Znanstvene in strokovne razprave GDK 232:42/43(045)=163.6 Pregled potreb in realizacije obnove s sadnjo in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med leti 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Overview of Needs and Realization of Restoration by Planting and Sowing after Large-Scale Natural Disturbances in the Period 2007 – 2011 and Ensuring of Appropriate Seed and Seedlings Marjana WESTERGREN1,Vida PAPLER-LAMPE2, Zoran GRECS3, Marijana MINIc3, Marija KOLŠEK3, Gregor BOŽIC1, Hojka KRAIGHER1 Izvlecek Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik. Gozdarski vestnik, 71/2013, št. 2. V slovenšcini z izvleckom v anglešcini, cit. lit. 23. Prevod avtorji, lektoriranje angleškega besedila Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. V ujmah poškodovani gozdovi morajo kar se da hitro ponovno opravljati svoje funkcije v najvecjem možnem obsegu. Pogosto je zato v mocno prizadetih gozdovih potrebna obnova s sadnjo in setvijo. V prispevku smo pripravili pregled nacrtovanih potreb po semenu in sadikah v Sloveniji za leta 2007 – 2011 in realizacije za ta leta, ter podrobneje prikazali potrebe po sadikah, vrstno sestavo sadnje in možnosti realizacije sanacij površin v GGO Bled. Hkrati je predstavljena problematika zagotavljanja vrstno, kolicinsko, genetsko in ekološko primernega semena in sadik za obnovo v ujmah poškodovanih gozdov ter podan nabor predlogov za izboljšanje zagotavljanja zadostnega števila vrstno pestrih ter kakovostnih sadik in semena primernega izvora. Kljucne besede: obnova, sadike, seme, ujme velikega obsega, proveniencno obmocje, sanacijski nacrt Abstract Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Overview of Needs and Realization of Restoration by Planting and Sowing after Large-Scale Natural Disturbances in the Period 2007 – 2011 and Ensuring of Appropriate Seed and Seedlings. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 71/2013, vol. 2. 7-8. In Slovenian, abstract in English, lit. quot. 23. Translated by authors, proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Forests damaged by large-scale natural disturbances often call for immediate regeneration through planting and sowing in order to provide all their functions as soon as possible. In this paper, planned and accomplished use of seed and seedlings in Slovenia for the years 2007 – 2011 is presented in addition to a case study based on restoration plans and needs of a regional forestry management unit – GGO Bled. Problems such as how to ensure sufficient quantities of species rich, genetically and ecologically suitable seed and seedlings for restoration of forests after large-scale disturbances are presented. Given the presented problems, proposals on how to ensure large enough quantities of appropriate seed and seedlings more easily are presented. Keywords: restoration, seed, seedlings, large-scale disturbances, provenance region, implementation plan UVOD 1 dr. M. W., univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana Naravna obnova gozda po ujmah velikega obsega 2 V. P.-L., univ. dipl. inž. gozd. ZGS OE Bled, Ljubljanska je lahko zaradi neugodnih ekoloških razmer cesta 19, Bled 3 spec. Z. G., univ. dipl. inž. gozd. ZGS CE, Vecna pot in zaradi prevelikih populacij divjadi otežena. 2, Ljubljana Takrat je nujna rastišcno pogojena in optimalno 3 M. M., univ. dipl. inž. gozd. ZGS CE, Vecna pot 2, casovno nacrtovana obnova s sadnjo in setvijo Ljubljana z rastišcu prilagojenim gozdnim reprodukcij-3 M. K., univ. dipl. inž. gozd. ZGS CE, Vecna pot 2, Ljubljana 1 dr. G. B., univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, skim materialom (GRM). Pri obnovi po ujmah Vecna pot 2, Ljubljana poškodovanih gozdov je poleg sonaravnosti in 1 prof. dr. H. K., univ. dipl. biol., univ. dipl. inž. gozd. vecnamenskosti obnovljenih gozdov potrebno Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik posvetiti pozornost zlasti komponenti trajnosti, t.j. ohranjanju prilagoditvenega potenciala bodocih generacij gozdov na pogoje spreminjajocega se okolja, kar je vkljuceno tudi v Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu (2007). Ta med drugim poudarja, da je potrebno pri obnovi sestojev s sadnjo in setvijo uporabljati rastišcu prilagojene drevesne vrste ustrezne genetske in vrstne pestrosti, kar bo pripomoglo k zagotavljanju odpornosti gozdov proti ekstremnim podnebnim razmeram in vzdrževanju naravne regulacijske sposobnosti gozdov. Za setev in sadnjo se v Sloveniji uporablja veliko število drevesnih vrst, vendar je zagotavljanje zadostne kolicine kakovostnega, predvsem ustrezno genetsko pestrega semena in sadik iz ustreznega proveniencnega obmocja in višinskega pasu v skladu z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem materialu (2002, 2004) na kratek rok težavno. Polni obrodi so namrec le na nekaj let, shranjevanje semena je pogosto težavno ali pa je seme manj primerne kakovosti (glede nadmorske višine, proveniencnega obmocja, kategorije ‚znano poreklo‘, ali neustrezne genetske pestrosti), vzgoja sadik je dolgotrajna, zaloge semena v semenski hranilnici pogosto ne ustrezajo zahtevam glede izvora in kolicin semena, pestrost ponudbe je vedno manjša. V zadnjem casu je zaskrbljujoce tudi stanje poslovanja pomembnih dobaviteljev GRM v Sloveniji. Pripravili smo pregled nacrtovanih potreb po semenu in sadikah za sanacije ujm v Sloveniji za leta 2007 – 2011 in realizacije za ta leta, ter podrobneje prikazali potrebe po sadikah, nacrtovano vrstno sestavo sadik in možnosti realizacije sanacij površin v gozdnogospodarskem obmocju (GGO) Bled. V zadnjem delu prispevka opozarjamo na prepoznane probleme pri zagotavljanju primernega semena in sadik za sanacije ujm ter predlagamo rešitve. OBMOCJE ANALIZ IN METODE Na osnovi pregleda evidenc Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) o nacrtovani ter realizirani setvi in sadnji za leta 2007 – 2011, Seznamov gozdnih semenskih objektov (2004 - 2012), izdanih Glavnih spriceval o izvoru GRM od leta 2003 naprej (ki vkljucuje zaloge semen na dan 01. 01. 