pa športna dejavnost, pozitivne učinke na zdravje, ki se kaže v kakovosti posameznikovega življenja. Prav kakovost vsakodnevnega bivanja, povezanega z gibanjem, vadbo in s športom, omogoča zaviranje oziroma upočasnjevanje propadanja človekove učinkovitosti, njegovih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Poslabšanje slednjih je povezano prav s telesno (športno in gibalno) nedejavnostjo.«
Foto: SHFRPA

SPORT
i FOR
HEALTH
MCTM/ODI/
REZULTATI MOŠKE EKIPE:
DISCIPLINA IN REZULTAT
IMF FKIPF
IME IN PRIIMEK. ČLANOV FKIPF
TFK 120 M
TOČKE
METANJE BOMBE (VORTEKSA) V CIII
TOČKE
METANJE PODKVE
TOČKE
METANJE ŽOGE
NA GOL S ŠTEVIIKAMI
TOČKE
ODBOJKA NA
MIVKI
TOČKE
SKIIPA!
MESTO
TKD RED POWER 2 PATRIK DIVKOVIĆ. JURE H.. MATEVŽ KOREN
15
12
12
12
60
TKD RED POWER 1 SINIŠA TODIĆ. ROK MOTALN. STAŠ LORBAR
12
15
12
56
STARA ŠOLA PETER GAČNIK. ANDREJ BEZJAK. DEJAN HORVAT
8
12
12
15
56
GASERI
MAJ GRUNT VIDMAR. SAMIR BAŠANOVIĆ. ARMIN HASANOVIĆ 9
15
12
12
55
ŠLANDER HEROJI SAŠO POPOVIĆ. ŠPELA PAHOR. ANTONIO ĆUMURDŽIĆ
7
12
12
12
52
DRIM TIM
ŽUGIĆ PERIĆ DRAGAN. SVEN FRANCI. ROK HODIN
12
12
15
49
TKD RED POWER 4 KRISTJAN KOVAČIČ. GORAN TODIĆ. IZTOK HORVAT
15
12
12
48
TRIO ADIO
SEID AVDIĆ. ALEN AVDIĆ. RINOV BERISHA
12
12
44
RE7UI TATI ŽENSKE EKIPE-
mSCIPIINA IN RF7UI TAT
IME EKIPE
IME IN PRIIMEK. ČLANOV EKIPE
TEK 120 M
TOČKE
METANJE BOMBE (VORTEKSA) V CM J
TOČKE
METANJE PODKVE
TOČKE
METANJE ŽOGE
NA GOL S ŠTEVILKAMI
TOČKE
ODBOJKA NA
MIVKI
SKUPAJ
TOČKE
MESTO
TKD RED POWER MARINA KOVAČIČ. NUŠA URNAUT. JELENA HORVAT
15
15
15
15
15
75
CELJSKE GROFINJE ANITA SELČAN. TANJA TOMIĆ. SUZANA VURUNIČ
12
15
12
12
60
TKD RED POWER 3 TINA TERNJAK. MAŠA ŽVIŽAJ. TINKARA VRBEK
12
12
12
15
60
(

