GOSPODARSTVO i£rO XIV ŠTEV. 332 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 29. JANUARJA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Dajte cesarju s*mo, kar je cesarjevega! p ^ rav te dni je neki znameniti kui-l ni delavec zapisal, da je davek ne-Ve'ifen s*nit,°I civilizacije, recimo čio-ž skega napredka. Davke naj torej dr-v'jan plačuje z zavestjo, da s tem stori dolžnost omikanega čiove-Ij. ’ k' hoče živeti v organizirani druž-’.v državi; saj je jasno, da ni mo-, organizirati in vzdrževati države ^ davkov. *ede dolžnosti, da obračunavamo ayke državi in občini, se torej vsi ^niamo. že Krustus je dejal: »Dajte l ariu, kar je cesarjevega ...« Toliko Ha? .veUa ta nauk za državljane da-^>je države, ki prevzema nase poleg Afte reda in pravice čedalje večje Hit''1'110 obveznosti. Toda tudi finanč-da Se vsaj teoretično strinjajo v tem, btora biti davek pravično razdeljen sno!? dr^avljane, to je po njihovi gobarski moči in njihovem delu. (i1 *'av vprašanje pravične razdelitve - ctlega bremena postavlja državnike, t 'tlke in finančne uprave pred naj-U-Preizkušnjo. Ni dovolj, da finanč-htmuter izvleče iz državljanov čim . denarja in ga spravi v državno bla-^Jtio za potrebe vlade, temveč mora ž tem upoštevati resnično davčno te °?n0st svojih državljanov, njihove 1,1 n,čne premoženjske razmere, sicer čil* ^rešeno davčno politiko sam uni-vire, iz katerih črpa davke ter za-gospodarstvo v državi na zgreše-Pot in morda celo na pot popolne »Pasti. Nič čudnega, da sodi davčna t ‘bka med najvažnejše programne cke vsake vlade. jih*9 Pademo °d splošnih smernic, ki Cj Malaga zdrava gospodarska in so-l0.na politika, k stvarnosti. Upošteva-T te smernice morajo finančni orga-„. |skati denar pač tam, kjer je v res-trci’ in samo v takšni meri, da ne pre-Sejo gospodarske dejavnosti posa-V^Pih državljanov oziroma podjetij. Ijfkiamemo, da ni to lahka zadeva, to-0 manj spričo kompliciranosti da-,ašnjega pridobitnega življenja. Za to j. Potrebno temeljito poznavanje tega "djenja pa tudi posebnih krajevnih 0sPodarskih in socialnih razmer. Aaini finančni minister Vanoni, o ka-H^eni je šel glas, da je bil smel in ve-uPotezen finančni in gospodarski re-$;'Pa,or, je uvedel menda po ameri-■ era zgledu tako imenovano Vanoni-n. 0 Prijavo, s katero naj bi sam davč-s °bvezanec prijavil svoje dohodke in ePi olajšal delo finančnim organom. "M bi Si državljanom in finančno upravo se ustvarili bolj zaupni in bolj-. °dnosi. Premnogi gospodarski publi-vstl so mnenja, da minister Vanoni j. ten' pogledu ni uspel. Državljan in ančna uprava se nista zbližala, ne-uPanje finančne uprave nasproti davč-v 1,10 obvezancu ni popustilo in upra-. ^e »a priori« računa, da jo hoče vcni obvezanec »potegniti«, iz tega nezaupanja izvirajo revizije v‘ltčnih prijav in, kar je najhujše, za l.c let nazaj. Z revizijo se računi in 'udi anca majhnega pridobitnika kakor Podjetij pogostoma popolnoma pre- ^ejo in zlasti majhna podjetja lahko pravijo v smrtno nevarnost. Pogosto ve Pokaže, da temeljijo revizije na po-Tui zgrešenih domnevah in informa-Jah ter nepoznavanju dejanskih raz-uier. ^akor nas obveščajo bralci, je bilo , “t letos na Tržaškem, oziroma proti nca lanskega leta, razposlanih mno-1)<.) 'akšnih revizij in povabil. Ako davč-obvezanec ne sprejme »konkordata«, , u ostane sicer odprta pot do davčne “Olisije, toda ta je združena z zamu-v° oasa, stroški za rekurz in razumlji-živčno napetostjo. Ko bi se finanč-S|' Ofgani vsaj za nekaj odstotkov otre-I,. Oezaupanja do davčnih obvezancev, Prihranili sebi in davčnim zavezan-t j'1 silnega dela ter neprijetnega pre-sanja in natezanja. Ni dvoma, da po-c. Pl spopadi med davčnimi obvezan-'bi finančno upravo ubijajo pogosto pridobitni polet pri državljanih, brez aterega ni gospodarskega napredka, a "Jlli ne davčnih virov. Kolikor zadeva verodostojnost Vano-'Jevih prijav na Tržaškem in Gori-eni, naj omenimo ugotovitev v knji-I Luzzatto Fegiz: »L’Economia del-. venezia Giulia«, da so povprečno — , dokazujejo podatki o davčnem ritisku — davčni obrezanci v nekda-| U Julijski krajini bolj vestno prijav-jsli svoje dohodke kakor obvezanci po rugih deželah v Italiji. Tržaški prevozniki so se z javnim r°testom obrnili na javnost in držav-e oblasti. Finančna uprava jim hoče v £evlzijo davčnih prijav naprtiti da-elt na poslovni promet (IGE) na pre-otniške, usluge izkazane tujim podjet-111 ■ za katere prevažajo blago čez ,/st. in sicer kar od leta 1954 naprej. ako naj plačajo davek za 5 let na-ko so bile bilance že narejene in » je upadanje prometa v tržaškem pristanišču prizadelo v prvi vrsti prav .Je; Kateri prevoznik se bo upal povi-ao stroške za usluge prav danes, ko pe dan za dnem oglašajo protesti proti 'evisokim tarifam za usluge v trža-psem pristanišču? Mar ni jasno, da bi podražitev uslug v pristanišču, ki živi Predvsem od tranzita in tranzitne trgo-,Ille in je tako močno izpostavljeno Onkurenci drugih pristanišč, prizade-neprimemo hujšo škodo kakor v pristaniščih, recimo v Benetkah, ki ži-'J° skoraj izključno od domačega pro-e'a. Ali je mogoče nalagati davek v “oh pristaniščih po istem kopitu? Nedavno je bilo objavljeno, da so . avčni organi v preteklih petih letih JpKfjali za 832 milijard utajenih dav-0v> verjetno je v ta znesek vključen ~di denar, ki so ga davčni zavezanci Plačali, da so lahko izkoristili davčni spregled (amnestijo) in se tako rešili avčnih kazni. To je vsekakor lepa vso-a' ki dokazuje, da je imel prav finanč-1 minister, ko je pred parlamentom Nagovarjal zakon o davčnem spregledu, da bo prišlo tako v državno blagaj-P0 mnogo denarja in da se bo finanč-"a uprava iznebila silnega dela z reše-vanjem rekurzov. Seveda so tudi pre-idnogi davčni obvezanci plačali davke Okrepitev trgovine med Italijo in ZSSR Takole je Živko Djurovič v črnogorskem listu »Pobjcdi« karikiral nesoglasja, ki vladajo med zahodnimi državami. Pod karikaturo je zapisal »Po sporazumu«, in sicer gre za pogajanja »na vrhuncu« zahodnih držav, to je Amerike, Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije. Poglavje o posebnem poslanstvu Napovedano potovanje državnega poglavarja G. Gronchija v Sovjetsko zvezo ne vzbuja zanimanja samo v političnih, temveč tudi v gospodarskih krogih po vsej Italiji. Postavlja se vprašanje, ali bo ta obisk morda doprinesel tudi k zboljšanju gospodarskih odnosov in pospešitvi trgovinske menjave. Časopis »Relazioni Internazionali«, ki ga izdaja Inštitut za mednarodno politiko v Milanu, meni, da je samo deloma točen vtis, da se trgovina med Italijo in vzhodnimi državami ni mogla razviti zaradi hladne vojne; ko je popustila napetost med Vzhodom in Zahodom ter je vzklilo upanje, da se bodo tudi neposredni odnosi med Rimom in Moskvo izredno poboljšali, so gospodarski krogi pričakovali, da se bodo v novem ozračju dali močno zboljšati tudi gospodarski odnosi oziroma pospešiti zunanja trgovina med obema državama. Toda nikakor ne smemo pustiti ob strani tudi drugih razlogov, ki so bili in so še danes na poti povečanju trgovinske menjave med Vzhodom in Zahodom. Gre za razloge, ki so v zvezi s splošno gospodarsko usmeritvijo komunističnih držav in ki se ne bodo menjali niti po opustitvi mednarodne napetosti. (YVVvYVVVY'/VV'/'/VYVVVVYVVVVVYVWVVVVVNAri/VVVYVVVYV\ Oboroževanje preveliko breme tudi za Ameriko Predsednik Eisenhower je imel namen, že ko je bil prvič izvoljen za predsednika, močno skrčiti državne izdatke in znižati davke. Toda zaradi mednarodne napetosti in tekme v oboroževanju, ni mogel tega storiti. Ameriški finančniki zdaj ugotavljajo, da je primanjkljaj v osmih letih njegovega vladanja dosegel 15 milijard dolarjev. Državni dolg znaša v tem letu 284 milijard 500 milijonov dolarjev, v prihodnjem se bo po načrtu zmanjšal na 280 milijard. Državni proračun predvideva sicer za letos okoli 300 milijonov dolarjev prebitka in za prihodnje leto 4 milijarde 200 milijonov, toda gospodarstveniki dvomijo, da se bo ta prebitek dal doseči. V novem proračunu gre več kakor polovica izdatkov, to je 56% za državno obrambo. Američani so povečali izdatek za oboroževanje, ko so Rusi poslali prvi sputnik okoli zemlje. Septembra 1955 je predsednik Eisenhower napovedal, da bodo zmanjšali državne izdatke za 3 milijarde dolarjev, vendar mu politični razvoj ni tega dovolil. Proračun za leto 1954 je predvideval 64,7 milijarde dolarjev dohodkov in 67,8 izdatkov. Dohodki in izdatki so pozneje — razen v letu 1955 — naraščali in dosegli lani 68,3 dohodkov in 80,7 izdatkov, za leto 1960 predvidevajo 78,6 dohodkov in 78,4 izdatkov, za leto 1961 84 dohodkov in 79,8 milijarde dolarjev izdatkov. SAMO EN PRIMER Poglejmo samo na enem primeru, kako se večajo izdatki za oboroževanje v Ameriki. Poveljstvo ameriške vojske se je te dni odločilo, da postavi na Angleškem posebno opazo-vališče za rakete. To bo tretje poleg opazovališč v Aljaski in Grenlandiji. Stalo bo 400 milijonov dolarjev (250 milijard lir). Na opazovališču bodo namestili radarje, ki bodo opazili tudi rakete, ki letijo 4500-5000 km visoko. I Večje ameriške investicije v Evropi Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino naraščajo investicije ameriških podjetij v šestih državah Skupnega evropskega trga. Po podatkih do srede decembra naraščajo ameriške investicije v teh deželah hitreje kakor v drugih zahodnih državah, ali pa sploh v katerem koli drugem predelu. V prvem polletju lanskega leta so ameriške investicije v deželah Evropske gospodarske skupnosti (Italije, Francije, Zah. Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga) znašale 222. milijonov dolarjev. Upoštevati je treba predvsem težnjo gospodarskega planiranja v komunističnih državah, da bi te gospodarsko zadostovale same sebi. To planiranje se izvaja v okviru držav Sveta za vzajemno pomoč (COMECON), ki določa vsaki izmed včlanjenih držav določene naloge v smislu specializacije. Poleg tega ne smemo prezreti strogega »bilate-ralizma« v mednarodni gospodarski politiki teh držav, ki je ostal nedotaknjen tudi po uvedbi zamenljivosti lire. Ta politika «bilateralizma« postavlja neelastično ravnovesje med uvozom in izvozom. Poleg tega je treba dalje računati s sovjetsko zunanjetrgovinsko politiko in prakso. Tako na primer Sovjetska zveza pogosto ponuja blago, ki ne zanima Italije, ali pa ga Italija lahko nabavi drugod po nižjih cenah. Na drugi strani sovjetski izvozniki odrekajo italijanskim uVoznikom blago, ki bi ga Italija potrebovala. O teh vprašanjih je govoril minister za zunanje zadeve Del Bo med svojim obiskom v Moskvi ter je nato poročal v italijanskem parlamentu in na svojem predavanju v trgovinski zbornici v Turinu. V zadnjem času se je pojavil za italijansko industrijo nov u-godnejši činitelj, in sicer kot posledica preusmeritve sovjetske gospodarske politike, ki v sedemletnem načrtu predvideva povečanje proizvodnje potrošne-ga blaga. Toda ta okolnost je samo deloma ugodna za italijanski izvoz, v kolikor Sovjetska zveza daje prednost u-vozu industrijske opreme za proizvodnjo potrošnega blaga pred uvozom samega potrošnega blaga, izdelanega v tujini. RAZVOJ V ZADNJIH LETIH Trgovinska menjava med Italijo in Sovjetsko zvezo je od leta 1958 napredovala, in sicer na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen 18. decembra 1957 in ki postavlja okvir štiriletni menjavi od 1958 do 1961; ta sporazum se sklicuje na sporazum iz leta 1948. Od 50 milijard lir, na katere je bila določena menjava v letu 1958, je trgovina v letu 1959 (na podlagi sporazuma 22. dec. 1958) prešla na 100 milijard in na 125 milijard lir v letu 1960, na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan decembra leta 1959 v Rimu. IZVOZ INDUSTRIJSKE OPREME Italijanski izvoz v Sovjetsko zvezo napreduje predvsem glede dobav indu-stidjske opreme, ki je vsaj deloma namenjena proizvodnji potrošnega blaga, v ostalem pa sovjetski lahki industriji. Leta 1958 je Italija izvozila opremo samo za dve industriji (za proizvodnjo paradižnikove mezge in za izdelavo drogov za električne napeljave); lani je izvozila opremo za štiri tovarne (za proizvodnjo vlakna »cord«, za kemično industrijo in za izdelavo hladilnikov na »freon«). Sporazum, ki je bil sklenjen nedavno v Rimu, predvideva zlasti povečanje izvoza opreme za sovjetske obrate, ki bo deloma izdelana šele v letu 1961. Tovarna Chatillon bo dobavila opremo za proizvodnjo vlaken »cord«, Montecatini za proizvodnjo ace-tilena, titanijevega dvokisa, Termomec-canica opremo za hladilne naprave, na »freon«, Snia yiscosa za proizvodnjo »liliona«, Edison za električne obrate, druga podjetja zopet za razne kemične proizvode, kakor »perlite«. Tudi dobave za lahko industrijo bodo povečane. SOVJETSKI IZVOZ Sovjetska zveza bo še vedno izvažala v Italijo predvsem surovine, in sicer v prvi vrsti krom, lito železo, nafto (leta 1959 1,8 milijona ton, letos pa 2,5 milijona ton), antracit, gorilno olje (povišanje od 400 na 650.000 ton), bombaž (povišanje od 5.000 na 15.000 ton), lan, svilene odpadke, kože za krzna (od 470 na 800 milijonov lir), žito (60 milijonov lir 1958; 85 mil. leta 1959 in 125 mil. letos). Na isti ravni kakor lani ostane izvoz lesa, celuloze, ječmena, ovsa, moke iz oljnatih semen, mangana, feromangana, ferokroma, platine, parafina, benzola, terpentina itd. Prvič bodo letos Rusi izvažali koruzo, surov katran, azbest in konje za zakol. Izvoz strojev iz Sovjetske zveze je bil določen na 470 milijonov lir v letu 1958, 1 milijardo v letu 1959 in 685 milijonov lir v letu 1960. Nekako po treh letih je zahodnonem-ški kancler dr. K. Adenauer zopet obiskal Rim. Nemce seveda najbolj zanima berlinsko vprašanje, ki je bilo pravzaprav samo odloženo in utegne zopet izbruhnili z vso silo. Italijanska diplomacija se glede tega vprašanja drži bolj ob strani. Italijani se čutijo nekako užaljene, da jih velike zahodne sile ne pokličejo vedno na važna mednarodna posvetovanja in da bolj upoštevajo Zah. Nemčijo. Nemška politika bi rada pridobila za svoje gledišče glede Berlina tudi Italijo. Italijani odgovarjajo — in to ne samo Nemcem, temveč tudi drugim zahodnjakom — da se bodo čutili vezane samo glede vprašanj, pri reševanju katerih bodo sami sodelovali. Adenauerjev obisk je bil v prvi vrsti v tej zvezi. Tudi obvestilo italijanskega zunanjega ministrstva o sklepih na ser Stanku z dr. Adenauerjem naglaša, da je treba berlinsko vprašanje rešiti samo na podlagi, ki bo postavljena po predhodnem sporazumu med zahodnimi državami. Kancler Adenauer, ki načeluje krščanski stranki, v kateri so organizirani katoličani in protestanti, je obiskal tudi papeža Janeza XXIII. V Vatikanu so ga sprejeli zelo svečano, vendar so bili nemški gostje — dr. Adenauerja je spremljal tudi zunanji minister von Brentano — nad sprejemom razočarani, ker je bil papežev nagovor zelo splošen, medtem ko so oni pričakovali, da bo močno pobarvan politično, se razume vprid nemški zunanji politiki. RUSIJA BO PRODAJALA ANGLEŽEM SVOJE DIAMANTE Sovjetska zveza je sklenila v Londonu s predstavniki južno-afriške družbe Diamond Corporation (De Beers) pogodbo, na podlagi katere bo vse diamante, ki jih namerava izvažati, prodajala s posredovanjem te družbe. Pogodba je vzbudila veliko pozornost v zahodnem pridobitnem svetu. V njej vidi ta dokaz, da so v Sovjetski zvezi opustili prvotne načrte, da bi cene v mednarodni trgovini z dumpingom potiskali navzdol. Nasprotno, Sovjetska zveza teži zdaj za tem, da bi svoje proizvode prodajala v tujino čim draže. Družba Diamond Corporation, ki sodeluje s skupino Dc Beers Group of Com-panies, ima v svojim rokah 90% svetovne trgovine z diamanti. Sovjetski izvozniki bodo prodajali okrasne diamante, a z izkupičkom kupovali industrijske diamante. Prve večje diamante so sovjetski geologi odkrili v letih 1954 in 1955 v osrednji Sibiriji, nekje blizu reke Lene. Diamanti, ki so jih našli, so bili povečini drobni, samo o-koli 6% je tako velikih, da jih bodo Rusi lahko prodajali kot okrasne. Kolikor je znano angleškim strokovnja- Tako poroča turinska »Stampa«. List pripominja, da si je dr. Adenauer pripravil dolg odgovor na papežev pozdrav, a ga je v zadnjem trenutku skrajšal, ko je opazil, da se je papež omejil na splošne, besede, ki jih narekuje diplomatska ljubeznivost. Povsem pa se dr. Adenauer ni mogel premagati, temveč je nenadoma udaril na politično struno rekoč: »Mislim, da je Bog v teh nesrečnih časih poveril nemškemu narodu posebno vlogo, to je čuvaja Zahoda pred tistimi mogočnimi silami, ki od Vzhoda pritiskajo na naše dežele.« Nevarna miselnost, nevarna za narod, čigar voditelji sanjajo o nekem posebnem poslanstvu, a še bolj nevarna za sosede. Tudi Hitler je veroval v neko svoje posebno poslanstvo in je dolgo prepričeval zahodne kapitaliste, da je od Boga poslan, da uniči Sovjetsko zvezo kot predstavnico revolucionarnega komunizma. Medtem je v resnici koval orožje, da bo lahko z njim uresničil svoje nacionalsocialistične načrte in staro geslo »Deutschland iiber alles«. Med prvo vojno so nemški študentje tudi po Trstu nosili značke »Gott strafe England« (Bog kaznuj Anglijo) in slovenskega kateheta (dr. Ukmarja) so nagnali iz šole, ker je študente opozoril, naj ne prihajajo v šolo s takšnimi znaki, ki prav gotovo ne odkrivajo krščanskega duha. Nemškega poslanstva v lej ali drugi obliki imajo evropski narodi po dveh vojnah dovolj. Od miselnosti o posebnem poslanstvu do kljukastih križev, ki se zopet pojavljajo in proti katerim je dr. Adenauer sicer nastopil, ni daleč. kom, ima najtežji sovjetski diamant 32% karatov (v 1 unči je 142 karatov). Rusi so izjavili, da bodo pridobivanje diamantov letos povečali za 30%. Podjetje, s katerim so Rusi zaključili dogovor, je lani prodalo za 91 milijonov funtov šterlingov diamantov. ZA ZBOLJŠANJE PROMETA NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH Glavno ravnateljstvo jugoslovanskih državnih železnic bo v letu 1960 kupilo 1650 odprtih in 70 zaprtih vagonov za prevoz blaga, 250 potniških vagonov, 30 motornih vlakov, 300 vagonov hladilnikov in 100 vagonov za prevoz nafte in drugih tekočin, 10 električnih lokomotiv, 9 dieslovih lokomotiv 600 KS, 20 večjih dieslovih lokomotiv in en motorni vlak za ozkotirno progo. Po predvidevanjih glavnega ravnateljstva bi morale letos jugoslovanske železnice prepeljati 67 milijonov ton blaga, toda zmogljivost železniškega parka ne bo zmogla takšne količine blaga. Računajo, da bo pol drugi milijon ton blaga ostal v skladiščih prav zaradi nezadostnega števila vagonov in železniških strojev. Sovjetskega dumpinga ne bo Velikanski železarski kombinati v Indiji Gradijo JIH Rusi, Američani, Nemci in Avstrijci m. Državno podjetje Hindustan Steel Ltd. (New Deliti) gradi tri kombinate železarn — Rourkela, Bhilai in Durgapur. Rourkela leži ob glavni železnici, ki veže Kalkuto in Bomba)'. Bhilai ob isti železnici bolj proti zahodu. Durgapur pa v bližini Kalkute. Ker sta tudi dve večji stari železarni Tata Irvn Steel in Indian Irvn Steel, ob navedeni železnici, bo nastajajoča indijska črna metalurgija koncentrirana na tem področju, dočim je železarna Mysore Irvn and Steel Works v jugozahodnem delu indijskega polotoka. TUDI SLOVENSKI METALURG V INDIJI Kombinat Rourkela bo obsegal tri baterije peči za izdelavo koksa, vsako s 70 pečmi, naprave za izkoriščanje njih stranskih produktov, in pa tri velike plavže ameriškega tipa, od katerih bo • vsak proizvajal dnevno 1.000 ton surovega železa; nadalje bo obsegal naprave za proizvodnjo surovega jekla, in sicer štiri talilne peči z odprtim ognjiščem (sistema Sie-mens-Martin) In tri konverterje za izdelavo jekla po postopku L. D. (na osnovi licence avstrijskega podjetja Vereinigte Oesterreichische Stahlwer-ke). Zmogljivost teh talilnih naprav bo znašala skupno 1,000.000 ton jekla na leto. Valjarne v Rourkeli bodo pa Iz ingotov lahko izvajale do 720.000 ton vroče in hladno valjanih izdelkov. Vse te naprave so de- IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllltlV prav zato, da se lahko iznebijo stroškov in zamude časa za rekurze, in pogosto tudi v primerih, ko so bili prepričani, da bodo v rekurznem postopku dokazali, da ni šlo za utajeni davek. loma že dograjene, deloma bodo dograjene še letos in v prihodnjem letu, a gradijo jih v glavnem znana podjetja iz Zahodne Nemčije, kakor Demag, Krupp, s sodelovanjem avstrijskega podjetja VOEST, Lurgi, Mamermann in Siemens-Sdruckert, v kooperaciji z indijskimi tvrdkami sorodnih strok, večinoma z nemškimi in indijskimi strokovnjaki. Pri izgradnji tega velikega kombinata sodeluje že več let tudi znani slovenski metalurg, dr. ing. Herman Kli-nac, bivši tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe, ki je že poprej bil zaposlen v indijski metalurgiji- Kombinat Bhilai bo prav tako obsegal tri baterije peči za izdelavo koksa, vsako s 65 pečmi, in naprave za predelavo njih stranskih proizvodov; nadalje tri plavže, od katerih bo vsak lahko izdelal 1.135 ton surovega železa na dan, in sicer poleg potrebnega belega surovega železa za proizvodnjo