2003) ter podatkov o semenu izpred leta 2003 Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) smo pripravili analizo sanacij gozdov s sadnjo in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega za leta 2007 – 2011 za obmocje celotne Slovenije. Analize so bile izvedene v Excelu. Na primeru GGO Bled smo dodatno analizirali Izvide kakovosti semena za uporabo v gozdarstvu in na podlagi s poskusom dolocene kalivosti semena iz izvidov kakovosti dolocili najvecje možno število sadik, pridobljenih iz tega semena. Po višinskih pasovih, proveniencnih obmocjih in drevesnih vrstah smo primerjali potrebe po sadikah v GGO Bled s številom sadik, ki bi jih lahko iz nabranega semena vzgojili v optimalnih razmerah. 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Pregled stanja obnove gozdov s setvijo in sadnjo po ujmah v Sloveniji za leta 2007 – 2011 3.1.1 Površina obnove gozdov s sadnjo in setvijo po ujmah V letih 2007 do 2011 je nacrtovana obnova gozdov zaradi ujm obsegala 1365,31 ha; 664,85 ha s sadnjo in 700,56 ha s setvijo. Realizacija obnove s sadnjo je znašala 90,43 %, realizacija nacrtovane obnove s setvijo pa 53,38 %. Grafikon 1 prikazuje dinamiko nacrtovane in dejansko obnovljene površine s sadnjo in setvijo za leta 2007 do 2011 po tipu ujme. S 623,85 ha nacrtovane obnove pri obnovi ujm s setvijo in sadnjo je v ospredju Kraško GGO (predvsem setev), sledijo mu GGO Ljubljana, Kocevje, Maribor in Murska Sobota (predvsem sadnja) (Grafikon 2). 3.1.2 Kolicina in sestava uporabljenih sadik in semena za obnovo gozdov po ujmah V letih 2007 – 2011 je bilo v Sloveniji za sanacije gozdov po ujmah uporabljenih 1.358.701 sadik 23 drevesnih vrst, 5900 puljenk vsaj štirih drevesnih vrst (kategorija trdi listavci) in 11.184 kg semena 22 drevesnih vrst. Za sanacije škod, ki jih povzrocajo insekti, se je v zadnjih petih letih porabilo 50,33 % vseh sadik, uporabljenih za sanacije ujm, za sanacije vetrolomov pa 41,48 % vseh uporabljenih sadik. Sledijo sanacije snegolomov (4,96 %), požarišc Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Grafikon 1: Nacrtovana (N) in realizirana (R) površina obnove s sadnjo in setvijo v letih 2007 – 2011 po tipu ujme Grafikon 2: Nacrtovana (N) in realizirana (R) površina obnove s sadnjo in setvijo po GGO in tipu ujme (podatki za leta 2007 – 2011) (1,19 %) ter škod po boleznih, divjadi, plazovih ter žledolomov (vsak pod 0,5 % vseh uporabljenih sadik). Pri setvi se je v obdobju 2007 – 2011 najvec semena porabilo za sanacije požarišc (84,69 %) in vetrolomov (11,99 %). Medtem ko je splošna slika zagotavljanja obnove površin poškodovanih v ujmah s sadnjo in setvijo zadovoljiva, podrobnejša analiza nacrtovane in realizirane sadnje po drevesnih vrstah kaže, da je zagotavljanje semena in posledicno sadik manjšinskih drevesnih vrst problematicno (Grafikon 4). Za nacrtovano sadnjo 14 drevesnih vrst ter mehkih in plemenitih listavcev, kjer je bila nacrtovana poraba sadik za petletno obdobje manjša od 1000 kosov, so bile posajene samo sadike jerebike, drobnice, macesna, lesnike ter sadike kategorije trdi listavci. Za vrste, kjer je bilo v petih letih za sadnjo nacrtovanih vec kot 10.000 kosov sadik, se je dejanska sadnja gibala med 75 % nacrtovane sadnje pri bukvi in 145 % pri crni jelši (Grafikon 3). Pregled nacrtovane in realizirane porabe sadik po drevesnih vrstah, proveniencnih obmocjih in višinskih pasovih je pokazal, da je tudi zagotavljanje primernih sadik za obnovo po ujmah poškodovanih gozdov tako pogosto uporabljene drevesne vrste kot je smreka (vec kot pol milijona uporabljenih sadik v petih letih), v dolocenih proveniencnih obmocjih in višinskih pasovih moteno. V predalpskem in preddinarskem proveniencnem Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik. Grafikon 3: Nacrtovana in realizirana sadnja pri obnovi ujm v letih 2007 – 2011 za drevesne vrste, kjer je nacrtovana sadnja vecja od 10.000 kosov. S = sadike, P = puljenke obmocju je bila tako realizacija nacrtovane sadnje smreke manjša od 1 % (Preglednica 1), kljub temu, da je bila od leta 2001 naprej nabrana zadostna kolicina zelo primernega in /ali primernega semena v višinskih pasovih med 301 in 700 ter med 701 in 1000 m nadmorske višine (n.m.v.) (Preglednica 5). V višinskem pasu nad 1000 m n.m.v je nacrtovana realizacija sadnje smreke motena zlasti ker v zadnjih desetih letih v tem pasu ni bilo nabranega semena smreke (Preglednici 1 in 5). Pri smreki stanje sicer nekoliko uravnavajo stare zaloge semena nabrane pred letom 2000, saj lahko seme smreke brez izrazitega padca kalivosti shranjujemo pri nizkih temperaturah tudi do 20 let. V preglednici 1 je nacrtovana poraba sadik dolocene drevesne vrste po proveniencnih obmocjih in nadmorskih višinah izražena kot število nacrtovanih sadik. Realizacija oziroma dejansko število posajenih sadik v dolocenem proveniencnem obmocju in višinskem pasu je podana v interva- Grafikon 4: Nacrtovana in realizirana sadnja pri obnovi ujm v letih 2007 – 2011 za drevesne vrste, kjer je nacrtovana sadnja nižja od 1000 kosov. S = sadike, P = puljenke lih; nepobarvana številka pomeni manj kot 1 % realizacijo sadnje. Ce v dolocenem višinskem pasu sadnja ni bila nacrtovana, a je bila zaradi zaloge primernih sadik dolocene drevesne vrste izvedena, je to v preglednici oznaceno kot 100 % realizacija, medtem ko je število nacrtovanih kosov za sadnjo oznaceno s številko nic. Pri uporabi sadik, vzgojenih iz semena, nabranega pred letom 2003, ko je v veljavo stopil nov Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, smo nadmorsko višino dolocili le izjemoma. Zato kategorija skupaj pri realizaciji ni le seštevek realizacije v ostalih višinskih pasovih; v to kategorijo so vkljucene tudi sadike, za katere višinski pas izvora semena ni bil poznan. Pri sanaciji ujm v zadnjih petih letih so bile uporabljene tudi sadike, vzgojene iz semena, ki ni bil za uporabo v gozdarstvu. Teh je bilo skupaj 5,85 % oziroma 28 od skupno 139 uporabljenih partij semena. Njihova kolicina se z leti zmanjšuje Nadaljevanje na strani 105 Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Nadaljevanje s strani 88 Preglednica 1: Nacrtovana in realizirana poraba sadik za sanacije ujm v letih 2007 – 2011 po višinskih pasovih in proveniencnih