c
i

C


L
C
1
t
t
L
t
I

C
C
l
i

C

(

40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
(1820-1887)
200-letnica rojstva Dragotina Ripšla, duhovnika, narodnega prosvetitelja in kronista
Dragotin Ferdinand Ripšl se je rodil 1. 9. 1820 pod Rifnikom v Šentjurju. Oče je bil učitelj. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Filozofijo je študiral v Gradcu, teologijo v Celovcu, kjer je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval na Vranskem, v Slovenskih Konjicah, pri Sv. Križu v Rogaški Slatini, v Rojah v Labotski dolini, Št. Andražu v Labotski dolini in Brežicah, od koder je prišel v Sv. Miklavž nad Laškim. Tam je deloval v letih 1854-1859. Potem je bil vojaški duhovnik, župnik v Loki pri Zidanem Mostu in v Vidmu ob Savi.
Že kot študent je aktivno de- smislu. Leta 1850 je objavljal loval v narodno prebujevalnem prispevke v Drobtinicah, zbor-
niku poljudnih člankov za mladino in starejše bralce, ki ga je zasnoval Anton Martin Slomšek. Leta 1859 je s pomočjo rojakov Gustava in Benjamina Ipavca na Dunaju izdal zbirko pesmi Pesmarica za kratek čas. Pesmi sta uglasbila brata Ipavec, razen dveh, za kateri je napev prispeval Ripšl. Nekatere med njimi so ponarodele,
www.kamra.si
kamra
npr. Majolka, Ko b' sodov ne blo, Kdaj moramo piti. Ripšl je bil tudi med ustanovitelji slovenskega pisateljskega društva in Glasbene matice v Ljubljani. Sodeloval je na taboru v Sevnici in bil v letih 1869-1870 podpredsednik čitalnice v Laškem. O njej je poročal v Jurčičevem Slovenskem narodu. Pomembna so tudi njegova prizadeva-
nja za gospodarski napredek kmeta. Veliko možnosti za to je videl v sadjarstvu. Na tem področju je bil pravi strokovnjak in avtor knjižice Kratki nauki za sadjerejo.
Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je ustanovil nedeljsko šolo, učil kmete sadjariti, predvsem pa je pomembno njegovo pisanje farne kronike. V tej kroniki je
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
opisoval pomembne dogodke iz tistih časov, npr. gradnjo železniške proge v dolini, delovanje in propad rudnika svinca ob Gračnici, udor velike skale nad Škofcami ... Posebej skrbno je zapisoval šege in navade tamkajšnjih ljudi. Z velikim občudovanjem in zavzetostjo je v kroniki opisal tudi vsak delček tega hribovskega sveta, ki mu je bil očitno zelo pri srcu. Kronika je napisana v gotici in nemščini v zelo bogatem jeziku.
Prvi prevod, ki ga je opravil rojak Miha Jelenc, ni dostopen širšemu krogu ljudi. Leta 2015 je izšla kronika v prevodu in z dopolnili akademika dddr. Jožeta Mačka.
Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani Fotografija: arhiv Župnije Brežice.
Prispeval: Matej Jazbinšek (Knjižnica Laško)
Roy Jacobsen: Nevidni
Krutost okolja in toplina doma
Norveška sodobna literatura verjetno ni tako redko na vašem bralnem seznamu, še zlasti če ste ljubitelj krimi-nalk, ki jih uspešno prodaja Jo Nesb0. V roke mi je prišlo delo Roya Jacobsena, večkrat nagrajenega norveškega avtorja romanov in kratkih zgodb. Roman Nevidni bi se sicer lahko razvil v kriminalko, če bi eden od glavnih likov izpeljal umor, na katerega je pomislil v stiski. A avtor je zgodbo zapeljal čisto drugače, in sicer kot realistično pripoved o življenju družine Barr0y z istoimenskega norveškega otoka v začetku 20. stoletja.
Gre za tekočo in prepri- mo. Vsi, ki morajo preživeti čljivo pripoved o surovem v tamkajšnjih surovih razme-
okolju, v katerem so generacije zavezane svoji tradiciji in običajem ter le drobne figure v vsakodnevni igri preživetja.
Odročno otočje na severu Norveške je večino leta neprijazno življenjsko okolje, v katerega se v naših pogojih udobja in obilja težko vživi-
rah, se morajo nanje dobro prilagoditi, poznati zakonitosti narave in od nje iztržiti kar največ v tednih in mesecih, ko kaže svoj prijaznejši obraz. Odvisnost od morja in zemlje tako narekuje življenjski utrip družine kmeta in ribiča Hansa Barroya, ki na