jekla tudi na leto do 300.000 ton surovega železa za izdelovanje sive litine; nadalje bo obsegal ta kombinat šest talilnih peči z odprtimi ognjišči, s skupno zmogljivostjo enega milijona ton surovega jekla na leto. To jeklo bodo predelovale valjarniške naprave kombinata v železniške tračnice in druge proizvode za železniške potrebščine in za železne konstrukcije. Kombinat se gradi s tehnično in finančno kooperacijo Sovjetske zveze (Mašino-ek-sport, Moskva), s sodelovanjem in-duskih strokovnjakov. *udi kombinat Durgapur bo obse- gal tri baterije peči za proizvodnjo koksa, vsako z 78 pečmi, in pa naprave za pridelavo stranskih produktov; nadalje tri plavže, od katerih bo vsak lahko izdelal dnevno 1.250 ton surovega železa, in devet talilnih peči z odprtim ognjiščem, s skupno letno zmogljivostjo enega milijona ton surovega jekla, ki ga bodo valjarniške naprave kombinata predelale v 750.000 ton valjanih izdelkov, v glavnem za železnice, zlasti kolesa in osi. Ta kombinat gradi skupina angleških podjetij s svojimi indijskimi sodelavci. INŽENIRJEV IN STROKOVNIH DELAVCEV NI DOVOLJ Pri izgradnji teh treh velikih kombinatov, ki bodo že letos pričeli s polnim obratovanjem, predstavlja vprašanje strokovne delovne sile težak problem. Vsak kombinat potrebuje okrog 700 inženirjev in kvalificiranih tehnikov ter 6.300 strokovnih delavcev, od teh okrog 1.000 delavcev s praktičnimi izkustvi v proizvodnji in predelavi jekla. Za vseh teh 2.100 inžinirjev in tehnikov ter za 19.000 strokovnih delavcev obstaja zaradi organizacije dela v posameznih obratih skrbno zasnovana akcija šolanja s strokovnim poukom pri vseh treh starih železarnah, v Jamshedpuru, Bumpuru in Bhadra-vatiju, in razen tega se vrši praktično šolanje bodočega kadra tudi v železniških delavnicah in v raznih tehničnih ustanovah v Kalkuti, Bom-bayu in v drugih industrijskih središčih, vse to pod vodstvom indij- skih inženirskih strokovnih organizacij. A tudi inozemstvo pomaga. Fordovo podjetje omogoča praktično vežbanje inženirskega naraščaja iz Indije v ameriških jeklarnah, v Sovjetski zvezi se pripravlja 700 inženirjev in tehnikov za delo v Bhilaju, v Anglija 300 za Durgapur, v Nemčiji 150 za Rourkelo. Ravno tako pomagata tud; Avstralija in Kanada. Velik del vodilnega tehničnega kadra je potrebno prakso v inozemstvu že dovršil. V zvezi z izgradnjo industrijskih objektov napreduje tudi izgradnja novih naselij okrog vseh treh novih kombinatov. Naselja se gradijo po načrtih, ki predvidevajo razen prebivališč tudi upravna poslopja in zdravstvene domove, šolske zgradbe in ustanove za kulturne prireditve, vodovodne napeljave in elektrifikacijo. Gradijo se ne samo za osebje, ki je že ali bo zaposleno v novih industrijskih napravah, marveč tudi za številno novo prebivalstvo, ki ga bodo nova središča pritegnila in ki je potrebno za kulturno sožitje ljudi okrog novih železarn. Tako se Indija dviga Iz svoje gospodarske zaostalosti. Dr. O. AVSTRIJSKO SODELOVANJE V INDIJI Avstrijski podkancler dr. Pittermann in finančni minister dr. Kamitz sta nedavno prisostvovala odprtju indijske železarne, ki jo je zgradilo avstrijsko podjetje VOEST iz Linza v sodelovanju z zahodnonemškim koncernom Krupp. Boris Kraigher poirjuje gospodarski opiiizem Slovenska industrija pojde v avtomatizacijo — Sodelovanje s sorodnimi podjetji doma in v tujini Ljubljana, jan. 1960 Poročilo predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja na seji glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je potrdilo splošni optimizem ne samo gospodarskih krogov v Sloveniji, ampak vsega ljudstva, da se gospodarstvo Slovenije hitro razvija, da imamo po uspehih v letu 1959 popolnoma prav, če v letu 1960 in še naprej pričakujemo takšen skok v gospodarskem razvoju, da bo prišlo do popolnoma novega proizvajalnega sistema in do velike liberalizacije v odnosih s tujino. Navaden preprost človek v Sloveniji ugotavlja gospodarski napredek zadnjih let v tem, da sploh ni brezposelnosti in da so se v preteklem letu občutno zvišale tudi najnižje in srednje plače po podjetjih in da so za te povišane plače res mogli kupiti marsikaj, čemur so se v prejšnjih letih morali odpovedati. Boris Kraigher se ni v svojem poročilu predolgo zamudil pri ugotavljanju, kakšne gospodarske uspehe, smo dosegli, temveč je začrtal pot po kateri mora iti na podlagi že doseženih postojank slovensko gospodarstvo v prihodnje. Vprašanje plačilne bilance in gospodarskih odnosov z inozemstvom se že v letu 1960 postavlja v popolnoma novih oblikah. Ker se je jugoslovansko gospodarstvo ustalilo in se hitro razvija, postaja Jugoslavija zanimiv partner za razvite države Evrope in za nerazvite države Azije in Afrike. Razvite države ponujajo Jugoslaviji kredite, nerazvitim državam pa bo morala Jugoslavija dajati kredite. Gospodarstvo v Jugoslaviji je pjišlo na tisto stopnjo razvoja, ko si mora v svojem nadaljnjem interesu poiskati mesto na področju mednarodne delitve dela. Opustiti morajo v Jugoslaviji razne obzire in upoštevanja, da je moč z »avtarhijo« in zapiranjem domačega gospodarstva in s premočno zaščito domače. industrije hitro napredovati. Ker je Slovenija industrijsko najbolj razvita in ker njeni industrijski proizvodi ustrezajo mednarodnim ocenam, dobivajo slovenska industrijska podjetja ponudbe raznih evropskih industrijsko razvitih držav, da bi rade sodelovale z nekaterimi slovenskimi podjetji. Če. ne bi Slovenija odprla vrat svobodnejši izmenjavi na gospodarskem zlasti industrijskem področju, enakopravnemu sodelovanju, bi ves dosedanji razvoj doživel zastoj, če ne celo nazadovanje. V preteklem letu je bil poudarek splošne gospodarske politike na pospeševanju kmetijstva in na uspešnih prizadevanjih, da bi se zboljšale življenjske prilike. V prihodnjem letu se bo še nadaljeval program za dviganje kmetijstva, toda sedanja visoka raven slovenske industrije nujno postavlja vprašanje avtomatizacije. Težave za uvajanje avtomatizacije v celotnih panogah industrijske proizvodnje so pač, kot tudi drugod po svetu, ne samo tehnološkega in finančnega značaja, ampak predvsem problem delovne, sile. V največji meri bodo skušali izkoristiti možnosti, da najamejo inozemske kredite za razvijanje avtomatizacije. Industrijska podjetja morajo na široko sodelovati s sorodnimi podjetji v državi in ustanavljati razne obrate za dopolnilno proizvodnjo v raznih krajih Jugoslavije in tudi izven državnih meja. Podjetja morajo sodelovati z manjšimi in večjimi podobnimi podjetji doma in v inozemstvu. Na trgovinskem področju smo zaostali, ker smo vso pozornost usmerili na proizvodnjo in zelo malo razdelitvi, organiziranju trgovin. V Sloveniji je komaj polovica trgovin, kot pa jih je bilo leta 1939. Tudi število zaposlenih v trgovini ni še doseglo ravni iz leta 1939 in tudi v zadnjih letih zelo počasi napreduje. Ker bo avtomatizacija nujno postavila vprašanje pregrupiranja delovne sile v industrijskih obratih, bo treba proučevati možnost, da bi se več delovne sile zaposlilo v uslužnostnih obratih, ki do sedaj še niso mogli razviti prave dejavnosti, in je ta panoga gospodarstva precej zaostala. V letu 1960 imajo komune (občine) v Sloveniji na razpolago okoli 28 milijard za zgradbo stanovanj in za razne tako imenovane negospodarske investicije (šolstvo, zdravstvene in socialne ustanove itd.) in prav toliko za gospodarske investicije, in sicer: za zaostalo trgovinsko mrežo in za zaostale, u-služnostne delavnosti, kar so nekoč o-pravljali zasebni obrtniki ter za inve- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Rublji ob Nilu Graditev slovitega Asuanskega jeza se je torej začela z razstrelitvijo prve mine, ki jo je vžgal sam predsednik Združene arabske republike Gamal Ab-del Naser. Za prvi obrok je dala denar Sovjetska zveza, in sicer okoli 100 milijonov dolarjev, računano po uradnem tečaju 4 rublje za 1 dolar. Ko so Združene ameriške države in Vel. Britanija leta -956 odpovedale obljubljeno podporo za graditev jeza, je prišlo do po-državljenja Sueške družbe in nato v oktobru do britansko-francoskega vdora v Egipt. Temeljni kamen za jez je postavil že bivši kralj Faruk pred 12 leti. Delo so razdelili na tri obdobja; začelo se je torej prvo. Egipt bo pričel vračati denar Rusom ob koncu prvega obdobja. Rusi so še obljubili kredit za drugo obdobje. Po sestanku predsednika Naserja s sovjetskim ministrom za elektrifikacijo I. Nivikovom je bilo namreč objavljeno, da bo Sovjetska zveza finansirala tudi delo v drugem obdobju; v tem bodo zgradili glavni del jeza in postavili 8 turbin v novo električno centralo. Za dovršitev vsega dela bodo potrebovali več kot 10 let. Z vodo iz Nila bodo potem lahko namakali 170 milijard kubičnih jardov zemlje. stiranje v industrijske dopolnilne obrate velike industrije. Industrija je v Sloveniji tako hitro napredovala, da o kakršni koli zaostalosti v Sloveniji sploh ni mogoče, govoriti. V Sloveniji ni občin, ki bi ne mogle poravnati svojih upravičenih izdatkov in zato nobena občina ne prejema neposredno podpore, pač pa sc nekaterim občinam prepustijo finančna sredstva, ki bi jih morala oddati okrajem ali pa i-cpubliki. Industrija Slovenije je tako napredovala, da kažejo posamezna industrijska podjetja razumevanje in pripravljenost ustanavljati obrate dopolonilne dejavnosti in uslužnostne obrate na razmeroma zaostalih področjih Slovenije, to je v Prekmurju, na Dolenjskem in na Primorskem. Velika industrija iz osrednje Slovenije ustanavlja tako imenovane obrate dopolnilne dejavnosti, kot bo na primer industrijski obrat v Šempetru pri Gorici za »Iskro« v Kranju ali pa kot imajo »Telekomunikacije« razne svoje dopolnilne obrate tudi na Primorskem. Za delo, ki zahteva nekvalificirano delovno silo, po trditvi Borisa Kraigherja, zlasti na cestah in gozdnih akcijah ni mogoče več v Sloveniji, niti v najzaostalejših področjih Dolenjske in Primorske, najti delavca. AVTOMATIZACIJA IN NALOGE ZNANOSTI O nujnosti avtomatizacije je obširno govoril podpredsednik Izvršnega sveta dr. Joža Vilfan. Naglasil je zlasti potrebo, da znanstveni inštituti sledijo potrebam proizvodnje in z raziskovalnim delom pospešijo avtomatizacijo. UVOZ IN IZVOZ IZ DRŽAV SET Ministrstvo za zunanjo trgovino je določilo kontingente za uvoz vina iz držav Evropskega skupnega trga od 1. januarja do 31. decembra 1960. Kontingent za peneča vina znaša 853,200.000 lir; kontingent izbranih vrst vina v steklenicah pa 89,000.000 lir. V teh kontingentih ni posebnih količin vina, ki jih tuji