obmocjih. Nacrtovana poraba je prikazana s številom nacrtovanih kosov za sadnjo. Realizacija je podana v intervalih; ce številka ni pobarvana, je realizacija sadnje manjša od 1 %; ce v dolocenem višinskem pasu sadnja ni bila nacrtovana, a izvedena, je to oznaceno kot 100 % realizacija. S = sadike, P = puljenke Proveniencno obmocje Drevesna vrsta Višinski pas [m] 0-300 301-700 701-1000 > 1000 Skupaj Alpsko S - bukev 850 4900 1000 6750 S - dob 50 50 S - graden 290 1580 1870 S - smreka 19125 45575 103100 167800 P - bukev 5600 5600 P - macesen 300 300 P - smreka 1550 600 300 2450 Dinarsko S - bukev 106640 900 10500 118040 S - dob 11300 11300 S - graden 125 125 S - jelka 300 0 300 S - smreka 500 186600 15600 14150 216850 P - smreka 1080 1080 Pohorsko S - bukev 2600 2450 18550 23600 S - graden 275 275 S - smreka 75250 25200 14100 114550 Predalpsko S - bukev 1600 62010 3700 400 67710 S - dob 2890 1375 4265 S - graden 6040 8695 300 15035 S - jelka 2100 2100 S - smreka 150 52255 21850 1800 76055 P - bukev 25 25 P - smreka 450 450 Preddinarsko S - bukev 2600 22400 7450 1400 33850 S - dob 150 1050 1200 S - graden 800 4400 5200 S - jelka 300 300 S - smreka 3200 16650 1500 2500 23850 Predpanonsko S - bukev 2450 450 2900 S - dob 83875 0 83875 S - graden 15160 1175 16335 S - jelka 300 300 S - smreka 1750 4000 5750 Submediteransko S - bukev 34170 29400 63570 S - smreka 2000 2000 Slovenija P - mehki listavci 50 50 P - plem. listavci 200 200 P - trdi listavci 150 150 Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik P - macesen 300 300 P - ostali iglavci 75 200 275 S - cešnja 30086 25680 6560 2100 64426 S - crnajelša 17375 700 750 18825 S - crni bor 11500 5950 50 17500 S - crni oreh 700 50 25 775 S - beli gaber 1455 1455 S - brek 125 125 S - divja hruška 210 225 10 445 S - duglazija 150 1750 1900 S - gorski javor 53845 127280 42240 8500 231865 S - jerebika 550 145 150 120 965 S - kostanj 1600 450 2050 S - lesnika 110 125 235 S - lipa 5875 1180 125 7180 S - lipovec 200 200 S - macesen 3500 15720 10975 6950 37145 S - maklen 100 100 S - murva 15 15 S - oreh 225 773 552 10 1560 S - ost. plod. dr. 175 10 185 S - ostro. javor 600 250 150 1000 S - rdeci bor 150 2800 1250 4200 S - rdeci hrast 4960 705 5665 S - dren 200 200 S - skorš 65 65 S - topoli 7030 7030 S - veliki jesen 10560 13095 3525 1600 28780 LEGENDA: Realizacija [%] in je leta 2011 znašala le 950 kosov (Grafikon 5). V letu 2007 sta bili nacrtovana in realizirana poraba semena vecji kot vsota nacrtovane in realizirane porabe semena za sanacije v ujmah poškodovanih gozdov v letih 2008-2011 (5521 kg in 3617 kg). Realizacija setve za leto 2007 je v evidencah ZGS zaradi uvedbe šifranta v sredini leta 2007 brez podatka o provenienci in nadmorski višini. Navedeni so le skupni podatki o nacrtovani in realizirani porabi semena po drevesnih vrstah, kar prikazujemo v preglednici 2. Podatki za ostala leta so diferencirani po proveniencnih obmocjih in višinskih pasovih in so navedeni v preglednici 3. 1-9 10-24 25-49 50-99 = 100 > 25; GRM ni za uporabo v gozdarstvu Pri razumevanju preglednic 2 in 3 je potrebno vedeti, da je število semen v kilogramu nabranega semena razlicno glede na drevesno vrsto. Ob upoštevanju v Laboratoriju za semenarstvo GIS eksperimentalno dolocene kalivosti, lahko v optimalnih pogojih v povprecju iz enega kg semena doba pricakujemo 140 klic, iz enega kg semena bukve dobimo v povprecju 3150 klic, iz enega kg semena crnega bora pa 40.500 klic (Grafikon 10).Vendar se dejanska uspešnost setve v drevesnici za listavce giblje med 50 in 90 % (jelša 5 do 15 %) tiste v optimalnih pogojih (Suszka in sod., 1996). Pri smreki je povprecna Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Preglednica 2: Nacrtovana in realizirana poraba semena za sanacije ujm v letu 2007 v kg semena. Drevesnavrsta Nacrt [kg] Realizacija [kg] Cešnja 104,1 Crni bor 1178,2 247,9 Alepski bor 100,6 Bukev 164 252,6 Cer 2182 2450,5 Dob 430 630 Gorski javor 10 5 Graden 1592 2175,5 Lipa 244,7 145,8 Lipovec 29,2 Maklen 245,7 231,2 Ostali trdi listavci 244,7 0 Ostrolistni javor 22 231,2 Puhasti hrast 842 842,5 Smreka 40 20 Topokrpi javor 223,7 100,6 Skupaj 7419 7566,7 Preglednica 3: Nacrtovana in realizirana poraba semena za sanacije ujm v letih 2008 – 2011 po višinskih pasovih in proveniencnih obmocjih. Nacrtovana poraba je prikazana kot kolicina semena v kg. Realizacija setve je podana v intervalih; ce številka ni pobarvana, je realizacija manjša od 1 %; ce setev ni bila nacrtovana, a je bila izvedena, je to oznaceno kot 100 % realizacija (oz. kot realizacija z GRM, ki ni za uporabo v gozdarstvu ali GRM brez glavnega spricevala) Proveniencno obmocje Drevesna vrsta Višinski pas 0-300 301-700 701-1000 >1000 Skupaj Alpsko smreka 4,2 14,9 0 19,1 Dinarsko bukev 1,3 13 14,3 dob 550 550 Predalpsko bukev 22,5 22,5 smreka 52,6 94,3 146,9 Predpanonsko dob 1000 1000 graden 0 Submediteransko graden 210 210 Slovenija cešnja 59 112,2 171,2 cer 632 75 707 crni gaber 0 crni bor 310,7 1474 1785 beli gaber 0 divja hruška 0 gorski javor 41,5 77,7 119,2 jerebika 3,1 6,2 9,3 lipa 3,5 168,7 54,5 226,7 lipovec 0 mali jesen 0 mokovec 0 ostrolistni javor 0 maklen 3,5 156,2 34,3 194 nešifrirane vrste 40 40 ost. mehki list. 10 10 ost. trdi list. 3,5 139,5 143 skorš 2,9 7 9,9 topokrpi javor 3,5 139,5 143 LEGENDA: Realizacija [%] 1-9 10-24 25-49 50-99 = 100 > 25; GRM ni za uporabo v gozdarstvu > 5; Ni bilo izdano glavno spricevalo 107 Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik uspešnost kalitve v drevesnici 75 %, pri borih 50 do 75 % in pri jelki do 50 % tiste v optimalnih pogojih (Regent, 1980). Od skupno 26 partij semena, uporabljenih za sanacije ujm s setvijo, jih je bilo 6 brez izdanega glavnega spricevala in 6, kjer GRM ni bil za uporabo v gozdarstvu. Brez izdanega glavnega spricevala je bila partija crnega gabra, mokovca, malega jesena, trokrpega javorja in dve partiji maklena. Drevesne vrste, katerih seme je bilo uporabljeno brez glavnega spricevala, crni gaber, mali jesen, trokrpi javor in maklen so bile šele januarja leta 2010 z Odredbo o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev (2010) uvršcene na seznam drevesnih vrst