otoku živi z ženo Mario, hčerko Ingrid, slaboumno sestro Barbro in očetom Martinom. Ingrid se mora že pri treh letih naučiti očistiti ulovljene ribe in se vsak dan vedno bolj vključevati v domača opravila priprav na dolgo ledeno zimo z viharji. Neusmiljeno okolje ni prostor za dolgo brezskrbno otroštvo niti za mehkužnost ali romantiko pri odraslih članih družine. Vse je podrejeno preživetju. O njihovi trmi in neupogljivosti nazorno govorijo številni poskusi gradnje hiške na pomolu. Kljub temu, da jo nekajkrat odnese zimski vihar, ne obupajo, ampak se vedno znova lotijo popravila in skušajo postaviti še močnejšo.
Hans mora vsako leto za nekaj tednov med ribiče na Lofote, da zasluži nekaj denarja. Medtem se mora družina znajti sama. »Otočan se ne boji, v nasprotnem primeru nima tukaj kaj iskati, lepo
naj spoka in se kot vsi drugi odseli na kakšno gmajno ali v dolino, to bi bila katastrofa, otočan je mrk, pa ne, ker ga je strah, ampak ker je resen,« ugotavlja Ingrid.
A kljub nenehnemu boju in težkim pogojem življenja je otok dom, na katerega so vsi zelo navezani. Tudi povezanost med člani družine je močna. Ko mora Ingrid na kopno v šolo, se proces odraščanja še hitreje odvije. Veliko joče in hrepeni po domu. Da bi razbremenila družino, se preseli k bogati trgovski družini, kjer skrbi za otroka in spozna, kako drugačno je lahko vzdušje v hiši brez ljubezni in razumevanja. Ko družina bankrotira in oba starša izgineta neznano kam, ostane Ingrid sama z obema otrokoma. Nazadnje se skupaj z njima vrne na otok in družina poskrbi tudi zanju, kot da sta njena. Podmladek na otoku predstavlja tudi Barbrin sin Lars, ki
ga je spočel eden od delavcev s Švedske, potem pa ga ni bilo nikoli več na spregled.
Poseben šok za otoško skupnost predstavlja prihod pobeglega kriminalca, ki se želi skriti pri njih. Hans ugotovi, da ne bo šlo drugače, kot da ga ubije, a tega ne stori, ampak ga s pomočjo puške le odžene z otoka. A občutek nelagodja ostane, na otoku se ne počutijo več tako brezskrbno in varno, zato je Han-su kar malo žal, da ni izpeljal načrta.
Po smrti Martina je pri hiši manj rok za delo in nekaj let za njim se prehitro poslovi tudi Hans. Maria doživi živčni zlom, po zdravljenju z elek-trošoki se sicer vrne na otok, a ni več ista. Večina bremena je tako na plečih mlade Ingrid, ki ob tem spozna, da je družina zadolžena in da lahko izgubi svoj otok. A ker so vajeni garanja, ne bodo kar tako obupali.
TC
S
O avtorju
Roy Jacobsen (1954) je ena ključnih figur sodobne norveške književnosti. Zanimivo je, da je bil v mladosti član kriminalne združbe v Oslu in je celo nekaj časa preživel v zaporu. Za svoja dela je bil večkrat nagrajen. Angleški prevod romana se je leta 2017 uvrstil v ožji izbor za Bookerjevo nagrado.
ALBUM S CELJSKEGA
Vojniški »prvčki«, šolsko leto 1953/54
Otroci iz Vojnika in okolice, ki smo v prvi polovici petdesetih let 20. stoletja prvič prestopili prag vojniške šole, nismo prav veliko vedeli o šolski reformi, ki jo je takrat na Slovenskem izvajalo ministrstvo prosvete. V tem obdobju sta v Vojniku delovali dve šoli: štirirazredna osnovna šola in štirirazredna nižja gimnazija. S šolskim letom 1958/59 je osnovno in srednje šolstvo na Slovenskem doživelo večjo spremembo. Ukinjena je bila osemletna gimnazija, namesto nje sta v večjih krajih zaživeli osemletna osnovna šola in štiriletna gimnazija. V Vojniku je od takrat samo osnovna šola in tako smo prvošolci na pričujoči fotografiji ob koncu osnovnega šolanja imeli končano osemletko.
Spomini
Mlačna toplota poznega poletja z vonjem po zorečem sadju, pod katerim se šibijo veje in že tu in tam padlo z dreves leži ob poti od doma do šole; pa nerazložljiva tesnobnost speta s strahom pred nepoznanim, ki pa se je kar razblinil, ko je v šolski razred vstopila tovarišica Marija Ahtik, učiteljica prvih razredov mnogih generacij vojniške osnovne šole. Ohranili smo jo v izredno lepem spominu, bila nam je kot mama, ki ni delala nobenih razlik med »trškimi« iz Vojnika in delavskimi ter nami kmečkimi, ki smo v šolo prihajali iz okolice. Mnogokrat, ko je začutila, da je kdo otožen, nas je vzela na kolena, nežno pobožala po glavici in potolažila.
Uporabljen vir: Kolar, Bogdan: »Razvoj šolstva na vojniškem območju«, v: Vojniški svet v utripu časa, 1997, str. 89va Prispevala: Ivica Kos; rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
INFORMACIJE
41