razstavljala uvozijo med letom v Italijo za razne razstave, sejme itd. nn nase lili senje i/lebbečni cltnseit V Palermu se je 80 otrok zastrupilo z mlekom v prahu. Nauk iz tega? Uživajte samo pristno mleko, če le mogoče pasterizirano v sodobnih mlekarskih centralah. Toda tudi v teh ni vedno vse v redu in čisto. Bolje torej bo, da nabavljate mleko neposredno pri brhkih mlekaricah, ki prihajajo z dežele v Trst. Ali bo to res pristno? Ali pravilno posluje mestna kontrola nad maščobo? Pred vojno je bilo v Neaplju v navadi, da so mlekarice pripeljale svoje krave v mesto, kar pred stanovanjske hiše. Tu so vpričo malovernih odjemalk, ki so nadzirale operacijo z oken, pomolzle krave in mleko vlile v »kanglico«, ki jo je gospodinja po vrvici zavlekla skozi okno v stanovanje. To navado, ki je prinašala v zbite mestne ulice vsaj nekaj podeželskega zraku in poezije in ki je gotovo privlačevala tudi tujce, so pozneje, ko se je Neapelj moderniziral, opustili. Se posebno v današnjem Neaplju, v katerega je podjetni župan Lauro, znani ladjar in monarhistični voditelj, zabil mnogo občinskega in še več državnega denarja ter ga močno olepšal, bi takšna navada ne bila več možna. Sicer kdo vam jamči, da je mleko tudi neposredno iz kravjega vimena res povsem zdravo? Morda je od jetične krave. V tem primeru ga pošteno prevrele — prav to pomeni praktično »pasterizirati« — in ga nato lahko mirno použijete. Kaj pa če so se tiste krave iz neapeljskega ali iz tržaške okolice pasle na travnikih, ki jih je radioaktivni dež okužil s stroncijem 90 iz sinjih višav, kamor ga je zaneslo po razstrelitvi atomske ali vodikove bombe? — Ib — Mnogi nočejo spoznati na določenih rečeh globine, ker zahtevajo od te, da se razodeva kakor površina. Oni ne razumejo, da sodi k bistvu globine, da se skriva pod površino in da se razodeva po tej. (Jose Ortega y Gasset) »V sistemu družbenega samoupravljanja dobiva državljan čedalje večje pravice. Toda večje pravice prinašajo s seboj tudi večjo odgovornost. S prenašanjem družbenih nalog od državne uprave na organe samoupravljanja, se ne ustvarja za naše delovne ljudi samo večjo možnost za tvorne pobude, kakor tudi za napore za zboljšanje lastnih življenjskih pogojev, za vpliv na celoten družbeni razvoj, temveč naši ljudje prevzemajo nase tudi večjo odgovornost nasproti skupnosti, nasproti koristim drugih. A da bi ljudje lahko nosili takšno odgovornost, ne zadostuje samo dobra volja, temveč je tudi potrebno poznavanje reči, sposobnost, zavest, določene moralne lastnosti«. (Edvard Kardelj) Ni res, da Angleži ne cenijo glasbe. Morda je ne razumejo, vendar imajo izredno radi hrušč, ki ga povzroča. (Thomas Boecham) Trda koža je dar božji. (Dr. K. Adenauer) Politik mora nekoliko pretiravati, sicer ga ne bo nikdo poslušal. (Hug Gaitskell) Napeti dnevi v Parizu zaradi Alžira Vojaški pov£ljnik v Alžiru general Massu, ki je padobranec, je nekemu nemškemu listu dal izjavo, ki je bila naperjena proti politiki generala De Gaulla v Alžiru. General Massu se je postavil na stran tistih evropskih doseljencev v Alžiriji, ki so proti popuščanju nasproti domačim Alžircem in proti sporazumu na podlagi, ki jo je postavil predsednik De Gaulle. Ta je načelno priznal Alžircem pravico, da sami odločijo o svoji usodi. De Gaulle je poklical generala Massuja na odgovor in ga po daljšem razgovoru premestil; na njegovo mesto je postavil generala Challa. Nato so se skrajno usmerjeni priseljeni Evrope j ci pod vodstvom nekega študenta Je-quesa Susinija uprli in zabarikadirali na širokem prostoru okoli univerze. Prišlo je do spopadoy z redno vojsko, ki so stali življenje 21 ljudi. Predsednik francoske vlade Debre ni med svojim obiskom uspel, da bi pregovoril upornike med katerimi je tudi neki poslanec. Francoski generali se niso odločno postavili na stran De Gaulla, da bi podprli njegovo politiko v Alžiriji, pač ga podpirajo vse demokratične stranke. Nevarnost je, da izbruhne huda politična kriza. Ta strah se še odraža na pariški borzi, kjer se je cena zlata utrdila, medtem ko so popustili razni vrednosti papirji. Tudi zunanji tisk je povečini na strani De Gaulla. V Alžiriji živi okoli 1 milijon Evropejcev. PREMIRJE ZARADI JUŽNE TIROLSKE. Ostra polemika med italijanskim in avstrijskim tiskom zaradi položaja na Južnem Tirolskem je. nekoliko popustila, odkar je predsednik Segni predložil v posebnem pismu na kanclerja Raaba, naj bi se italijansko avstrijska pogajanja nadaljevala. Avstrijska vlada je predlog v načelu sprejela, vendar še ni kancler Raab odgovoril na Segni-jev predlog. Kancler Raab je na radiu izjavil, da je treba še enkrat poizkusiti s pogajanji. Italijanska poročila z Dunaja pravijo, da je zdaj avstrijska ljudska stranka bolj popustljiva glede ureditve južnotirolskega vprašanja kakor socialistična, kateri pripada zunanji minister dr. Kreisky. Socialistična »Arbeiterzeitung« trdi, da se bo dalo južnotirolsko vprašanje rešiti edino, ako Italija prizna bocenski pokrajini prav takšno avtonomijo, kakor jo uživa ha primer Sicilija. Italijanski vladi se zdi ta zahteva neizvedljiva. POSLABŠANJE ODNOSOV MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO. Pariški »Le Monde« poroča iz Beograda, da so se odnosi med'Jugoslavijo in Poljsko poslabšali. Poljska vlada je sporočila v Beograd, da ne namerava odpreti v Beogradu informacijske pisarne v smislu dogovora iz leta 1957. Hkrati ne želi, da bi Jugoslavija odprla podobno pisarno v Varšavi. Glasnik zunanjega ministrstva Drago Kunc je na tiskovni konferenci izjavil, da je jugoslovanska vlada prepričana, da ni ravnanje poljske vlade upravičeno. Sicer ne bo Jugoslavija ničesar storila, kar bi utegnilo izzvati nadaljne razpravljanje o teh odnosih. Pretekli mesec sta jugoslovanski vojaški ataše in njegov pomočnik morala zapustiti Varšavo na željo poljskega zunanjega ministrstva. . Ta korak je poljska vlada upravičevala z. obtožbo, da je Jugoslavija spreje'a nekega ubežnega poljskega generala. V Jugoslaviji so to vest zanikali. ARETACIJA NACISTIČNEGA POGLAVARJA. Na Dunaju so aretirali 71-Ictnega celovškega odvetnika dr. A. Albertija, ki je obtožen, da je organiziral novo nacistično gibanje na Koroškem. Celovška policija je zaprla tri njegove mlajše .pomagače. Vsi ti so bili hudi nasprotniki koroških Slovencev. PERON KOT TURIST PO EVROPI. Glasnik argentinskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo nekdanji argentinski diktator Juan Peron zapustil Dominikansko republiko ter odpotoval v Evropo. Španija mu je že dala vizum za vstop. Verjetno se Peron nastani v Malagi. Sam je izjavil, da ima v žepu že dovoljenje za vstop v razne evropske države, ki jih bo prepotoval kot turist; morda se nastane tudi v Malagi, toda pozneje se vrne v Dominikansko republiko. OPAZOVALIŠČA JEDRSKIH POSKUSOV. V Ženevi se pogajajo za sporazum, v katerem naj bi določili, kako naj se organizirajo mednarodna opazovališča jedrskih poizkusov. Rusi so v načelu pristali, da se tudi na njihovem ozemlju postavi takšno opa-zovališče, toda mesto bi zbrali oni sami. Na opazovališčih bi imeli tudi letala, ki bi se lahko dvignila visoko v zrak, da bi ugotovila, ali so v ozračju nove radioaktivne snovi. Zelo težko je odkriti poizkuse z jedrskim orožjem pod zemljo. ZOPET NAPETOST? Izstrelitev sovjetskih poskusnih raket iz Rusije na. Tiho morje (ocean) je precej vznemirila Američane. Prva sovjetska raketa je preletela razdaljo 12.500 km ter je samo za 2 kilometra zgrešila cilj. Američani so nato poslali v vesolje lastno raketo z opico, ki se je vrnila živa. Nekaj dni potem, ko so Rusi napovedali izstrelitev poskusne rakete na Tihi ocean, so Američani in Japonci sklenili vojaško obrambno pogodbo, ki je očitno naperjena proti Sovjetski zvezi. Poleg tega je predsednik Eisenhower določil več denarja za poskuse z raketami. PREDSEDNIKI SOVJETSKIH REPUBLIK V AMERIKI. Danes prispe na obisk v Ameriko pet predsednikov sovjetskih republik in visokih funkcionarjev. vrnili bodo obisk ameriških guvernerjev Sovjetski zvezi. VOROŠILOV V INDIJI. V kratkem času po obisku predsednika Eisen-howerja je obiskal Indijo tudi predsednik Vrhovnega sovjeta Vorošilov. Med svojim bivanjem v New Delhiju je lahno obolel, zato si ni mogel ogledat) velike železarne v Bhilaju v osrednji Indiji, ki so jo zgradili sovjetski strokovnjaki. PREBIVALSTVO SOVJETSKE ZVEZE je v začetku leta 1960 štelo 212 milijonov ljudi. V preteklem letu se je povečalo za 3,660.000 prebivalcev. Mednarodna trgovina TRGOVINA MED ITALIJO IN VZHODNO NEMČIJO Pred kratkim je bil obnovljen trgovinski sporazum med Italijo in Vzhodno Nemčijo. Ob tej priložnosti je italijanski zavod za zunanjo trgovino objavil podatke o blagovnem prometu med obema državama. Podatki, ki jih je zbral osrednji zavod za statistiko, segajo do konca septembra lanskega leta. V letu 1954 je blagovni promet med Italijo in Vzhodno Nemčijo dosegel 6.644 milijonov lir. Naslednje leto je znašal 8.317 milijonov lir, leta 1956 se je znižal na 6.783 milijonov, leta 1957 in 1958 pa je bil še nižji, in sicer okrog 5.300 milijonov lir. V prvih devetih mesecih lanskega leta je blagovni promet dosegel le 4.787 milijonov lir vrednosti. Italijanska trgovinska bilanca je bila nasproti Vzhodni Nemčiji vsa leta aktivna razen leta 1956 in leta 1957. V prvih devetih mesecih 1959 je italijanska trgovinska bilanca izkazovala primanjkljaj v višini 661 milijonov lir (leto prej je bil položaj popolnoma drugačen, saj je italijanska bilanca beležila prebitek 512 milijonov lir). Lani je Italija uvozila iz Vzhodne Nemčije za 653 mil. lir surovega bombaža, za 280 mil. lir anorganskih kemijskih snovi, za 255 mil. lir umetnih gnojil, nadalje izdelke iz porcelana, pisalne in računske stroje, obrtniške izdelke iz stekla in keramike, izdelke precizne mehanike itd. Iz Italije pa so uvozili v Vzhodno Nemčijo za 748 mil. lir agrumov, za 256 mil. lir železa in jekla, za 168 mil. lir suhega sadja, nadalje bombažno prejo, surov tobak, surove kože, prejo iz umetnih vlaken, volnene izdelke itd. Tranzit čez Reko Tranzit iz zaledja — Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in iz drugih smeri — čez Reko, je lansko leto ostal približno na isti ravni, to je dosegal je 90% prometa iz leta 1958. Tranzit iz teh držav je znašal 904.000 ton, in sicer 412.000 iz Avstrije, 276.000 iz Madžarske in 198.000 iz češkoslovaške, a iz ostalih držav 18.000. Promet iz Češkoslovaške je nazadoval za 53%, iz Madžarske se je povečal za 46%, iz Avstrije za 6% in iz drugih