in umetnih križancev za katere se uporabljajo predpisi o gozdnem reprodukcijskem materialu prav z namenom, da se omogoci financiranje in ustrezno rabo GRM tudi za te vrste. Tako kot pri sadikah, se kolicina semena, ki ni za uporabo v gozdarstvu, z leti zmanjšuje; leta 2008 je bilo uporabljenih 264 kg semena, ki ni bilo namenjeno uporabi v gozdarstvu, leta 2009 80 kg in leta 2010 37 kg. Leta 2011 je bilo za sanacije po ujmah poškodovanih Grafikon 5: Število uporabljenih sadik, vzgojenih iz semena, ki ni bil namenjen uporabi v gozdarstvu, za sanacije ujm po drevesnih vrstah in letih gozdov uporabljeno samo seme namenjeno uporabi v gozdarstvu. Zaradi stihije naravnih ujm potrebe po sadikah za sanacijo v ujmah poškodovanih gozdov težko nacrtujemo; pogosto se je pri sanaciji ujm potrebno povsem prilagoditi specificnim potrebam lokalnega obmocja. Drevesnice vzgajajo sadike na podlagi pogodbe z ZGS, na podlagi srednjerocnih potreb in financnih možnosti. V okviru možne ponudbe sadik v drevesnicah se lahko zato pri obnovi s sadnjo le približamo stvarnim potrebam po sadikah. Dodatno za nekatere drevesne vrste ni odobrenih semenskih objektov za pridobivanje GRM z namenom Grafikon 6: Delež porabe sadik / puljenk za sanacije škod po insektih v letih 2007 – 2011 po uporabljenih drevesnih vrstah Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Grafikon 7: Delež porabe semena za sanacije požarišc v letih 2007 – 2011 po se porabi najvec sadik in uporabljenih drevesnih vrstah uporabe v gozdarstvu (rdeci hrast, ostrolistni javor), nekateri semenski sestoji pa so v tem casu slabo obrodili. Na splošno je preteklo desetletje zaznamovalo slabo semenenje in na ekonomiki semenarstva temeljece restriktivno pridobivanje semena (gl. poglavje 3.3.6 in 3.3.7) vecine drevesnih vrst. Zato se je ob pomanjkanju ustreznega GRM uporabljalo tudi seme nekaterih drevesnih vrst, ki ni bilo namenjeno uporabi v gozdarstvu, semenarji pa so ga imeli na razpolago zaradi izvoza v države, kjer je dovoljena uporaba tega semena za okrasne namene in uporabo izven gozda, kar je opravicevalo ekonomiko pridobivanja vecjih kolicin tega semena. Potrebno je opozoriti tudi na relativno veliko število uporabljenih sadik gorskega javorja, delno tudi divje cešnje, v letih, ko je bila zaradi pojava glive Chalara fraxinea (gl. 3.3.5) zavrta uporaba GRM jesenov, nadomestila pa jo je preko nacrtovanih kolicin uporaba GRM drugih drevesnih vrst, ki ni bil odobren za uporabo v gozdarstvu. Za sanacije škod po insektih se je v zadnjih petih letih v Sloveniji porabilo najvec sadik / puljenk smreke (282.655 kosov oz. med 35.300 in 99.110 kosov letno), bukve (171.340; 16.200 – 58.875) in gorskega javorja (113.765; 13.630 – 39.775) (Grafikon 6). Za sanacije vetrolomov se je v zadnjih petih letih porabilo najvec sadik smreke (222.815; 17.400 – 78.090), gorskega javorja (88.958; 1450 – 37.390) in doba (81.255; 1150 – 49.000). Tudi za sanacijo škod, nastalih zaradi ostalih vrst ujm, puljenk smreke, z izjemo sanacij požarišc, kjer se posadi najvec crnega bora (11.500; 2000 – 4000). Požarišca saniramo vecinoma s setvijo, za kar smo v zadnjih petih letih porabili najvec semena cera (4050 kg oz. 352.000 klic v optimalnih pogojih), gradna (2175 kg oz. 472.000 klic) in puhastega hrasta (842 kg). Glede na potencialno število klic iz posejanega semena pa prednjaci kolicina posejanega crnega bora (588,5 kg oz. 24·106 klic v optimalnih pogojih) (Grafikon 7), kar sicer znaša le petino nacrtovane setve te drevesne vrste. 3.2 Podrobna analiza sanacij ujm s sadnjo na obmocju GGO Bled 3.2.1 Razširjenost prizadetih površin v GGO Bled Od leta 2001 je bilo v GGO Bled zaradi ujm posekanih 554.900 m3 lesa (Preglednica 4). V GGO Bled se veliki vetrolomi pojavljajo vsakih tri do 10 let (podatki niso predstavljeni v celoti; prikazani so le od leta 2001 naprej (Preglednica 4)), kar pomeni z vidika zagotavljanja zadostne kolicine sadik ustreznega izvora en do dva cikla vzgoje sadik iz semena do sadnje na terenu. Potrebam po sadikah zaradi vetrolomov je potrebno dodati še potrebe po GRM za sanacije po boleznih in škodljivcih ter ostalih vrst ujm. 3.2.2 Pregled po vrstah in kolicinah sanitarnih secenj v GGO Bled za obdobje 1970 – 2010 Potrebe po zagotavljanju zadostnih kolicin semena in sadik za obmocja, ki so podvržena relativno pogostim ujmam, prikazujemo na osnovi pregleda po vrstah in kolicinah sanitarnih secenj v GGO Bled od leta 1970 dalje (Grafikon 8), ter strukture sadenj od leta 1980 dalje (Grafikon 9). Iz primerjave obeh skupin podatkov ugotavljamo, da so v casih poceni delovne sile - do leta 1988 - pri Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Preglednica 4: Pregled izrednih dogodkov v obdobju 2001-2010 (vir: Obmocni nacrt za GGO Bled 2011-2020) Škodljivi dejavnik / Vrsta ujme Poškodovana dr. vrsta oz. skupina dr. vrst oz. sestoj Cas pojava Kraj pojava(GGE) Površina (kolicina) pojava v ha oz. m3 Intenziteta Izvedeni ukrepi / opomba Škodljivi dejavnik / Vrsta ujme Poškodovana dr. vrsta oz. skupina dr. vrst oz. sestoj Cas pojava Kraj pojava (GGE) Površina (kolicina) pojava v ha oz. m3 Intenziteta Izvedeni ukrepi / opomba Veter Smrekovi debeljaki 29.06. 2006 Jelovica 70.000 m3 na 125 ha Popolno unicenje sestojev Posek, priprava tal, sadnja na 20% gole površine Sneg Smrekovi drogovnjaki jan 2007 Jelovica, Mežakla, Pokljuka, ostalo manj intenzivno 145.000 m3 na 20.500 ha Podiranje posameznih dreves in šopov, ponekod vrtinci Posek, izvedba gozdne higiene Sneg Smrekovi drogovnjaki dec 2008 Pokljuka, Mežakla, Belca 75.000 m3 na 5000 ha Podiranje posameznih dreves in šopov, ponekod vrtinci Posek, Izvedba gozdne higiene Veter Smrekovi pomlajenci 13.10. 2009 Pokljuka 15. 400 m3 Podiranje skupin Posek Podlubniki Smreka jun – okt 2008 84.400 m3 Velika Posek Podlubniki Smreka jun – okt 2009 74.200 m3 Velika Posek Podlubniki Smreka jun – okt 2010 90.900 m3 Velika Posek sanaciji ujm skoraj vse ogolele površine zasadili. 