Drage bralke in dragi bralci, preživimo skupaj Martinovo soboto.
V Mariboru se bomo sprehodili po starem mestnem jedru, mimo trgov z znamenitimi stavbami, do Lenta z najstarejšo vinsko trto na svetu. V Zgornji Kungoti, v vasi Špičnik, si bomo ogledali slovito srce med vinogradi in se za spomin fotografirali, postregli pa nam bodo z vini in prigrizkom. Ogledali si bomo tudi vinske kleti Radgonskih goric, in sicer kleti Pod skalo, Pod rimskim kolesom in Pod slapom. Degustirali bomo vina, ki jih pridelujejo in hranijo. Martinovo kosilo si bomo seveda tudi privoščili in opravili še krst mošta ter se poveselili, zapeli in zaplesali.

BR
jSlAÖWl
novi tednik
Vedm г i/umrj/
radio celje
M&M TOURS
TURISTIČNA AGENCIJA
71 ZA NAROČNIKE IN SPREMLJEVALCE Ш •39 EUR [ REDNA CENA • 47 EUR
Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 3 srečneže, ki bodo potovali brezplačno.
Cena vključuje:
•	Prevoz s turističnim avtobusom
•	Ogled glavnih znamenitosti Maribora
•	Degustacija vin pri Srcu med vinogradi
•	Ogled kleti Radgonskih goric z degustacijo vin
•	Degustacija olj v Oljarni Šaruga
•	Martinovo kosilo
•	Krst mošta in animacijski program
•	Spremstvo harmonikarja na avtobusu
•	Z vami bo ekipa Novega tednika in Radia Celje
Informacije in rezervacije na:
•	tel. 08 305 36 05,051 668 700
•	mmtours@siol.net
•	v agenciji M&M tours, Mestna ulica 2, Laško, vsak delavnik med 8.00 in 16.00. Več na https://www.novitednik.si/postanite-narocnik
42
75 LET NOVEGA TEDNIKA
Kako smo v Novem tedniku poročali o odprtju veleblagovnice Teko pred 50-timi leti
Ko so prve tekoče stopnice privabile tisoče
V teh dneh po nestrpnem pričakovanju v nekdanji veleblagovnice T v središču mesta svoja vrata odpira Tehnopark Celje. Gre za eno največjih naložb Mestne občine Celje v zadnjih letih, ki je bila uresničena z evropskim denarjem. Kultna stavba je začela izgubljati svoj pomen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je s pojavom velikih trgovskih središč na obrobju Celja (Tuš, Interspar) v središču mesta začela umirati trgovska dejavnost. Podobno veliko pričakovanje odprtja Tehnoparka, ki bo prenovljeni mogočni beli stavbi dal nov zagon in življenje, je bilo tudi pričakovanje uradnega odprtja veleblagovnice T, davnega 27. marca 1971.
ROBERT GORJANC
Zaradi korona časov, v katerih živimo, letos, ni mogoče takšno množično, spektaku-larno odprtje z več tisoč obiskovalci, kot je bilo ob odprtju legendarne veleblagovnice. Veliko pričakovanje ljudi je bilo podprto predvsem s tem, da je šlo za v tistem času najsodobnejšo veleblagovnico, ki se je med drugimi lahko ponašala s takšnimi tehnološkimi dosežki, kot so bile tekoče stopnice in klimatske
naprave. Nekaj, zaradi česar danes seveda ne vzdihujemo več, takrat pa je bil trgovski tehnološki modni krik.
Kajpak se je veleblagovnica T ponašala še z drugimi ime-nitnostmi, kot na primer lastno restavracijo in kuhinjo, kjer se je bilo mogoče okrepčati in pojesti kosilo, velikim oddelkom z gramofonskimi ploščami, športno opremo, igračami ipd, nasploh so bili vsi oddelki zelo prostorni in svetli, skratka zelo moderni in prijetni. Nakupovati v veleblagovnici T je bilo nekaj posebnega, nenazadnje tudi prestižnega.
Tudi v našem časopisu smo odprtju sodobne veleblagovnice namenili veliko pozornosti in že nekaj tednov pred odprtjem, tudi z raznovrstnimi oglasi opozarjali na ta pomemben dogodek za Celje. Tik pred odprtjem smo v pogovoru z vodstvom trgovske hiše pripravili celovito predstavitev nove veleblagovnice in njene ponudbe.
Kot zanimivost, kako je bila ta pomembna pridobitev za Celje zanimiva za oglaševanje, priča tudi to, da smo v časopisu objavili celo veliko nagradno križanko na temo nove veleblagovnice T.
Slabega četrt stoletja pozneje so zaposleni v veleblagovnici, ki se je kasneje preimenovala v Teko, lahko le ljubosumno opazovali, kako je pozornost množic, ki so je sami bili deležni v začetku sedemdesetih let, bila usmerjena v novoodprti trgovski središči Interspar in Tuš. Danes je stvar vendarle drugačna: zaradi Tehnoparka Tuševa enota, ki se nahaja v pritličju stavbe v Gubčevi in Lilekovi ulici, zagotovo ne bo propadla, ampak kvečjemu samo dobila nove kupce in na veljavi.
Tehnopark je danes, še bolj izrazito kot je nekoč bila veleblagovnica T, pojem najsodobnejših tehnoloških rešitev, za katere si pred pol stoletja nihče ni mogel zamisliti, da bodo zaživele v tej ikonični stavbi v središču Celja.
itfuž е1нл je napočil. Izbrali smo soboto, 37. marca,. To ft dan »T«, to. ko bomo v Gubčevi ulici odprli m&o prvo veleblagovnico. Upajmo, na ТШП n spred Yidcrd
zastoji pri fconćnfo delih te-gft načrta oe bodo prekrižali, sicer pa bomo автаеИ, da se kaj takega ne bo primerilo д Je na tiskovni konturencL, v torek opoldne, doji*! Ktami dir&ktor trfovsfcfr ga podjetja Tehnnmerkator v CeUu, Stanko Sd&efc.
Taifo bo Telinomercator krona-] svoja	priza-
devanja stft Aodobno in moderno potovanje v soboto, Z7„ marca. Nova ve-lebltigov-niča öT« pomeni uraden uspeh ne samo m kolektiv. Iti se le ?лгш odločil marwtf
DAN „T
tudi za Ce^ja m njegovo dje. Tik hita priraito prov№ prav btiDvwe novosti v trgovskem po&lovimju, hkrati pa tudi pomembno „spomladanska tyfvöütev,
Njena prednosti so velike ne samo v Hüo&moftf in or-KanLwvriJJh nmrreC tudi sicer. veat4>]a#ovnic» bo miffLu oddelkov, na katerih bodo proda^Lj Ökoll aUJÜÜO naftnih artücLuff.