držav pa za 63%. Nazadovanje češkoslovaškega tranzita pripisujejo tudi političnim razlogom, v kolikor je Kitajska za uvoz umetnega gnojila iz CSR določala nakladalna pristanišča in prevozne ladje. Več avstrijskega lesa čez Trst Izvoz mehkega rezanega lesa iz Avstrije je lani dosegel 3,205.000 kub. m, to je 4% več kakor v letu 1958 in približno toliko kakor 1957 ( 3,245.000 kub. metrov). Izvoz se je povečal zlasti v Italijo (1,678.000 kub. m), v Švico, na Bližnji vzhod in na Madžarsko. Na splošno se je izvoz povečal v smeri proti državam, ki pripadajo Svobodnemu trgovinskemu področju, medtem ko je izvoz v države Skupnega evropskega trga nazadoval. Čez Trst je šlo v letu 1959 121.500 kub. metrov mehkega rezanega avstrijskega lesa, leta 1958 pa je tranzit tega blaga dosegel le 94.500 kub. metrov. Avstrija je prodala v Italijo 1 milijon 678.000 kub. m, v Zah. Nemčijo 927.309, čez Trst 121.455; na Madžarsko 100.489, na Nizozemsko 76.201, v Švico 66.745, Alžirijo 64.886, Francijo 42.066, Grčijo 32.594, Kmvait 17.772, Tunizijo 10.112, Izrael 9.095, Sirijo 7.950, na Ciper 6.936, v Belgijo 6.667, Turčijo 6.089, Libijo 5.697, Anglijo 4.667, na Malto 4.064, v Libanon 3.177, Vzhodno Nem-. čijo 2.526, Qatar 2.122, Marok 2.045, Pakistan 1.754, Jordanijo 1.721 ter v druge države 2.677 kub. metrov. Poleg tega je. Avstrija lani izvozila 141.184 kub. metrov tramov (od tega 91% v Italijo), 6.804 kub. metrov že- lezniških pragov (63% v Italijo), 82.229 kub. metrov trdega rezanega lesa, 170 tisoč 896 kub. metrov jamskega lesa, 26.695 kub. metrov telegrafskih drogov, 10.721 kub. metrov količkov, 13.234 kub. metrov hlodovine, 216.554 kub. metrov lesa za papir in celulozo, 77.202 kub. metrov drv za kurjavo itd. SLADKOR ZA ČEBELE. Finančni minister Taviani je. predložil senatu zakonski osnutek, na podlagi katerega bo sladkor, ki ga čebelarji rabijo za prehrano čebel, v času od leta 1959 do 1963, oproščen industrijskega davka. FOTOTELEGRAFIJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Dne 15. januarja je bila dokončno vzpostavljena foto-telegrafska zveza med Italijo in Jugoslavijo. Od tega dne morejo vse od-dajno-sprejemne točke v Italiji zamenjati fototelegrafski material z oddaj-no-sprejemnim javnim uradom v Beogradu. JUGOSLOVANSKI VIZUM BREZ FOTOGRAFIJE Od 1. februarja ne bo več potrebna fotografija za jugoslovanski vizum. 7AAMtze*n> GRADITEV JADRANSKE OBALNE CESTE. Jugoslovani računajo, da bodo na novi obalni jadranski cesti dograjeni nekateri novi odseki, še preden se prične letošnja sezona. Od Reke. do Zadra je cesta že speljana. Odseka Zadar-Biograd na moru in Split-Omiš bosta dograjena pred pričetkom sezone. Manjkala bo povezava med Trogirom in Šibenikom, sicer pa bodo turisti lahko vozili po asfaltni cesti do Reke čez Zadar in Split do Omiša, to je okoli 350 km. Delo na odseku Trogir-šibenik se bo začelo v kratkem. »RDEČI TRIKOTNIK« OBVEZEN TUDI ZA TURISTE Minister za javna dela je odredil, da morajo vsi tuji avtomobili, ki privozijo na italijansko ozemlje, imeti rdeči trikotnik, ki opozarja mimoidoče vozače na nevarnost na cesti. Turiste čaka torej neprijetnost, da bodo morali za svoje bivanje v Italiji potrošiti še denar za trikotnik, ki jimo bo popolnoma nepotreben, ko bodo zapustili italijansko ozemlje. Italijanska plačilna bilanca aktiuna Čeprav je lira na notranjem trgu popustila, kar pomeni, da se je njena kupna moč zmanjšala, vendar prištevajo liro kot devizo, to je na mednarodnem trgu med zelo ustaljene valute. Ta položaj si je lira pridobila z zboljšanjem plačilne bilance, in sicer se je v zadnjem času izboljšala tudi trgovinska bilanca, K utrditvi lire pa je pripomogel tudi močan dotok tujega kapitala, ki so ga. olajšale razne vladne uredbe iz 1. 1956. Italijanski gospodarstveniki ne računajo s tem, da bi sama trgovinska bilanca postala aktivna, ker je Italija primorana za svojo industrijo in prehrano uvažati velike količine surovin. Zato se je Italija s primanjkljajem trgovinske bilance v določenem obsegu že sprijaznila, zavedajoč se, da se ta primanjkljaj da pokriti z dotokom denarnih pošiljk izseljencev ter zlasti z zaslužkom od turizma in prispevkom trgovinske mornarice. Kljub temu' z zadoščenjem ugotavljajo italijanski gospodarstveniki, da se je italijanska trgovinska bilanca v prvih devetih mesecih lanskega leta zboljšala. Primanjkljaj v trgovinski bilanci je v omenjenem času lanskega leta znašal samo 221 milijonov dolarjev (leta 1958 za vse leto 441 In leta 1957 880 milijonov dolarjev). V veliki meri prispevajo za kritje primanjkljaja v trgovinski bilanci ta- ko imenovane nevidne postavke, kakor zaslužki trgovinske mornarice v tujini, turizem in pošiljke izseljencev, ki so v prvih devetih mesecih lanskega leta znašale 763 milijonov dolarjev (vse leto 1958 987 in leta 1957 876 milijonov dolarjev). Tuja pomoč državi je znašala v prvih 9 mesecih 62 milijonov dolarjev, (v vsem letu 1958 107 in v letu 1957 206 milijonov dolarjev). Zboljšanje trgovinske in plačilne bilance sploh se seveda zrcali v podatkih o gibanju zlatih rezerv, kakor tudi rezerv v zamenljivi tuji valuti. Te so ob koncu leta 1957 dosegle 1,364. milijonov dolarjev, konec leta 1958 2.055 milijonov dolarjev in konec septembra 1959 2.874 milijonov dolarjev. ITALIJANSKI UVOZ IN IZVOZ V JUGOSLAVIJO NAZADOVAL Italijanski izvoz je v prvih 11 mesecih lanskega leta napredoval za 12,1%. Italija je izvozila več v Evropo in v obe Ameriki, manj pa v Azijo, Afriko in Oceanijo. Uvoz v Bolgarijo se je povečal za 397%, v Sovjetsko zvezo za 28,6%, na Madžarsko za 46,9%, v Romunijo za 18,9%, medtem ko je nazadoval izvoz v Jugoslavijo za 7,6% in na češkoslovaško za 12,3%. Izvoz v države Skupnega evropskega trga je napredoval za 27,3%. Gospodarsko pismo iz Jugoslavije BSUBl BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR BOO.DOO.OOO - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIČ FILZI ŠT. 10 TELEFON aT. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Promet čez Trst po v Trst železnici videva zelo povečan izvoz sovjetskega petroleja v Italijo. v Trst 1958 iz Trsta skupaj 1959 iz Trsta skupaj Zanimiva so predvidevanja v časopisu »Esquire« o novih petrolejskih virih, iz katerih nameravajo zahodne Avstrija 490.369 1,451.743 1,942.112 444.481 653.386 1,097.867 države črpati petrolej. Tu je rečeno, Z. Nemčija 28.855 100,121 128.976 28.906 105.539 134.445 da postajajo petrolejski vrelci na Jugoslavija 116.620 22.304 138.924 52.501 50.159 102.660 Srednjem vzhodu s političnega in vo- CSR 50.931 11.653 62.584 25.374 16.721 42.095 jaškega vidika negotovi. Zato se Za- Madžarska 8.759 33.253 42.012 10.111 32.633 42.744 hod obrača drugam, da bi si zagoto- Italija in dr. 303.856 196.538 506.394 304.952 246.570 551.522 vil pravočasno dotok petroleja, ki je Skupaj 999.390 1,815.612 2,815.002 866.325 1,105.008 1,971.333 tako važen kot pogonsko sredstvo v . Ljubljana, januar Te dni je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela poleg proračuna tudi gospodarski načrt za letošnje leto. V tej zvezi naj omenimo, da pomeni sprejem tega republiškega načrta niti mesec dni po sprejemu zveznega načrta znaten napredek ter je izraz ustaljenosti gospodarstva, ki omogoča hitro planiranje na vseh področjih. Značilnost gospodarskega načrta Slovenije je ista kot zveznega: gospodarski uspehi prvih treh let perspektivnega petletnega gospodarskega načrta, ki bi se morali zaključiti prihodnje leto omogočajo, da bodo naloge, ki bi jih morali dovršiti v petih letih, končane že v štirih, to je letos. Tako bi s prihodnjim letom zastavili vse sile za nov petletni gospodarski načrt. POSLEDICA NAGRAJEVANJA DELA PO UČINKU Marsikdo se sprašuje, v čem je vzrok za tak gospodarski dvig in za tako optimistične poglede naprej in to še v svetu, ki sicer preživlja razmeroma velike gospodarske težave, že pri sprejemanju letošnjega gospodarskega načrta Slovenije je bilo poudarjeno da so sedanji uspehi možni je zato, ker se je zelo povečala proizvodnja in se vedno bolj izkoriščajo rezerve v proizvodnji. Zlasti je pomagalo k povečanju proizvodnje in dvigu gospodarstva uvajanje sistema nagrajevanja, to je plačevanja dela po učinku. Ta sistem vzpodbuja delavce k večji storilnosti, varčevanju in izkoriščanju vseh možnosti, pa tudi k iznajdljivosti, ker se zavedajo, da se bo vse to odrazilo na njihovih plačah. Nič čudnega ni, če se prejemki delavcev in uslužbencev nenehoma večajo, obenem pa se urejajo tudi notranji tržni odnosi in to vedno bolj brez posegov upravnih oblasti. Sistem nagrajevanja po učinku sicer ni nič novega in je kot tak razumljiv posebno, če upoštevamo, da delavci in uslužbenci sami upravljajo tovarne. Pri nas pa dobiva vedno večji pomen sedaj, ko so postavljeni temelji za industrijsko državo in ko se naglo spreminja njen kmetijski značaj tudi v sami kmetijski proizvodnji. Toda o tem ne bomo razpravljali, ker zadeva to vprašanje že v marsičem teorijo. Naš namen je le prikazati s praktične strani razvoj in načrte za prihodnje. Omenimo naj, da ne bo dolgo, ko se bo lahko naš delavec tudi po prejemkih primerjal z delavci v katerikoli zapadni državi, pri tem pa bo rešen mnogih skrbi, ki tam tarejo delavce : negotovost glede dela in bojazen pred brezposelnostjo, obolelostjo, starostjo in drugimi skrbmi. Z naglo gradnjo stanovanj (naj omenimo, da n. pr. na Reki zgrade povprečno dnevno po 4 stanovanja), bo odpadla tudi ta skrb in rešeno bo tudi to vprašanje, ki je še vedno težko. Ob zaključku poročila o sprejemanju letnega gospodarskega načrta, naj še omenimo, da delovni ljudje vedno bolj slede tem načrtom in jih z zanimanjem proučujejo, ker iz njih ugotove kaj jim bodo prinesli. RAZVOJ TURIZMA Tuji turisti vedno bolj obiskujejo naša letovišča in za mnoge je postala Jugoslavija prava turistična privlačnost posebno sedaj, ko so urejene glavne cestne žile. Nič čudnega ni, če se že sedaj slišijo glasovi, da so oddani po nekaterih važnejših letoviških središčih vsi prostori za letošnjo sezono in da se bo n, pr. v Portorožu začela nova sezona že v marcu letos, ko je napovedan obisk prvih tujih gostov. VEDNO VEČ GOSTOV IZ ITALIJE V zvezi s tem razvojem turizma pa so se pokazale razne pomanjkljivosti, ki jih je treba postopno odpraviti. Večina teh so objektivnega značaja in se kažejo v prvi vrsti v pomanjkanju turističnih prostorov. Hoteli so premajhni oziroma jih je premalo in ne morejo sprejeti zlasti v sezoni vseh gostov, ki prihajajo ali bi radi prišli v našo državo, zlasti