70.000 bruto m3 lesa na površini 125 ha, pa je Npr. v vetrolomu 1984 v GE Radovljica, levi breg, bilo s saditvijo sanirane le 20% ogolele površine. so kar 86% od 190 ha ogolelih površin zasadili z Sadilo se je samo smreko Pokljuške provenience izborom smreke (85%; gostota sadnje 4000 kosov/ z gostoto 2000 kosov/ha, kar omogoca naravno ha), borom in macesnom (10%; gostota sadnje vrast jerebike, javorja in bukve. Narocila sadik 3000 kosov/ha) in javorjem ter jesenom (5%; niso bila diferencirana po višinskih pasovih, saj gostota sadnje 2500 kosov/ha). Ob vetrolomu so bile ponujene sadike diferencirane le po starosti leta 2006 na Jelovici, ko je v enem dnevu padlo in provenienci. Grafikon 8: Pregled secenj v GGO Bled od leta 1970 do 2011 Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Grafikon 9: Dinamika sadnje med leti 1980 – 2010 v GGO Bled V zadnjih petih letih z izjemo leta 2011 je obseg sanitarnih secenj za vec kot dvakrat presegel obseg rednih secnj v gozdovih GGO Bled. Leta 2011 je obseg sanitarnih secenj znašal 95,21 % obsega rednih secenj. 3.2.3 Pregled strukture sadnje v GGO Bled za obdobje 1980– 2010 V GGO Bled se je v letih 2007 – 2011 z izjemo leta 2008, ko je bilo posajenih kar 41.670 kosov oziroma 40 % vseh sadik / puljenk v zadnjih petih letih, na leto pogozdilo manj kod 20 ha. Površina, na kateri so se sadili iglavci, znatno presega površino pogozdeno z listavci. V zadnjih petih letih se je posadilo 88.500 kosov sadik / puljenk smreke, sledi macesen z 9550 kosi ter bukev s 4400 kosi. Kolicina posajenih sadik rdecega bora, cešnje in gorskega javorja se giblje med 300 in 1450 kosi. Predvsem leta 2011 se je opazno povecala uporaba puljenk. Posajenih je bilo 3000 kosov puljenk bukve in 500 kosov puljenk smreke medtem ko se je istega leta posadilo 7900 sadik smreke, bukve, gorskega javorja in macesna. Uporaba puljenk je zaradi dolocenih prednosti (glej poglavje 3.3.7) zelo priporocljiva. 3.2.4 Ocena najvecjega možnega števila sadik za uporabo v GGO Bled, za izbrane drevesne vrste iz semena, nabranega v letih 2000 – 2010 Povprecno število sadik, pridobljenih iz enega kg semena v optimalnih pogojih (Grafikon 10), je izracunano na podlagi v poskusu dolocene kalivosti (vitalnosti), v okviru analiz za izvide o kvaliteti semena v Semenarskem laboratoriju GIS izdanih od leta 1999 do leta 2004. Na podlagi povprecnega števila sadik, pridobljenih iz enega kg semena in mase semena, nabranega v posameznih zbranih partijah semena (Glavna spricevala o izvoru GRM), smo dolocili najvecje možno število sadik, vzgojenih iz posameznih zbranih partij semena (Preglednica 5). Za vrste, kjer poskusni podatki niso bili na voljo (rdeci bor, macesen, jerebika), smo najvecje možno število sadik dolocili na podlagi semenarske literature (Regent, 1980). z ekološkega in genetskega vidika je najbolj pomembno, da seme, iz katerega so bile vzgojene sadike, izvira iz istega nadmorskega pasu, kot je mesto sanacije, in da je bilo pridobljeno ob mocnem ali masovnem obrodu s cim vecjega števila dreves. V okviru istega višinskega pasu so za sanacije ujm s sadnjo v GGO Bled, ki spada Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Grafikon 10: Povprecno število sadik, pridobljenih iz enega kg semena v optimalnih pogojih vzgojene iz semena, nabranega v sosednjih PO, t.j. Pohorskem in Predalpskem PO. Manj primerne so provenience iz ostalih proveniencnih obmocij. V letih 2008 – 2010 je zaradi sanacije sestojev v GGO Bled, ki so jih napadli podlubniki, ogolelo okoli 150 ha gozdov. Za nujno sanacijo golih površin v smrekovih monokulturah, na erodibilnih ali z divjadjo mocno obremenjenih površinah, je v v Alpsko proveniencno obmocje (PO), najbolj nacrtu sadnja na 40 ha. Pri nacrtovani gostoti primerne sadike, vzgojene iz semena, nabranega sadnje 2000 sadik/ha v šopih in skupinah je za v Alpskem PO, še vedno so primerne sadike, izvedbo nacrta potrebnih 80.000 sadik; od tega Preglednica 5: Pregled najvecjega možnega števila sadik, pridobljenih iz semena, nabranega v letih 2001-2010 po drevesnih vrstah, proveniencnih obmocjih in višinskih pasovih, ter najvišje možno število za sadnjo v GGO Bled primernih sadik in puljenk, ob upoštevanju možnosti shranjevanja semena in vzgojne oblike sadik. Podatki so zbrani na osnovi izdanih glavnih spriceval o izvoru GRM in izvidov o kvaliteti semena GIS ter semenarske literature. V kategoriji ‚Najvišje število primernih sadik‘ so upoštevane sadike, vzgojene iz semena, nabranega v Alpskem (1), Pohorskem (2) in Predalpskem (4) PO; kode ostalih PO kot v Pravilniku o dolocitvi proveniencnih obmocij (2003). * poleg sadik so v številko vkljucene tudi puljenke iz navedenih PO; ** po Pravilniku o dolocitvi proveniencnih obmocij (2003) in Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dolocitvi proveniencnih obmocij (2012) je za te vrste celotna Slovenija eno PO Leta obroda Botanicno ime Najvišje št. primernih sadik Št. vseh sadik Šifra PO, kjer je bil GRM nabran 301-700 m 2006 do 2009 jelka 0 2.041.890 6 2008 do 2010 gorski javor** 543.820 543.820 2 (Slovenija) 2006 do 2008 bukev 2.214.557* 2.214.557* 1, 4, 5, 7 2006 veliki jesen** 1.120.000 1.120.000 2 (Slovenija) 2002 do 2004 smreka 14.909.561 51.272.161 1, 2, 5, 6 2004 rdeci bor** 3.545.370 3.545.370 4 (Slovenija) 2005 cešnja** 1.237.987 1.237.987 7 (Slovenija) 2006 graden 29.992 29.992 4 701-1000 m 2009 jelka 0 196.121 6 2005 do 2009 gorski javor** 2.247.910 2.247.910 3, 4, 6 (Slovenija) 2009 bukev 0 142.786 6 2001 macesen** 178.000 178.000 1 2001 do 2009 2008 do 2009 smreka jerebika** 19.380.000 0 33.073.500 3.582 1 in 6 3 (Slovenija) Nad 1000 m 2007 jelka 0 2.155 6 2007 do 2009 gorski javor** 350.562 350.562 1 in 2 (Slovenija) 2005 do 2009 bukev 703.692* 1.940.010* 2 in 6 2004 do 2010 macesen** 5.479.000 5.479.000 1 in 4 (Slovenija) Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik 10.000 za višinski pas 301 - 700 m n.m.v., 45.000 za višinski pas 701 - 1000 m n.m.v. in 25.000 za višine nad 1000 m n.m.v. Ekološko najprimernejša in zato želena sestava sadik je sledeca: smreka 20%, macesen 35%, bukev 10%, gorski javor 20%, cešnja 10%, graden 5%. Iz preglednice 5 je razvidno, da v letih med 2000 in 2010 ni bilo nabranega semena, iz katerega bi lahko vzgojili za sadnjo v GGO Bled primerne sadike bukve v višinskem pasu 701 – 1000 m n.m.v., smreke nad 1000 m n.m.v., macesna v