slavnostna otvoritev Јв predvidena med 9, in 10. ore dopoldne, nakar bo odprta turt: £u obiskovalce, za kupce, Prvi dan bo odprta do 14, ure.
Veö o vetebLaiEOTiic] berite na 14, itranil
VELEBLAGOVNICA
OTVORITEV V SOBOTO 27. MARCA
T
75 LET NOVEGA TEDNIKA
43
44
BRALCI POROČEVALCI
Razveselili skoraj 3.300 prvošolcev
Mlekarna Celeia je na prvi šolski dan ob pomoči mlečne kraljice Teje Žogan in spletnega vplivneža Žige Kukoviča 3.300 prvošolcem dostavila zdravo malico - jogurte Oki Doki iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. V 71 osnovnih šol, razpršenih po vsej Sloveniji, so tako z akcijo mladim nadobudnežem predali sporočilo pomena zdrave in uravnotežene prehrane z znanim, slovenskim poreklom.
Mlekarna Celeia se je letos prvič ob pomoči mlečne kraljice Teje Žogan odločila obda-
riti prvošolce iz vse Slovenije z zdravo malico - mlečnim jogurtom iz linije Oki Doki, ki v Zelenih dolinah nastaja iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. »Na dan, ki v življenju otrok in staršev nosi posebno težo, želimo s to gesto dodati košček v mozaik spominov in zavedanje, da je zdrav okusen jogurt od nekdaj ena najbolj priljubljenih malic šolarjev,« razlaga vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia Tomaž Arh.
Na poziv Mlekarne Celeia se je odzvalo 71 osnovnih šol iz
vse Slovenije s skupno skoraj 3.300 prvošolci, kar je za prvo leto akcije izjemna številka. Mlečna kraljica Teja Žogan je s spletnim vplivnežem Žigo Ku-kovičem, ki ga najmlajši poznajo po zabavnih videih na Tik toku, v desetih izbranih osnovnih šolah iz vse Slovenije, ki so bile izžrebane, dostavila jogurte za čisto vsakega prvošolca. Skupaj sta obiskala naslednje osnovne šole: Osnovna šola Polzela, Osnovna šola Log-Dragomer, I. osnovna šola Žalec, Osnovna šola ob Dravinji Slovenske Konjice, Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, Osnovna šola Lava Celje, Osnovna šola Frana Malgaja Šentjur, Osnovna šola Livada in Osnovna šola Mihe Pintarja Velenje ter Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro.
Dvodnevno dostavljanje po Sloveniji je bilo svojstveno doživetje, ki so ga lahko sle-dilci Zelene doline spremljali na družbenih omrežjih: »Bilo je zabavno, a drugače, saj prvošolcev nisva obiskala v njihovih razredih, saj to zaradi ukrepov ni mogoče. A vseeno sem prepričana, da sem uspela prenesti enega od gesel svojega poslanstva, to je osveščati o pomenu zdrave in celovite prehrane v življenju vsakega posameznika. Kako je to pomembno pri otrocih, zelo dobro veste tudi sami,« razlaga Mlečna kraljica Teja Žogan, ki jo je na poti po Sloveniji spremljal spletni vplivnež Žiga Kukovič. »Veseli me, da sem lahko bil v pomoč pri osvešča-nju o pomenu zdrave prehrane slovenskega porekla. Prav to zavedanje moramo vsi skupaj širiti med vse generacije, tudi tiste, ki so najbolj dejavne na družbenih omrežjih, kjer delujem tudi sam,« svoj vidik doprinosa v akciji pojasnjuje vplivnež Žiga Kukovič.
TA
Po hmeljskih poteh
Zadnja avgustovska sobota je že 18 let rezervirana za pohod med spodnjesavinj-skimi hmeljišči. Letošnjega rekreacijsko-družabnega dogodka, ki ga organizira Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov.
Na sončno sobotno jutro so se pohodniki z vseh koncev Slovenije zbrali pri Ekomuze-ju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu in se podali na 14-kilometrsko ravninsko
pot po hmeljiščih. Ta jih je najprej vodila do dvorca Novo Celje, nakar so se med hmeljišči sprehodili do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra ter rimske nekropole. Iz Šempetra so se vrnili v Žalec k Fontani piva Zeleno zlato, kjer so nazdravili s pivom slovenskih pivovarjev.
Pohodnikom so se pridružili tudi žalski župan Janko Kos, hmeljarski starešina Vinko Zupanc ter princesa Janja Žagar. Ob poti so za udeležence pripravili okrepčila
in osvežitev člani turističnih društev Petrovče, Vrba Vrbje in Šempeter. Spremljali so jih vodniki planinskih društev, ki so poskrbeli za varen korak in razdaljo med pohodniki. Po vrnitvi so pri Fontani piva Zeleno zlato članice Etnološkega društva Hmeljarska vas iz Ponikve prikazale obiranje hmelja na star način. Poho-dnikom so postregli »obiro-vsko malico« in pijačo, Izvirni muzikantje so z glasbo poskrbeli za dobro vzdušje.
LKK, foto: Tone Tavčar
Po spodnjesavinjskih hmeljiščih se je letos sprehodilo več kot dvesto pohodnikov.
Plavalni tečaj za konec sezone
Na bazenu v Preboldu je bilo zadnji teden v avgustu zelo živahno. Občina je v sodelovanju s celjskim Zavodom Pozejdon organizirala začetni dese-turni tečaj plavanja za otroke.
Malo več kot trideset otrok, starih vsaj štiri leta, se je pod vodstvom mladih učiteljev plavanja Mateja Vrzela in Kaje Kaligaro skozi igro seznanilo z osnovami tega vedno bolj priljublje-
nega vodnega športa. Nekateri so ob koncu deseturnega tečaja uspeli brez pomoči narediti svoje prve zamahe, spet drugim sta do samostojnega plavanja manjkali še kakšna ura ali dve vadbe. Vsem je bilo zagotovo skupno, da so kljub ne tako topli vodi - imela je zgolj 23 stopinj Celzija - radi zahajali na tečaj, za katerega so morali starši odšteti trideset evrov.