velja to za Italijane, ki so doslej prihaja li k nam nenapovedani, ker niso računali na to, da so pri nas v glavnem vse turistične zmogljivosti že preje oddane in zasedene, V prvi vrsti pridejo namreč v poštev tisti turisti tujih držav, ki prihajajo k nam po nekem načrtu in ki že preje rezervirajo potrebna mesta. Za Lalijo kot sosednjo državo, kjer se čuti vedno večje zanimanje za nase turistične kraje, je to seveda nekaj, česar niso upoštevali. Vzrok je vsekakor v tem, ker Italija kot turistična država z veliko tradicijo, ne pozna vprašanja pomanjkama prostorov za ,u;e turiste. POTREBNI SO NOVI HOTELI Glede na pritisk tujih turistov je v pripevi v Jugoslaviji, zlasti tudi v Sloveniji, nova graditev turističnih hotelov in oono.u starih. Tako je bil pripravljen načrt, po katerem bo imela Slovenija n. pr. 11 purističnih središč, in sicer Ljubljano, Rogaško Slatino, Bled, Portorož s Piranom, Ankaran, Bohinj, Maribor, Pohorje, Kranjsko goro, Bovec in Postojno. Te kraje zlasti radi obiskujejo tujci in podatki kažejo, da je odpadlo lani skoro 75% vseh nočitev v teh krajih na tujce. Na te kraje bo osredotočeno načrtno investiranje v turistič- ne objekte in v gostinstvo; ti bed0 čez severni V zadnjem času postaja čedalje bolj očitna sovjetska težnja, da bi iz Sovjetske zveze izvažali vedno več petroleja oziroma nafte. Tako so Ru-si sklenili pogodbo z Japonci za izvoz velikih količin petroleja v naslednjih letih, na drugi strani so že pripravili načrte za naftovod na Poljsko in druge zavezniške države v Srednji Evropi; pa tudi naj novejša italijan-sko-sovjetska trgovinska pogodba pred- Podoba dioumijs naglo bplemmja IV. HLAPCEV IN DEKEL NI VEČ Srednji in veliki grunti so že takoj v prvih letih izgubili svojo ceneno delovno silo — hlapce in dekle. Nekdanjih dekel na kmetih skorajda ni več, saj ne zmorejo zastarele kmetije, da bi plačevale predpisane plače in socialne dajatve, še celo v mestih so redke družine s hišnimi pomočnicami (nekdanjimi deklami in služkinjami). Minilo je deset, petnajst let, odkar ni več hlapcev, ter je medtem odrasel novi rod, ki ne ve, kako trpka je bila usoda hlapcev v preteklih časih. Na kmečkih posestvih pa tudi ni več neporočenih stricev in tet, ki so delali za brata, glavnega in edinega dediča, da ne bi grunt razpadel. Strici in tete so zdaj popihali v tovarne in se osamosvojili in poženili. Na gruntu sta ostala samo še gospodar in gospodinja, morda še prav stara dva — ded in babica — kak star slaboumen hlapec, ki ni sposoben za industrijsko delo in tu pa tam, v krajih nekoliko ur oddaljenih od najbližje tovarne domači sin, ki naj bi prevzel posestvo. Toda tudi ta se punta, ne mara za grunt, ker ne dobi več dekleta, ki bi se priženila na grunt in »nosila na glavci vode«. Pot kmečkih deklet iz oddaljenih vasi pa je naslednja: najprej v mesto za hišno pomočnico, dokler ne dobi zvez, da zleze ali v tovarno ali za kondukterko ali v kakšno trgovino. Za natakarice že ne gredo več, ker je pretežko delo. če pa se že vrtijo za točilno mizo, ne traja to dolgo, do prve priložnosti, da najdejo mesto v tovarni, kjer je kratek urnik. MNOŽIJO SE DRUŽBENA POSESTVA V štirinajstih povojnih letih so kmetje — gospodarji postali šestde-setletniki, sedemdesetletniki in še več, brez naslednikov v kmečkem delu in usoda njih posestev je bila zapečatena. Prav res ne morejo več vleči grunta, pol grunta, četrt grunta. Iz leta v leto je bila zemlja slabše obdelana: najprej so ostale nepokoše-ne bolj daljne senožeti, nato so nekatere bolj puste njive v bregu bile opuščene in spremenjene v travnik, obširna gospodarska poslopja so ostala nekoliko zanemarjena in tako naprej. Manjkale so mlade delovne roke. Vtem pa je jugoslovansko kmetijsko gospodarstvo zakorakalo na nova pota: obdelovanje širokih površin z najmodernejšimi agrotehničnimi prijemi, globoko oranje s traktorji, žetev s kombajni, setev izbranih italijanskih žit in sajenje hibridne koruze, velika uporaba umetnih gnojil, uvajanje plemenske živine, pitališč za teleta in ustanavljanje velikih farm za »bacone« (prašiče) in perutnino. Nova družbena posestva po vsej državi so zajela vso skupno zemljo in potrebujejo še novo. Uspehi mehaniziranega obdelovanja so se že pokazali: nad štiri milijone ton žita in nad sedem milijonov ton koruze smo pridelali lani. Izredni uspehi so ustvarili izredne prilike glede prevoza, vskladiščenja in prodaje izrednih pridelkov. Priznati moramo, da Slovenije, ki je bila zmeraj de-fioitna glede zemeljskih pridelkov, nenadni napredek jugoslovanskega kmetijstva ni toliko zajel spričo njene visoke razvite industrializacije in njenih skromnih obdelovalnih površin. Sicer se tudi v Sloveniji hitro širi ustanavljanje družbenih posestev za pitališča, za živinorejske farme, za vzrejo »baconov«, za perutninske farme (na Notranjskem v Neverkah pri Šempetru je v razvoju ena največjih perutninskih farm Jugoslavije), ki potrebujejo čedalje več zemlje. Na Gorenjskem, v okolici Ljubljane in celo v Vipavski dolini, kjer industrializacija še ni dosegla tiste stopnje kot v osrednji Sloveniji, se dogaja da prihajajo stari izgaran: gruntarji k upravnikom družbenin posestev in ponujajo svojo zemljo, celoten svoj grunt ali v prodajo ali v najem. Ne morejo več naprej, nima kdo več delati, sami ne morejo, grunt jih je izčrpal. Vzemite, prosijo in podpišejo pogodbo za najem, po dva, tri, štiri tisoč najemnine za hektar. Ni to lahko, se ločiti od zemlje tistemu, ki ga je hranila vse življenje, čeprav slabo. Prav je povedal podpredsednik Edvard Kardelj v svo- jem govoru v Mariboru, da gre revolucionarni napredek jugoslovanskega gospodarstva svojo pot naprej in da je velika tragika v tem za tiste, ki tega razvoja ne razumejo in se še po starem ubadajo in jih zato napredek in gospodarski zakoni pomendrajo. TRGAJO SE KORENINE GRUNTOV Prodajanje zemlje ali pa njeno oddajanje v najem družbenim posestvom je zajelo vso Slovenijo in tudi že del Slovenskega Primorja. Vse kaže, da se bo proces prostovoljnega opuščanja zasebnega obdelovanja zemlje razširil, zmeraj kajpada po običajnih kupno-prodajnih ali pa najemninskih pogodbah, na nižinske, ravninske predele in na gričevnate vinogradniške rajone Slovenije. Gospodarska računica na družbenih posestvih tudi kaže, da zasebni kmetje ne bodo mogli vzdržati konkurence. Na zasebnem kmečkem posestvu imajo člani kmečke družine venomer opravka na primer okoli živine in izgubi pri tem nekoliko oseb precej časa, medtem pa zmore na družbenem posestvu en sam delavec v sodobnem hlevu pri modemi opremi in mehanizaciji dela (ne da bi bil posebno vešč) za napajanje, krmljenje in odstranjanje gnoja ter na-tresanja novega nastilja, vardevati desetkrat več glav živine kot pa na malem kmečkem posestvu. Kaj bi o tem na dolgo pisali, saj so znani uspehi na velikih ameriških farmah, ki 'so privlekli toliko pozornost sovjetskega predsednika Hruščeva v državi Iowa, že sedaj iznenadijo potnika v Sloveniji, ki je zrasel na kmetih in ki je še ohranil razumevanje za kmečko gospodarstvo, velike plohe deteljišč, žitnih površin, velikih sadovnjakov in plantaž raznega jagodičevja. Poleg gospodarske računice prepričuje zasebne male slovenske kmete seveda tudi splošni odpor mlajšega kmečkega rodu do kmečkega dela, beg z zemlje in odpiranje novih industrijskih obratov takisto v čisto kmečkih zaostalih predelih Slovenije. Trgajo se korenine gruntov, ki so segale po S. S, Finžgarju, do pekla. Sama Po sebi se nam vsiljuje misel, kakšna pa torej bo podoba Slovenije v. bližnji prihodnosti, ko se tako hitro spreminja in preobražuje. Neradi se spuščamo na tvegana pota ugibanja, toda že sedaj je v nas občutek, potrjen po gospodarskih dejstvih, da hodite vi na Tržaškem na kmetijskem in industrijskem področju po stari poti in da se pri nas posebno v najnovejšem času ustvarja nekaj novega. sodobni industriji, pa tudi kot kurivo, odkar se vedno bolj uveljavlja centralna kurjava na nafto. V tem pogledu čaka Kanado velika bodočnost; saj krije zahodna Kanada oh reki Mackenzie neizmerna petrolejska ležišča, ki se raztezajo v smeri proti Beaufortovemu morju. Na te nove močnostne preskrbe s petrolejem je namignil predsednik Eisen-hower že septembra leta 1958, ko je ameriška podmornica »Nautilus« pod poveljstvom kap. Andersona preplula Severni tečaj. Tedaj je predsednik dejal, da je potovanje podmornice Nautilus dokazalo, da se bodo podmornice v bodoče lahko uporabljale kot tovorno prevozno sredstvo. Anderson je pozneje razložil dopisniku New York Timesa, da je Eisenhower hotel reči, da bodo petrolejske podmornice v bodoče po isti poti prevažale petrolej, po kateri je plula podmornica Nautilus. Sodelavec časopisa »Esquire« pravi, da bodo ob reki Mackenzie speljali velike naftovode proti Beaufortovemu morju, ki ga bodo dosegli že pod morsko gladino. Speljali ga bodo 50 ali 100 milj daleč od obale, kjer bodo pod morjem pripravili pristan za velike podmorske petrolejske ladje; vse to bo okoli 60-70 metrov pod vodo. Tu bodo petrolejske podmornice napolnili s surovim petrolejem; nato bodo te čez Severni tečaj prepeljale petrolej v zahodno-evropska pristanišča, SOVJETSKI PETROLEJ ZA KITAJSKO Asian Oil Company v Tokiu je sklenila s Sovjetsko zvezo pogodbo za Uvoz 1,5 milijona ton surovega petroleja iz Sovjetske zveze. Rusi bodo izvažali petrolej iz Bakua ob Kaspi-škem jezeru, Japonci bodo za sovjetski petrolej plačali 22,5 milijona dolarjev. Izvažanje bo trajalo šest let. Prvo leto bodo plačevali 14,75 dolarja za tono, cif Japonska. V letu 1960 bodo Japonci uvozili 160-170.000 ton. Sovjetski petrolej bo cenejši, kakor so ga doslej Japonci plačevali drugod. Cena za dobave v naslednjem letu bodo določili z novimi pogajanji. Druga družba Idemitsu Crosan Kai-shak namerava zaključiti podobno pogodbo s Sovjetsko zvezo, ker je ta pripravljena dobavljati po 1 milijon ton petroleja na leto, ako bi Japonci sklenili še drugo pogodbo na daljši rok. intermercator TRST Ulica Cicerone, 10 Tel. 38-074 UVOZ IN IZVOZ RAZNOVRSTNEGA BLAGA PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU NEO PLASTICA UL. S. MAURIZI0 k - TELEF. 41-272 UL. GHEGA 9 - TELEF. 