pasu med 301 in 700 m ter cešnje in gradna za višine nad 701 m n.m.v. Gledano za celotno Slovenijo, je glede (ne) primernosti proveniencnih obmocij opazno predvsem pomanjkanje sadik bukve (pridobivanje je potekalo predvsem v dinarskem in pohorskem PO). Seme bukve je možno hraniti do petih let. Ceprav je pridobivanje semena jelke v zadnjih petih letih potekalo samo v dinarskem proveniencnem obmocju, sadik jelke ne primanjkuje. Zaradi slabega uspeha sadnje se jelka namrec le redko sadi. Tudi drevesnice so zaradi majhnega povpraševanja zmanjšale pridelavo sadik jelke. Po sadikah dolocenih drevesnih vrst pa povpraševanja ni mogoce zadovoljiti, saj za te vrste nimamo odobrenih semenskih objektov za uporabo v gozdarstvu. Taki vrsti sta na primer rdeci hrast in ostrolistni javor. Zaradi pomanjkanja primernih sadik se zato v praksi sadike dolocenih drevesnih vrst ne sadijo, ponekod pa se je uporabljal tudi GRM, ki zaradi neustreznega fenotipa ali nabiranja brez kontrole ZGS ni bil namenjen uporabi v gozdarstvu. 3.3 Problemi pri sanacijah ujm velikega obsega in predlagane rešitve 3.3.1 Biologija vrste ter shranjevanje in dodelava semena Problemi pri zagotavljanju zadostne kolicine semena in sadik za sanacije ujm velikega obsega izhajajo iz same biologije drevesnih vrst; praviloma imajo drevesne vrste polni obrod vsakih nekaj let (npr. jelka na 3 do 8 let, bukev na 4 do 8 let, dob na 3 do 5 let), dolgotrajno shranjevanje semena drevesnih vrst z neosušljivim (rekalcitrantnim) semenom – gorski javor, hrasti, kostanj, pa zaradi nezmožnosti preživetja sušenja ali zmrzovanja ni možno. Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da je pred setvijo potrebno prekiniti dormanco semena, za kar ni univerzalne metode, hkrati pa se stopnja dormance spreminja med partijami semena iste drevesne vrste in jo je treba s poskusom dolociti za vsako partijo semena. Trajanje prekinjanja dormance v umetnih pogojih lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. V primeru sadnje je po uspešni prekinitvi dormance potrebno vzgojiti še sadike, kar traja dve in vec let. Intervale med semenskimi leti lahko premostimo z nabiranjem semena ob vsakem polnem obrodu v dolocenem semenskem objektu in s shranjevanjem semena za drevesne vrste, kjer je to možno. Z razvojem tehnik dodelave in shranjevanja semena ali prilagajanjem tehnik, ki so v uporabi v tujini, bi lahko omogocili / podaljšali tudi trajanje shranjevanja semena vrst, s katerimi nimamo veliko izkušenj, predvsem manjšinskih listavcev. Poleg tega je možno omejeno obdobje nekaj let premostiti s sistemom zadržane vzgoje sadik, tako da se lahko uporabi starejše sadike, ali z vzgojo (mikoriziranih) sadik v razgradljivih lonckih (glej poglavje 3.3.7). 3.3.2 Število semenskih objektov Opazno je predvsem pomanjkanje semena in sadik manjšinskih drevesnih vrst; za te vrste se je uporabljal tudi GRM, ki ni namenjen uporabi v gozdarstvu. Z narašcanjem števila semenskih sestojev se je delež takih sadik / semena zmanjševal in je leta 2011 znašal le še 950 sadik. V istem letu seme, ki ni bilo za uporabo v gozdarstvu, ni bilo posejano. Delež sadik, ki niso namenjene uporabi v gozdarstvu, lahko še bolj približamo vrednosti nic s povecanjem števila semenskih sestojev za manjšinske vrste (cešnja, gorski javor, kostanj, oreh, rdeci hrast, ostrolistni javor…). Zaradi pomanjkanja sadik iz dolocenih PO in višinskih pasov so velikokrat vse uporabljene sadike v dolocenem PO in višinskem pasu vzgojene iz semena, nabranega v istem sestoju, kar lahko potencialno zmanjša genetsko pestrost v proveniencnem obmocju in posledicno sposobnost prilagajanja mladih sestojev spremembam v okolju. Za namene hitre sanacije ujm ocenjujemo, da bi morali evidentirati in odobriti vec semenskih sestojev bukve, izbranih vrst manjšinskih listavcev (cešnje, gorskega javorja, jerebike, kostanja, ostro Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik listnega javorja) ter manjšinskih iglavcev (rdeci bor, crni bor, macesen) v razlicnih nadmorskih pasovih v cim vecjem številu proveniencnih obmocij, ter gospodariti s prilagojenimi ukrepi nege v le-teh (spodbujanje cvetenja in obroda). Za vrste, katerih seme lahko shranjujemo dalj casa v semenski hranilnici in imamo za to razvito infrastrukturo (predvsem smreka, bori, macesen), lahko namesto vecjega števila semenskih sestojev oziroma za zagotavljanje dodatne varnosti naberemo seme ob vsakem mocnem obrodu in ga shranimo. Zaradi zagotavljanja genetske pestrosti je priporocljivo tudi mešanje partij semena iz istega PO in višinskega pasu. 3.3.3 Nacrti sanacije Nacrti sanacije so za kvalitetno izvedbo setve / sadnje, kamor je vkljucena izbira primernih provenienc in bi morala biti tudi vzgoja primernih sadik, ter omejitev poškodb sadik / mladja zaradi biotskih dejavnikov (rilckarji, štorovka,…) s trenutnim trajanjem dveh do treh let prekratki. Vzgoja sadik v drevesnicah na zalogo za drevesnice zaradi stihije ujm ni in verjetno nikoli ne bo ekonomicna. Zato se zaradi kratkega trajanja nacrtov sanacije uporablja sadike, ki so v danem trenutku na voljo, tudi ce iz ekološkega in genetskega vidika niso najbolj primerne. Težavo bi lahko rešili s podaljšanjem nacrtov sanacije na okoli šest let; v sam nacrt sanacije pa vkljucili tudi vzgojo sadik primernih provenienc po narocilu. Daljši nacrti sanacije bi omogocili tudi tempiranje sadnje glede na prisotnost bolezni / škodljivcev (podlubniki, rilckarji, štorovka) in možnost spreminjanja nacrtov sanacije glede na pojavljanje naravne obnove. 