Občina Prebold je ena redkih manjših občin, ki ima kljub precejšnjim vzdrževalnim stroškom še vedno v lasti lepo urejen plavalni bazen. Letošnja sezona se je začela v začetku julija in končala z začetkom novega šolskega leta. Domači otroci imajo vstop brezplačen, medtem ko se okoliška mladina iz sosednjih občin lahko v njem okopa po simbolični ceni.
ŠO
Spomin na Antona Janšo
Na gradu Komenda bo do 14. septembra na ogled razstava likovnih del članov Kulturno-umetniškega društva Polzela. Z različnimi poslikavami na platnu in na panjskih končnicah je triindvajset likovnikov upodobilo naravo, rastline in čebele.
Z razstavo so počastili spomin na Antona Janšo, akademsko izobraženega slikarja in čebelarja, ki mu je bilo pred dvesto sedemdesetimi leti dodeljeno mesto rednega učitelja čebelarstva na dunajski čebelarski šoli. S spoštovanjem narave in z varstvom rastlin je zagotovljeno tudi preživetje čebel. Zamislimo se lahko ob podatku, da je vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, plod opraševanja čebel. Potem bomo lahko verjeli reku, da čebelar in vinogradnik točita vsako leto; če ne medu in vina, pa solze.
TT
BRALCI POROČEVALCI
45
Zaupam, zato si upam
Na Gomilskem so mladi iz župnije in okolice letos pripravili za osnovnošolske otroke že 12. oratorij. Družilo se je 94 otrok in 32 animatorjev, ki so spoznavali življenje perzijske kraljice Estere. Zaradi svoje zunanje in notranje lepote je postala kraljica mogočnega perzijskega imperija.
Letošnji slogan je bil Zaupam, zato si upam. Pri izvedbi oratorija je nagajal dež, ob čemer so morali organizatorji upoštevati vse ukrepe za zdravje.
Oratorij je bil izveden v dveh skupinah, ki so se zabavale po tri dni. Skupaj je bilo tako 94 udeležencev, za katere je skrbelo 32 animatorjev. Opustili so nekaj tradicionalnih dejavnosti, kot sta izlet in piknik. Oratorij je bil ob ustvarjalnih in glasbenih delavnicah, katehezah in velikih igrah prav tako uspešen.
Kljub skrajšanem druženju so bili otroci zadovoljni in niso opazili velikih sprememb, animatorji pa se zahvaljujejo staršem, da so jim ponovno zaupali otroke v varstvo.
TT
Pri jutranji telovadbi
V ozvezdju Oriona -po poteh starodavnih kultur
22. avgusta smo v Jurkloštru na območju kartuzije Jur-klošter izvedli prireditev oz. delavnico na prostem z naslovom V ozvezdju Oriona - po poteh starodavnih kultur.
Slikali smo na prostem na teme Orionove poti, ozvezdja psa, kartuzije Jurklošter in zimskega ozvezdja. Prireditve se je udeležilo tudi Društvo zasavskih klekljaric. Zimsko ozvezdje je ustvarilo osem klekljaric s pomočjo našega dolgoletnega mentorja Božidarja Ščurka.
Pripravili smo razstavo del na prostem pred prireditvijo in po njej.
Bilo je kar nekaj obiskovalcev, in sicer kljub odpovedanem pohodu po Orionovi poti. Za gostoljubje in malico se zahva-ljujmo KS Jurklošter in Alenki Kandolf za izvrsten golaž ter postavitev razstave v prostorih kartuzije, kjer si lahko ogledate naša dela do sredine novembra.
MILENA ZOHAR, predsednica Likovnega društva Laško
Rdeči noski v
Pegazovem
domu
Temperature zraka so visoke, zato se prileže vse, kar osvežuje. Stanovalke in stanovalce negovalnih skupin smo povabili na teraso, kjer smo jim postregli sladoledno-sadno osvežitev. Kuhar in kuharice so pripravili sladoledno poslastico in prijetno ohlajanje se je začelo. »Mmm, zelo je dober,« se je slišalo. Poskusili smo tudi limonin sorbet z baziliko. Druženje smo popestrili z zabavno glasbo, s petjem in z dobro voljo.
Tine, Vandra in Mafalda so nadvse simpatični rdeči noski, ki so nas zabavali v Rogaški Slatini. Tine je vedno za to, da najde, zazna skupaj z drugimi igro, ki se že dogaja, in jo igra, dokler se igra sama ne utrudi biti igrana. Rad je. Mafalda je daljna, res daljna potomka portugalske kraljice Mafalde de Saboia. Je dama v roza, ki obožuje ples z rutkami in vsa oblačila, ki se vrtijo. Vandra pa rada vandra.
Glasbeni duo Raf nam je pripravil pravi mali koncert na zelenici skupine Zarja. Stanovalke in stanovalci so peli in vriskali s terase in iz svojih sob. Seveda smo imeli tudi plesalce. V tem času omejitev in strahu pred virusom se stanovalci zelo razveselijo vsakega dogodka v domu, še posebej narodnozabavne glasbe, ki jih spomni na lepe čase njihove mladosti.
IVAN ŽERJAV, fizioterapevt
sport@nt-rc.si
novi tednik
radio celje
46
RAZVEDRILO
Zaloge
Delo od doma
Oven
Tehtni ca ISŽJ
■Bi :	4
It!	Ü
ÜW'	
	Mi J
j WBfc i ii; t	F. > i'
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Vožnja
Sin je vprašal očeta:
»Ali želiš, da ti povem, kako sem se vozil s skuter-jem po mestu ali boš to raje prebral jutri v časopisu?«
Raztresena
»Vi ste pa res reva!« reče medicinska sestra. »Kaj se vam je pa zgodilo, da imate tako opečena ušesa?«
»Veste, tako sem raztresena. Likam, pozvoni telefon, jaz pa dvignem likalnik na desno uho.«
»Zakaj imate pa opečeno tudi levo?«
»Rešilca sem poklicala.«
Cvetlice
Pri predmetu narava in družba je učiteljica rekla učencem, naj vsak našteje
vsaj eno cvetlico.
»Tulipan!« se je oglasila Barbara!
»Čudovito!« je vzkliknila učiteljica.
»Nagelj!« je rekla Metka.
»Čudovito!«
»Narcisa!« je rekel Bojan.
»Čudovito!« se je spet oglasila učiteljica.
»Marihuana!« se je oglasil Jure.
»Kakšna roža pa je to?« je strogo rekla učiteljica.
»To ni roža,« je pojasnil Jure, »je pa čudovito!«
Veter
Blondinka pride v gledališče in želi dve karti.
»Izvolite. Vaša sedeža sta na balkonu.«
»Ampak jaz ne bi bila na balkonu! Zunaj piha močan veter!«
Prosim, obnašaj se f normalno!
Ne
bom!