35-836 Gumijasti in fflastiini izdcifki, dežni pfašii in namizni prti. * Prodaja na debelo in drobno! imeli prednost pred ostalimi kraji Sloveniji. Posebna skrb bo posvečena še kr jem, ki imajo druge privlačnosti, je ribolov in lov. Znano je, da KO1 im* tudi Slovenija v tem pogledu mno= posebnosti in da zlasti itaiija.nski 1°' ci radi prihajajo k nam na lov. RAZVOJ GOSPODARSTVA NA KOPRSKEM Dve stvari bi radi poudarili s teS" področja: napredek Splošne piovD iz Pirana, to je edinega slovenske^3 pomorskega podjetja, ki pa je po ^ likosti drugo v Jugoslaviji, in uspe11 tovarne motornih koles »TOMOS« Kopru. Splošna plovba je mlado podjetj0: toda njene ladje plovejo po vse morjih in skoro z meseca v mesec ča svojo tonažo, kljub temu, da J po svetu mnogo tovornih ladij lieZr poslenih. Tak razvoj je razumljiv, c* pomislimo, da sedanje zmogljiv08 jug. plovnih podjetij ne zmorejo vse prevozov niti za jugoslovansko vino in se moramo zato posluževa1 tujih ladij. V tem pogledu še dolS0 ne bo zadovoljeno domačim p°t;re’ bam. Spričo takšnega položaja Je jasno, da se našim podjetjem za Pre” voze po morjih še ni treba bati »br®2' poselnosti«. »TOMOS« pa je v kratkem čaSl1 zaslovel ne le doma, temveč tudi v tujini; saj že izvaža svoje proizvod® v tuje države, zlasti na Bližnji vzh00' Značilno za »TOMOS« je, da bo le" tos kril komaj polovico domačih J9 ročil, čeprav bo zvišal proizvodnjo d° najvišje mere. Kot je znano, bo za čel letos s poskusno proizvodni0 manjših avtomobilov po licenci h'a11 coske tovarne »Citroen«, to je vozi1’ ki so dobila pri nas ime »spaček«. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA ANGLEŠKEM Bank of England je povišala obrest no mero od 4 na 5%. Nekaj dni popu) je' Švedska zvišala obrestno mero 00 4,5 na 5%. Ukrep Angleške narodu® banke je angleško javnost preseneti1, saj je angleška plačilna bilanca še v°' dno ugodna. Dejstvo je, da je v zad' njih 3 mesecih odteklo mnogo zlata ' Nemčijo in Švico, to je okoli 20 mi11" jonov funtov na mesec. S tem ukrep0111 hoče vlada preprečiti odtok zlata in lZ' podbiti inflacijo. Iflablodi/iji kotah ha ptipolocaft Hotel COLOMB1A Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-O*3 II. kategorije. • Sedemdeset posteU* Vse hotelske udobnosti. Enopostel.’11® sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne 00 2200-2600 (davki in postrežba vklj'1' čeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. 36^ (Piazza Unltžt) III. kategorije. — polnoma obnovljen. Vse hotelske 0 dobnosti. Enoposteljne sobe od 95“ do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 d0 2500 (davki in postrežba vključeni)' Hotel POŠTA Trg Oberdan I (v centru mesta) - T®1 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in 10 pla tekoča voda, centralna kurjav®’ telefon v sobah. Dvigalo. Cene od Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 234)68 H3 kategorije. — Vse hotelske udobnost1 Enoposteljne sobe od 875 do 1100 dvoposteljne od 1700 do 2200 (davU in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-^3 do 46. — Priporočamo obiskovalce® svoje obrate: kavarno, restavracij0 in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga 1 100 udobno opremljenimi sobami, ®' partmani, sobami s toplo in mrzlo kočo vodo, telefonom, restorano® * domačo in tujo kuhinjo, kavarno, d® rom, salonom za bankete in konfete0 ce, vodiči in šoferji. Popust za skupine! iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiai1111111 »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — URED^J ŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa tel. 38-933, — CENA: posamezna 8t° vilka hr 30, za Jugoslavijo din 15, ^ NAROČNINA: letna 850 lir, polle®8 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna d5l dln, polletna 300 din; za ostalo ti1® zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se Vr ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENU®’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGb* SOV: za vsak m/m višine v širini el1® ga stolpca 50 hr, za inozemstvo 60 ll( Odgovorni urednik: dr. Lojze Bero® Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Ulica XXX. Uttulm: 5 {Jčlilca lazfth.adafti' Najugodnejše cene! Najnižje cene! ^ ačevanja tega davka, kakor tudi .\i,V(;ere Poviške odstotnega količnika. določbe določajo v glavnem: ^ ■'initev poslovnega davka na proti) Z* zadnji prodaji blaga, in sicer (f^^hodu blaga od prodajalca na , n° k zasebnemu potrošniku. iit|| (°v'šanje davčnih prispevkov v vila . na prodajo določenega bla-Proizvodov. Ta povišek naj bi ^“'■esil zmanjšani dohodek tega H3 2arac** oprostitve pri zadnjem ter nadoknadil zmanj-;a dohodek zaradi znižane trošarine I dd. o' oprostitev od poslovnega davka na Ut,et za vse skromnejše obrtnike, ki Ulj0 Pogoj za vpis v seznam davko-^e'alcev kategorije C/l. Sh;VPeljava, poleg že obstoječega na-Plačevanja davka na poslovni pro-ii^l 1)0 naročnini, še drugega novega ti;( na' ki dovoljuje, da se plača davek plovni promet v celoti in nakna-2 onkratnim letnim pologom. Te-)osj(Uvega načina plačevanja davka na SEDEŽ. TttST Ul. ICA F A 8 1 O FILŽ1 sr. »stl TELEFON ST. »«.•« 'ŠPODVRSKF.GA ZDRUŽENJA IGE v novi obliki OJO^d z dne 16. decembra 1959, št. V J6 začel veljati 1. januarja le- Pri naša razne novosti glede nači- (Padarski operaterji, katerih dejav-^..je v glavnem v služnostih, ki jih ta( lja zasebnim potrošnikom. Ti ope-lji Pa seveda tudi lahko izbirajo u'ni promet se poslužijo lahko le med starim in novim načinom plačevanja davka na poslovni promet. Oglejmo si sedaj poviške za 0,300/o na nekatere vrste blaga. Za vse blago, za katero se je plačeval do sedaj davek na poslovni promet v znesku 3°/o, bo treba od 1. januarja tega leta plačevati 3,30" o. Za mlečne izdelke, suho sočivje, suhe ribe itd., za katere smo do sedaj plačali 2",o, bo treba plačati 2,30°/o. Za ječmen in tozadevne vrste moke namesto 17o je določen sedaj l,30“/o. Za razna jedilna rastlinska olja namesto dosedanjega l“/o je določen 1,30%. Z« marmor in druge vrste kamna namesto 0,50%' odslej 0,60%. Za dragocene kamne in druge dragocene kovine namesto dosedanjih 8% se plača 8,30%. Za pariumne proizvode, starine, igralne karte, ure itd. namesto dosedanjih 5%, novi odstotek 5,30%; za cement namesto dosedanjih 9% velja 9,30% ob prvi prodaji in namesto dosedanjih 3% je treba plačati 3,30% ob vsaki na-dalnji preprodaji. Za likerje je tudi predviden povišek 0,30 in znaša sedaj 5,30%; za peneča vina v steklenicah velja zdaj 8% namesto dosedanjih 5%. Za drugo blago predvideva zakon le enkratno plačilo davka na poslovni promet, medtem ko do sedaj ni bil vključen davek na poslovni promet ob prodaji na drobno. Tako je treba plačati enkratni davek na vino, namesto dosedanjih 6% se plača 6,30%; za povrtnino velja sedaj 2,30% ; enak odslolek je določen še za ribje proizvode, jajca, perutnino, zajce in divjačino. Za domače pivo znesek 5,80, za tuje pa 7,30%; za domača zdravila 4,30%, za tuja pa 5,30%; za polenovko 7,30%; za domači sladkor 5,30, za uvoženi 8,80%; za domači krušni kvas 5,30%, za uvezeni 8,50; za razne mineralne vode, led itd.: domače 4%, uvožene 4,30%; na kože za krzna 23,30%, za navadne pa 8,30%. Zakon določa tudi povišek 0,30 odstotka na blago, ki gre iz tovarne v prodajalnico istega tovarnarja. Poleg navedenih vrst blaga je še drugo blago, za katero ne določa zakon nobenega poviška. Tako ni določen povišek za sveže goveje, ovčje, prašičje in konjsko meso. Nespremenjen znesek je še za knjige, časopise in revije, in sicer 2%. Tudi goriva, premog, gnojila, tekoče pline, jelov les in tekstil ostanejo nespremenjeni odstotki za plačilo poslovnega davka. Ker prinaša zakon še druge važne določbe, jih bomo našteli prihodnjič. OBVESTILA Dne 31. januarja zapade rok za plačilo vsakoletne pristojbine (državne takse) na radio in televizorje. Za plačilo prispevka S1AE je pa čas vse do 28. lebruarja, zato naj člani počakajo s plačilom te zadnje pristojbine. Do 31. januarja morajo obnoviti svoje obrtnice peki, medtem ko je za ostale občinske obrtnice čas za obnovitev vse do 31. marca. čin w110 pa lcli Lu^ka Vremec z Op- $tTMšKE SLOVENKE KOT HO-ka r^ES. Tudi med tržaškimi Sloven- 'C-,50 sc našla c,cklcta’ ki so sc na" 2a Pokkc »hostess«, to je za , v letalih, ki prevažajo potnike. bij0 K z letali italijanske družbe »Ali-* že. letela Franka Frandoličeva, '\dno pa j., t%.1"atečaja za to službo, ki ga je Jj ,sala nedavno Alitalia, se je med $lol Pijankami udeležila tudi Nika bo ,a' V upravni službi omenjene druž->U0Je bila tudi Eva Puhalj iz Trsta. 111013 0l1vlaclali dobro več i^0 trstu razsaja huda gripa. tia °strem vremenu je na Tržaškem glj '^'la prava odjuga, ki je pripomo-, naglemu širjenju gripe. Ta sc kj 0Uno pojavlja sicer v milejši obli-U^Ikigosto pa tudi kot »azijska« in je itlan.rna starejšim ljudem. Po šolah I a mnogo učencev pa tudi proic-j1-''- Zbolelo je zlasti mnogo pismo-|;,pfi podjetju ACEGAT (za dobavo , vode in plina) je zbolelo oko- 300 " uslužbencev. Samo v enem dne-b0|hS° sPfejcli v tržaško bolnišnico 120 ‘nikov. \{^TREBNO je navdušenje šol- Onj - V’ Minister prosvete Medici je te p »-mil, da niso za uspeh šolskega pr a Potrebni samo primerni šolski iije uri, še bol j potrebno je navduše-s°lnikov, ki predavajo. Povsem 'oljv 'Ptašanje je samo, kako zado-V(J 1 šolnike, ako ne uredimo njiho-s°cialnega položaja. I- KONGRESU FEDERACIJE kln sPrajeta resolucija, ki po- . °bisk predsednika Gronchija ljj0 Kvi in zboljšanje odnosov med Ita-i^l ln Jugoslavijo; nadalje zahteva po-bu Prosto cono za Trst in široko de-jeU avtonomijo. Soglasno je bil potrli, Posedanji glavni tajnik prot. Pao-pc ctT|a. Med trinajstimi člani izvrš-Hcf' O.dbora je tudi Slovenka Marija (la e‘ič, ki je na kongresu naglasila, 'bril'0 Se Julijani in Slovenci skupno b 1 v narodni osvobodilni borbi, tako udi zdaj združeni v boju za pri-e pravic vsem narodnostim. PONAREJENO OUE V TRSTU. Neki tržaški trgovec je nabavil iz Toskane 86 sodov olja po 200 kg vsak. Ko mu je tovarna poslala blago, ga je dal trgovec iz previdnosti pregledati in a-nalizirati. Zdravstvene oblasti so olje zaplenile in prijavile policijskim organom nepoštenega tovarnarja iz Toskane. Zaplenjeno olje je bilo »predelano« in škodljivo za zdravje. ZA NAJLEPŠO IZLOŽBO. Tržaška trgovinska zbornica je te dni organizirala III. tekmovalno razstavo izložbenih oken, v katerih so to pot na častnem mestu močno alkoholne pijače iz Trsta in okolice. Razstave se je udeležilo 66 prodajaln. Nekatere izložbe poživljajo tudi duhoviti verzi nad steklenicami. »TRIESTE« 11.500 m POD MORJEM Sloviti znanstvenik Jaques Piccard je skupaj z ameriškim poročnikom VValshom dosegel z batiskaiom morsko globino 11.521 m v breznu ob otočju Marjane. Batiskaf »Trieste« se je. spuščal na dno 4 ure in 8 minut. Leta 1957 so ruski oceanografi premerili brezno