3.3.4 Stanje in organizacija drevesnicarstva v Sloveniji Velik problem pri zagotavljanju zadostnega števila in primerne vrstne sestave sadik trenutno predstavljajo financni problemi drevesnic, nezmožnost njihovega poslovanja in posledicno zapiranja drevesnic. Rešitev vidimo v spremembi organizacije semenarstva in drevesnicarstva v gozdarstvu: v oblikovanju državne drevesnice – javnega gozdarskega podjetja ali alternativno v oblikovanju vec malih, prilagodljivih vecnamenskih podjetij z eno od dejavnosti tudi pridobivanje semena in vzgoja sadik. Dodelava in shranjevanje semena lahko ostaneta v organizaciji ZGS. 3.3.5 Bolezni in škodljivci Veliki jesen je primer drevesne vrste, ko je pojav bolezni zavrl nabiranje semena in uporabo sadik te vrste. Kljub obstoju odobrenih semenskih sestojev velikega jesena, obstajajo podatki o pridobivanju semena velikega jesena za namene uporabe v gozdarstvu le iz pohorskega proveniencnega obmocja in za nadmorski pas 301 do 700 m n.m.v. Zaradi pojava virulentnega seva / vrste Hymenoscyphus pseudoalbidus (anamorf Chalara fraxinea) se je namrec v Evropi v zadnjih letih zacelo izogibati sadnji velikega (in poljskega) jesena. Tudi v Sloveniji je uporaba sadik velikega jesena mocno upadla. Vendar je bila leta 2010 objavljena študija o identifikaciji na to bolezen odpornih klonov velikega jesena iz Danske (McKinney in sod., 2010). Avtorji študije ugotavljajo, da v vsaki raziskani populaciji velikega jesena na Danskem obstaja nekaj dreves, ki so na bolezen odporna oziroma kažejo manj bolezenskih znakov. Ta drevesa so vegetativno razmnožili in ugotovili velike genetske razlike dreves pri odpornosti na bolezen. Obstoj potencialno odpornih osebkov ima po vsej verjetnosti velik evolucijski pomen; predlagajo, da se vrsto ohrani z naravno ali umetno selekcijo v podporo odpornim osebkom jesenov. Porocila o na bolezen odpornih drevesih / klonih prihajajo tudi iz drugih evropskih držav (Vasaitis, 2012). Sklepamo, da tudi v primeru jesenov velja podpirati cim vecjo genetsko pestrost bodocih generacij in pridobivati GRM v sestojih in z dreves, ki kažejo manj znakov bolezni ali se znaki bolezni sploh ne izražajo. Namesto zmanjšane vzgoje in sadnje sadik, kar je bila doktrina evropskih služb za zdravje rastlin v casu prvih let ob pojavu bolezni, je zato potrebno obema vrstama jesena dati razvojno možnost, kar Zavod za gozdove Slovenije že nacrtuje. 3.3.6 Ekonomika pridobivanja GRM V Sloveniji so vsakoletne potrebe po rastišcu prilagojenem GRM majhne. Za sadnjo in setev v posameznem proveniencnem obmocju in višinskem pasu se letno porabi le nekaj sto kg žira in Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik želoda razlicnih vrst hrastov ter semena crnega bora, ter od manj kot kg do nekaj deset kg semena drugih vrst. Zato pridobivanje semena za potrebe srednjerocnega nacrtovanja za semenarje in drevesnicarje samo za slovenske potrebe ni ekonomicno in zato tudi ni organizirano. Zlasti se to kaže pri vrstah, ki uspevajo na težje dostopnih terenih, obrodijo v za pridobivanje semena neugodnih letnih casih, ali je pridobivanje semena težavno – povezano s plezanjem ali socasno z obrodom nacrtovano secnjo. Problem lahko nazorno prikažemo z dostopnostjo ustreznega GRM macesna za sadnjo v GGO Bled, kjer je bil odobren semenski sestoj macesna provenience Macesnovec – Pod Poncami (zaradi kvalitete in prisotnosti naravnega mladja tudi predlagan za gozdni genski rezervat). Z lokalnimi gozdarji je bil dogovorjen posek ustreznega števila semenskih dreves v zimskem casu, semenar je bil opozorjen na cas secnje. Kljub temu zaradi težavnega dostopa pridobivanje semena iz namensko posekanega drevja ni bilo izvedeno. Nekaj tednov kasneje pa je zaradi potreb po semenu semenar predlagal odobritev in pridobivanje semena na obmocju Davce, kjer uspevajo sekundarni sestoji in posamezno drevje macesna na zarašcajocih se travnikih. Iz tega semenskega objekta, ki je bil odobren za pridobivanje semena kategorije ‚znano poreklo‘, je bilo v naslednjih letih pridobljenih kar 51 kg semena, kar lahko zagotavlja 90 % potreb po sadikah za uporabo v nadmorskem pasu nad 1000 m v alpskem proveniencnem obmocju. Za uporabo GRM macesna v nadmorskem pasu 700-1000 m pa je še vedno na razpolago seme, pridobljeno v skupini semenjakov v Gozdu Martuljku leta 2001, tik pred sprejetjem novega Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu. V obeh primerih je mogoce enostavno pridobivanje semena ob javni cesti in s plezanjem na relativno nizkodrevje z globokimi krošnjami. Šele po odobritvi dodatnega semenskega objekta Rišperg na Peci in pridobivanju semena v njem od leta 2010 dalje, lahko pricakujemo tudi za vecnamensko gozdarstvo ustrezen GRM v nadmorskem pasu nad 1000 m. Predlagamo spremembo v financiranju pridobivanja in shranjevanja GRM. Financiranje povecanega pridobivanja semena v casu mocnih obrodov drevesnih vrst z osušljivim semenom naj bo fleksibilno, kar pomeni hitro sprostitev denarja - rebalans plana financiranja za pridobivanje in dodelavo semena (lahko iz posebnega fonda) ob dejanskem polnem obrodu glede na nacrtovane potrebe in obseg dela (pridobivanje, dodelava in shranjevanje semena) 3.3.7 Ekonomicnost sadnje Stroški sadnje v okviru sanacije ujm v skladu s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove (2004, 2005, 2008, 2010) znašajo 335 €/ha za pripravo tal ter 1.000 €/ha za samo sadnjo. Povprecna vrednost sadik (povprecje v obdobju 2007-2011) pa znaša 1.430 €/ha pri povprecni gostoti sadnje 2.200 sadik/ha. Skupni stroški sadnje za delo in sadike (brez varstva pred divjadjo) v povprecju znašajo 2.765 €/ha. Strošek zašcite sadik je odvisen od vrste zašcite ter velikosti objekta za sajenje. Na izbiro vrste zašcite vplivajo pricakovane vrste poškodb po divjadi in pricakovan obseg poškodb sadik. V skladu z vrednostjo dela po pravilniku o so-financiranju ter po pogodbenih cenah Zavoda za gozdove Slovenije za nakup varstvenega materiala za leto 2011 je najcenejša zašcita premaz vršickov (0,08 EUR/sadiko), najdražja pa zašcita s tulci (od 1,87 do 3,37 EUR/sadiko, odvisno od vrste tulcev). Obnovo gozdov po ujmah lahko v najvecji meri pocenimo z integriranjem naravne obnove v nacrte sanacije, ce je to le možno (prisotnost naravnega mladja) oziroma z možnostjo spreminjanja nacrtov sanacije glede na pojavljanje naravne obnove. Možna je tudi uporaba puljenk, kjer odpade strošek vzgoje sadik, ali pa uporaba mikoriziranih sadik v razgradljivih lonckih. Pomembna je tudi casovna komponenta sadnje; ce je nevarnost zapleveljanja naj bo sadnja cim hitrejša, ce so v poškodovanem sestoju prisotne bolezni (npr. štorovka), je smiselno s sadnjo nekoliko pocakati. Uporaba puljenk: Neugodne naravne pogoje za sadnjo v gorskih gozdovih (sneg od novembra do konca maja), pomanjkanje