Na avtobus čakaš v skupini - brez maske.
Pelješ se na razdalji - z masko. Do šole greš skupaj s sošolci - brez maske.
V šolo vstopi vsak zase - z masko. V razredu sediš na razdalji - brez maske.
Lulat greš po praznem hodniku - z masko. ???
In ko bo prvi zasmrkal, bo sledil razpad sistema.
- HLfc t L t! b£4 t M fcKK
Kdo bi razumel!
V službo ne smemo, če smo bolni, k zdravniku pa lahko gremo samo, če smo zdravi.
Če greš v banko in vzameš posojilo v višini 100
tisoč evrov, ga vrneš v 25 do 30 letih. Če greš v banko in ukradeš 100 tisoč evrov, si
po 4 letih svoboden. Sledite mi na FB za več finančnih nasvetov!
Kaj delaš v ponedeljek? Čakam petek!
100
EURO
Včeraj so mi poslali fotografijo, da so me pri vožnji ujeli z radarjem.
Danes sem slikala sto evrov in jim poslala fotografijo. Zdaj čakam...
Bivanje Venere v levu bo odličen položaj, da boste svojo energijo dobro izkoristili na vseh področjih. Teden bo potekal dinamično in nadejate se lahko lepih rezultatov, slednje še posebej velja za delovno področje. Vaš vladar prehaja v retrogradno gibanje, kar bo zaustavilo določene projekte. To je samo zagotovilo za boljše rezultate. Prodorni boste in uspešni.
3\k

Lev

Kar nekaj dilem se vam pojavlja v teh dneh, od vas pa je odvisno, ali boste potegnili odločilno potezo. Neodločnost vam lahko prepreči kakšno dobro priložnost, zato ne oklevajte. Zadeve, ki izhajajo iz prve tretjine leta, se bodo ponovno vrnile v vaše življenje. Čas bo, da naredite inventuro. Počutje bo odlično, več pozornosti morate kljub temu nameniti rekreaciji in prehrani.
Včasih trmasto vztrajate pri svojem, ne glede na to, da vam zadeve ne gredo dobro od rok. Te dni lahko izkoristite, da ujamete odlično priložnost, ki se vam je že v preteklosti izmuznila iz rok. Najbolj je izpostavljeno delovno področje, spremembe, ki prihajajo, so pomembne, da se mozaik postavi na pravo mesto. Vaša vladarica je v levu, prinaša ogromno energije in srečne okoliščine v ljubezni.
škorpijon
Dvojčka
Presenečeni boste ugotavljali, da ste naredili v preteklosti nekaj napak, ki jih lahko v tem obdobju zlahka popravite. Pripravili boste strateški načrt in se ga dosledno držali. Red in disciplina bosta v tem obdobju vaš adut in ne ranljiva točka Vaš vladar biva v znamenju tehtnice, kar je odlična pozicija tudi za delovno področje. Več pozornosti morate namenjati fizičnim aktivnostim.
Rak
Veselili se boste dogodka, ki ga že dalj časa čakate in naredili vse, da se boste imeli lepo. Skrbi in težave ne bodo pomembne, saj jih boste z vso odločnostjo potisnili na stran. Mars, vaš sovladar, biva v ovnu in je retrograden. Poudarek daje medsebojnim razmerjem. Čas je za nekaj večjih sprememb. Energija vam uhaja, ker čas in prostor namenjate ljudem, ki ne sodijo v vaše življenje.
Strel ec
Z veliko odločnostjo se boste lotevali zadev, ki so ostale nedokončane v preteklih dneh. Moč prodorne energije bo močna tudi na ljubezenskem področju. Nekoga boste pogrešali, vendar ne boste naredili pomembnega koraka naprej. Vpliv tujine bo močno povečan v tem obdobju, vendar vam bodo omejitve postavljale ovire na vaše poti.
Delovne obveznosti se bodo nakopičile, zato boste v tem tednu marljivi. Pokazala se bo priložnost, ki jo že dalj časa čakate, zato ne oklevajte, ampak zavihajte rokave in pojdite naprej. V ljubezni se vam obeta lepa sprememba, pri tem vam bo v veliko pomoč bivanje Venere v ognjenem levu. Prodorni boste in očarljivi, kar je zagotovilo za uspeh.
Kozorog
Nedavne težave vam bodo tudi v teh dneh povzročale preglavice, zato se boste z vso močjo trudili, da jih razrešite. Do konca leta imate čas, da naredite kakšno spremembo na delovnem področju. V ljubezni boste hrepeneli po sreči in varnosti, vendar ne boste pripravljeni žrtvovati časa, ki ga imate samo zase. Svoboda vam bo veliko pomenila.
Venera v vašem znamenju bo močno izpostavila prodorno energijo, zato boste kar poletavali in poželi kar nekaj lepih uspehov. Pomislite tudi na zadevo, ki ste jo pustili nedokončano v preteklosti. Mars v znamenju ovna bo pripomogel k dobremu počutju in prodornemu delovanju. Njegov retrogradni vpliv bo za vas še posebej ob koncu tedna nekoliko bolj obremenjujoč.
Vodnar
Devica
Čaka vas prav poseben teden, v katerem bo prostora tudi za vaše najbolj skrite želje. Vpliv Venere v levu vas bo prijetno grel na ljubezenskem področju, zato bo strast močno povečana. Dobro se boste počutili v svoji koži ter srečo in veselje želeli deliti z drugimi ljudmi. Odločali se boste za spremembo, vendar ne z glavo skozi zid. Počasi boste preučevali, kaj bo tisto dobro za vas.
Pred vami so odločilni trenutki, v katerih se bo pokazalo, kaj in kako bo potekalo vaše življenje vnaprej. Vaš vladar je retrograden v biku in vam prinaša potrebo po varnosti, tako v čustvenem, kot tudi na finančnem področju. Zaradi vpliva retrogradnega Marsa z dokončnimi odločitvami še počakajte. Pomembno je, da si določite prednosti dni, ki prihajajo.
Ribi
Čustva vas bodo znova presenetila in prav dobro se boste počutili ob tem. Vaš vladar je retrograden v ribi, kar pomeni, da se vam bodo zadeve pokazale takšne, kot v resnici so in ne takšne, kot jih želite videti. Razmišljali boste, ali narediti tisti usodni korak ali z njim še počakati nekaj časa. Do konca leta bo Saturn še v znamenju kozoroga.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
E
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 430
Nagradna križanka
NAJVIŠJA MOŽNA MERA (EKSPR.)
Delam poročilo o stanju v zaporu. Prosim, če s slabo, dobro ali odlično ocenite tukajšnje ...
RIŽAli E KAR SE KOT & NEUPORAB-UQAM E NO ZAVRŽE
VODITELJ OBREDOV (EKSPR.)
NASPROTNO
OD UKRIVLJEN
ISTEGA KOVA
BARBARA CERAR
SLOVENSKI NARODNI HEROJ (BORIS)
INDO-KITAJSKI POLOTOK (STAR.)
POSTRVI PODOBNA MORSKA RIBA
17
UREJENA OBALA (KNJIŽ.)
TVORBA (ZASTAR.)
14
PODJETJE ZA DISTRI- AMERIŠKI BUCIJO IGRALEC ELEKTRIČNE JOHNSON ENERGIJE
19
ZAGNALJE ... IN KRIK
ALYSSA MILANO
ZAPOREDNI ČRKI
PREBIVALKE BOLGARIJE
STARA PLOŠČINSKA
MERA NEPRAVI OČE
KRAJŠI POZDRAVNI GOVORI
10
ŠPORTNI PRIPOMOČEK
ČLAN ORGANIZACIJE SS
BREZBARVEN GORLJIV PLIN
KDOR BRUSI REZILA
DEL NOGE OD GLEŽNJA DO KONCA PRSTOV
ANGLEŠKA PEVKA (TANITA)
AMERIŠKA IGRALKA (VERONICA)
ECOV ROMAN
ORGAN VIDA
TESTIRANJE AVTOMOBILA
OPRAVLJATI MERITVE
ČASOPIS NEKE ORGANIZACIJE
DISKOVNI OPERACIJSKI SISTEM
DOMAČNOST
15
ARABSKA DRŽAVA
20
Povsod z vami
POLARNA RACA
BRANE IVANC
ZAČRTANA POT
RIMSKI HIŠNI BOG
KARTA S ŠALJIVCEM
MESTO V SIRIJI
KITAJSKI FILOZOF (LAO)
GARY OLDMAN
ENA (ANG.)
GOLJUFICA, PREVA-RANTKA
OREHOV LES
SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ
ABRAHAM LINCOLN
ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA
18
7. IN 16. ČRKA MERILEC VOLUMNA PLINOV
OZEMLJE, PODREJENO GENERALOM
PREBIVALEC ANTIČNEGA EFEZA
ZNAMKA RAČUNALNIKOV
SILA KOLA ...
NASPROTNO OD DRAG
2	1					6		
7					8	2		1
					6	9	4	
6	7	5						
						7	9	4
			3	2				8
1	6	3		4				
			7	3				
							1	9
SUDOKU 121
			9		8			
6						1		
2	9					6		
	8		4	1	3		9	
				9	7		3	
	5						1	
9		5	2					
		4	8					5
		7			1			2
REŠITEV SUDOKU 429
REŠITEV SUDOKU 120
7	3	5	9	8	6	2	4	1
4	1	9	5	3	2	6	7	8
6	8	2	1	7	4	5	9	3
1	5	4	7	2	8	9	3	6
8	9	6	4	1	3	7	2	5
3	2	7	6	9	5	8	1	4
5	7	3	8	4	9	1	6	2
9	4	8	2	6	1	3	5	7
2	6	1	3	5	7	4	8	9
6	8	5	1	2	7	3	9	4
4	3	9	5	8	6	7	2	1
7	2	1	4	9	3	5	6	8
9	6	8	7	4	1	2	5	3
1	5	7	2	3	8	9	4	6
3	4	2	9	6	5	1	8	7
8	1	6	3	5	9	4	7	2
2	9	3	8	7	4	6	1	5
5	7	4	6	1	2	8	3	9
2
3
5
TRENJE
6
7
DORIS DAY
4
11
novi tednik
Vedno e i/wmoj /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cehe
Vddm г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. septembra.
Geslo iz številke 36: Veselo nazaj v šolo in vrtec.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Lotti Blatnik z Gomilskega, Anica Planinšek iz Celja in Marija Kukovnik iz Prebolda.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi
NAROČITE
in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur
več na: www.trik.si
48	INFORMACIJE	Št. 37, 10. september 2020
NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ POSLUŠAN V NAŠI REGIJI!


тШшШ
Ш0&Ш Ž** i i

www.rad iocelje.si