sadik ustreznih provenienc in višinskih pasov ter slabo kvaliteto sadik (poškodbe korenin, neustrezna gnojenja, predolga manipulacija) lahko omilimo z upo Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik rabo puljenk. Za nabiranje in sadnjo puljenk je potrebna odgovorna delovna sila in sprotna sadnja nabranega materiala. Izkušnje GGO Bled kažejo, da je uspeh sadnje ob ustreznem casu in tehniki nabiranja puljenk skoraj 90 %, medtem ko je na nekaterih objektih uspeh sadnje v drevesnici vzgojenih sadik manjši od 25%. V GGO Bled imajo najvec izkušenj s puljenkami bukve, poskusno pa tudi s puljenkami macesna in smreke. Vzgoja mikoriziranih sadik v razgradljivih lonckih: S sistemom vzgoje sadik v razgradljivih lonckih odpadeta presaditveni in manipulacijski šok, uspeh preživetja na skeletnih tleh se lahko izboljša. V casu vzgoje sadik se zmanjša potreba po gnojenju, kar vpliva na ekonomicnost proizvodnje in zmanjša onesnaževanje okolja z gnojili. Ob sadnji mikoriziranih sadik v loncku na koncno lokacijo ni zastoja v rasti in presajanje je manj odvisno od rastne sezone. Zaradi hitrejše rasti potrebujejo sadike posledicno manj zašcite v gozdu. Tak sistem je že dolgoletna praksa v drugih alpskih državah, potrebna je le izbira ustreznega mikoriznega simbionta ali združbe, uporaba v tujini že obstojecih tehnik vzgoje v razgradljivih lonckih in posodobitev tehnik sadnje. ZAKLJUCKI Pri obnovi v ujmah poškodovanih gozdov s setvijo in sadnjo je nujno zagotoviti ohranjanje prilagoditvenega potenciala na bodoce biotske in abiotske spremembe v okolju. Zato moramo posebno pozornost posvetiti izboru drevesnih vrst, ki ustrezajo rastišcu, ter ohranjanju genetske pestrosti bodocih sestojev. Obnova gozda s sadnjo in setvijo predstavlja precejšen financni strošek, zato je potrebno v okvir pridobivanja GRM kot tudi sadnje vkljuciti cim bolj ekonomicne rešitve (nabiranje semena ob polnem obrodu, mešanje partij semena, shranjevanje semena, uporaba puljenk, uporaba mikoriziranih sadik v razgradljivih lonckih,…) 4.1 Povzetek predlaganih rešitev v okviru sanacij ujm: – Povecanje števila gozdnih semenskih objektov v dolocenih PO, višinskih pasovih in za dolocene drevesne vrste – Ekonomicnost pridobivanja GRM ustrezne genetske pestrosti - nabiranje vecjih kolicin semena v casu polnih obrodov s cim vecjega števila dreves – Sprememba v financiranju pridobivanja in shranjevanja GRM – fleksibino financiranje povecanega pridobivanja semena v casu mocnih obrodov drevesnih vrst z osušljivim semenom: rebalans plana financiranja za pridobivanje in dodelavo semena (lahko iz posebnega fonda) ob dejanskem polnem obrodu glede na nacrtovane potrebe in obseg dela (pridobivanje, dodelava in shranjevanje semena) – Razvoj tehnik shranjevanja in dodelave semena, za seme, ki ga je možno shranjevati na dolgi rok, ter tehnik zadržane vzgoje sadik – Uporaba puljenk – Podaljšanje nacrtov sanacije (vzgoja sadik po narocilu, tempiranje sadnje glede na prisotnost bolezni / škodljivcev (podlubniki, rilckarji, štorovka), možnost spreminjanja nacrtov sanacije glede na pojavljanje naravne obnove) – Ekonomicna sadnja – uporaba mikoriziranih sadik v razgradljivih lonckih omogoca prilagodljivost v casu sadnje, omogoca hitrejšo rast in posledicno potrebuje manj zašcite v gozdu – Sprememba organizacije semenarstva in drevesnicarstva v gozdarstvu: oblikovanje državne drevesnice, lahko kot javnega gozdarskega podjetja, ali alternativno oblikovanje vec malih, prilagodljivih vecnamenskih podjetij z eno od dejavnosti tudi pridobivanje semena in vzgoja sadik; dodelava in shranjevanje semena ostane v organizaciji ZGS – 5 VIRI ---, 2011. Obmocni nacrt za GGO Bled 2011-2020. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 168str. ---, 2003 - 2011. Glavna spricevala o istovetnosti gozdnega reprodukcijskega materiala. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije.(neobjavljeno). ---, 1999 - 2004. Izvidi o kvaliteti semena. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije.(neobjavljeno). McKinney L.V., Nielsen L.R., Hansen J.K., Kjć E.D. 2010. Presence of natural genetic resistance in Fraxinus excelsior (Oleaceae) to Chalara fraxinea (Ascomycota): an emerging infectious disease. Heredity, 106, 5: 788-797. Westergren, M., Papler-Lampe, V., Grecs, Z., Minic, M., Kolšek, M., Božic, G., Kraigher, H.: Pregled potreb in realizacije obnove s sajenjem in setvijo po naravnih ujmah velikega obsega med letoma 2007 in 2011 ter zagotavljanje ustreznega semena in sadik Odredba o seznamu drevesnih vrst in umetnih križancev. 2010.Ur. l. RS št. 4/10 Pravilnik o dolocitvi proveniencnih obmocij. 2003.Ur. l. RS št. 72/03. Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. 2004, 2005, 2008, 2010. Ur. l. RS št. 71/04, 95/04, 37/05, 87/05, 73/08, 63/10). Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dolocitvi proveniencnih obmocij. 2012. Ur. l. RS št. 58/12. Regent B. 1980. Šumsko sjemenarstvo. Beograd, Jugoslovenski poljoprivredni šumarski centar: 201 str. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS št. 111/07 Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2004. 2004. Ur. l. RS št. 8/04. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2005. 2005. Ur. l. RS št. 8/05. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2006.2006.Ur. l. RS št. 9/06. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2007.2007.Ur. l. RS št. 8/07. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2008.2008.Ur. l. RS št. 12/08. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2009.2009.Ur. l. RS št. 6/09. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2010.2010.Ur. l. RS št. 5/10. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2011.2011.Ur. l. RS št. 6/11. Seznam gozdnih semenskih objektov, stanje na dan 01. 01. 2012. 2012. Ur. l. RS št. 3/12. Suszka B., Müller C., Bonnet-Masimbert M. 1996. Seeds of forest broadleaves - from harvest to sowing. Pariz, INRA: 249 str. Vasaitis R. (ur.). 2012. Ash situation in Europe. Vilnius, Delovni material COST akcije FRAXBACK: 44 str. (neobjavljeno). Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu. 2002, 2004. Ur. l.RSšt. 58/02, 85/02, 45/04.