in ugotivili, da doseže 10.668 m globine. Jaques Piccard je mnenja, da je morsko brezno globlje. Batiskaf je ostal na dnu oceana dobre pol ure. Znanstvenik je izjavil, da so instrumenti zabeležili zelo nizke temperature. NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli Štefan Volk, 87-letni Mihael Žerjal, Katarina Turko roj. Krpan in Lucija Cesnik roj. Šu-man, v Repentabru 85-Ietni Valentin Bizjak, v Barkovljah Tončka Potočnik, v Ricmanjih Marija Kmet, v šempola-ju Jože Turk, v Križu Jožefa Tence. Na Opčinah 49-letni Hrovatin Franc in 36-letni Škerlavaj. V Gorici je pretekli petek nenadoma umrl 47-letni trgovec z vinom Ivan Bric. Pokojni je bil znan tudi v Trstu, kjer je bil priljubljen zlasti pri poslovnih prijateljih, ki so poznali njegov značaj in poštenost. Rojen je bil v Dornberku na Vipavskem. Živahnejši obmejni promet na Goriškem Obmejni promet na Goriškem se veča iz leta v leto. Ta promet je velikega pomena tako za obmejno malo trgovino kot za prijateljske stike med obema sosedoma, kajti vedno manj je ljudi, zlasti na italijanski strani, ki gledajo še vedno z nezaupanjem na to kar se dogaja onstran državne meje. Nadaljnja sprostitev obmejnega prometa, to je možnost, da potnik vstopi v sosedno državo na enem bloku in se lahko vrne po drugem bloku, je povečala ne samo število prehodov, marveč tudi število ljudi, ki uporabljajo propustnice. Tako sc je povečalo v lanskem letu bodisi število jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v Gorico, kot število italijanskih državljanov, ki hodijo sedaj v goriški okraj, zlasti ker so bile modernizirane ceste in ker tudi ni več potrebno imeti s seboj kar-ueta. Že same številke so zgovorne: 815.777 Jugoslovanov in 265.301 Italijan, medtem ko je prešlo mejo v letu 1958 le 700.584 Jugoslovanov in 217.987 Italijanov. Torej je povečanje obmejnega prometa doseglo v lanskem letu približno 25% v primerjavi s prejšnjim letom. Ako pomislimo, da so šle vse te osebe vsaj dvakrat čez blok, si lahko predstavimo, koliko dela so imeli obmejni organi na obeh straneh, posebno še, če upoštevamo, da gre večina ljudi samo čez določene bloke, medtem ko na drugih prehodih skoraj ni prometa. Največji promet je bil seveda zabeležen na bloku pri Rdeči hiši, kjer so šli čez mejo tudi vsi tisti, ki imajo potne liste, in teh je bilo v lanskem letu čez 60.000. Na obmejnem bloku pri Rdeči hiši, kjer so lani odprli novo stavbo za obmejne urade, je tudi precejšen promet z osebnimi in tovornimi avtomobili. Prazniki, kakor semenj sv. Andreja v Gorici, božični in novoletni, so precej povečali število prehodov v decembru, tako da se je ta mesec lahko primerjal s poletnimi. Iskrena beseda naročnikom Naša uprava razpošilja položnice za poravnavo naročnine za preteklo leto. Treba samo, da stopite do najbližjega poštnega urada in plačate naročnino Po položnici. Ne čakajte inkasanta, pošiljati inkasanta od hiše do hiše za tako majhen znesek, bi pomenilo po nepotrebnem zapravljati denar, ki ga uprava nujno potrebuje. Za zdaj .smo še ostali pri naročnini 850 lir za vse leto, čeprav upravni stroški nenehoma naraščajo. Od novega leta se je podražil tisk, ker so bile plače stavcem in ostalemu osebju povišane; pošta je pristojbino za odpravo lista skoraj podvojila (od 75 stotink na 1,25 lire za vsak list); močno so se povečali tudi vdavki. Kljub tem novim obremenitvam nismo zvišali naročnin, čeprav je naš list v primeri z drugimi cenejši. Edina naša prošnja je: Ne odlašajte in poravnajte naročnino ob prvi priložnosti. Nekateri naročniki so dolgo prejemali list na ogled. Prosimo jih, naj se odločijo. Naše finance nam ne dovoljujejo, da bi list komurkoli pošiljali brezplačno, in bi se lahko zadovoljili z zahvalnimi pismi, ki jih ni mogoče vnovčiti pri nobeni banki. Tudi iz tujine ni več danes težko poravnati naročnine, saj je mednarodni denarni promet že povsem urejen. Stroški za pošiljanje lista v tujino so večji. Naročnina znaša: Za Italijo 850 lir letno, polletna 450 lir (poštni čekovni račun »Gospodarstva« št. 11/9396); za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din (plačljivo po tek. računu št. 600-70/3-375 — ADIT, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1); za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Socialni UTRINKI ZVIŠANJE SOCIALNIH PRISPEVKOV. Ministrski svet je nekako pred enim tednom sprejel ukrep, ki je zbudil precej nezadovoljstva med delodajalci in delojemalci. Tudi sindikalne organizacije so nastopile proti temu ukrepu, ki pomeni za delodajalce povišanje proizvodnih stroškov, za delojemalce pa dejansko znižanje plače. Ministrski ukrep določa, da se prispevki socialne narave, ki jih plačujejo delodajalci za svoje nameščence, povišajo za 2,75%, prispevki pa, ki jih plačujejo delavci in uslužbenuci, za 1,40%. S temi poviški naj bi država dvignila razpoložljivost pokojninske blagajne, ki bo letos potrebovala okoli 668 milijard lir, in sicer 188 milijard lir za minimalne pokojnine, 47 milijard za zdravniško nego upokojencev, 384 milijard za pokojnine in 49 milijard lir za prispevke, ki jih država plačuje namesto delodajalca, kadar je delavec ali uslužbenec brezposeln. PODJETJE DELAMARIS BO IMELO LASTNO LADJEVJE Kombinat Delamaris v Izoli je doslej nabavljal sveže plave ribe od podjetij na Severnem Jadranu, deloma pa je za konserviranje uporabljal tudi u-vožene, ribe. Med domačimi podjetji so Delamarisu dobavljala ribe »Riba« in »Ribič« iz Pirana. Medtem je bilo pod jetje »Ribič« likvidirano in njegove la dje je prevzela »Riba«. Nedavno je u pravni odbor podjetja Delamaris sklenil, da prevzame ladje nekdanjega podjetja »Ribič«. Tako se je njegovo ladjevje povečalo na 10 ladij, tri ladje pa so še v gradnji. Po načrtu za leto 1960 naj bi ladjevje Delamarisa nalovilo oh istrski obali in ob Kva>> neru okoli 1000 ton drobne plave ribe. Ostale potrebe, bo krilo z nabavami od domačih podjetij ob Severnem Jadranu oziroma z uvozom iz tujine. ,2anin nianje za delavske zadruge je Djj. Tržaškem, Goriškem in v Furla-v ' doseglo višek za časa volitev no-ttor uPravneša odbora, ki so bile j, | koncu meseca novembra lanske-DU eta. Na volitvah je dosedanja kc-arska uprava — zadnjo je posta-I generalni komisar meseca junija U^ega leta — doživela poraz. V so bili predstavniki krščanskih j. socialnih demokratov in republi-Sta4«. Po zadnjih vesteh bo Mednarodni svet za sladkor verjetno ponovno skrčil izvozne kontingente v državah članicah, in sicer za 2%%. Po zadnjem zasedanju v Tangerju je. bil izvozni kontingent skrčen že za 12%°/o. — Kava v pogodbi »M« je v New Yorku napredovala, in sicer od 44,26 na 44,65 dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Povišanje čen je posledica povišanja izvoznih cen v Kolumbiji in Ugandi. Mednarodni svet za kavo je predvideval za zadnje tromesečje 1959 izvoz 8 milijonov 259.000 vreč. V resnici je izvoz iz držav proizvodnic dosegel le 8 milijonov 145.000 vreč. — Tudi kakao je na newyorški borzi napredoval, in sicer od 28 na 28,61 stot. dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Skok cene pripisujejo povišanju cen kakaa, ki ga je odredil Zahodnoafriški urad za kakao. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku do konca preteklega tedna za malenkost nazadovala, in sicer od 33,10 na 33,05 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. V Liverpoolu je vrsta midling 15/16 napredovala od 22,70 na 23,10 penija za funt; v Sao Paolu je cena nazadovala od 82,66 na 81,46 kruzeirov za kilogram. Ameriški statistični urad ceni potrošnjo bombaža v državi v decembru na 799.935 bal (725.482 v novembru in 720.243 v lanskem decembru). Konec decembra so tovarne ime- le na zalogi 1,572.679 bal, konec decembra leta 1958 pa so zaloge dosegle 1 milijon 545.454 bal. Lanski uvoz bombažnih tkanin v ZDA cenijo na 223 milijonov jardov, to je za 62,9% več kakor v letu 1958. —■ Cena volne vrste suint je v New Yorku v tednu do 25. januarja napredovala od 124 na 125 stot. dolarja za funt. V Londonu je cena vrste 64's B napredovala od 101% na 102% penija za funt. V Rouboixu na Francoskem je volna konec preteklega tedna stala 1385 frankov za kg (prejšnji teden 1370). Trg je, bil zelo živahen ter je dosegel tudi zelo visoke kvotacije (do 300 penijev). Po nekem študiju Avstralskega urada za volno, se tej odpira doba ugodne konjunkture. Sedanjo razpoložljivost (proizvodnjo in zaloge) cenijo na 3,180 milijonov funtov, to je približno toliko kakor lani. Potrošnjo pa cenijo na 3,1 milijarde funtov, to je za 11% več kakor lani. — Cena jute je na londonski borzi nekoliko nazadovala, in sicer od 119 na 118 funtov šterlingov za tono. V Kalkuti so kvotacije ostale neizpre-menjene (200 rupij). Iz Pakistana poročajo, da bo verjetno letošnja proizvodnja jute za 1,5 bal manjša od lanske. KAVČUK Kavčuk je v Londonu nazadoval, in sicer od 33% na 33 1/8 penija za funt za vrsto RSS. V New Yorku je cena tudi popustila, in sicer od 40,75 na 39,90 stot. dolarja za funt. Na trg je prispelo razmeroma malo blaga, medtem ko se povpraševanje veča. KOVINE Na mednarodnem trgu s kovinami je najbolj živahno povpraševanje po bakru. Prodaja čistega bakra stalno narašča. Iz Čila poročajo, da je lanskoletna proizvodnja dosegla rekordno količino 497.329 ton. V Londonu je cena bakra v preteklem tednu napredovala od 259% na 261 funtov šterlingov za tono. Cena cina je ostala v bistvu ne-izpremenjena: 791% (prejšnji teden 791), cena cinka pa je nazadovala, ih sicer od 75% na 74 funtov šterlingov za tono. Cena svinca je padla od 75% na 73 3/8 funta šterliga za tono. V Ne,w Yorku je baker notiral 33,05 (prejšnji teden 32,98) stot. dolarja za funt; svinec je napredoval od 12 na 12,50, cink Saint Louis neizpremenjen pri 12,50, aluminij pri 28,10, antimon Laredo pri 29, lito železo pri 66,41 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50, staro železo povprečni tečaj 41,86 (teden prej 41,50); živo srebro v steklenicah po 76 funtov 211-213 dolarjev za steklenico (teden prej 212-214). Svoje zemlje ne damo! Kmalu nastopi čas, ko na Tržaškem ali vsaj v bližnji okolici Trsta ne bo treba več govoriti o kmetijstvu. Mesto se širi in zidajo se nova naselja za priseljence, čeprav njegovi predstavniki trdijo, da število prebivalstva ne raste več in da je prav to posledica gospodarske krize. Nova industrija požira kos za kosom rodovitne zemlje, ki jo samovoljno razlaščajo po nizki ceni. Kmetje se razburjajo ne samo, ker pridejo ob zemljo, ki jih je redila, temveč morda še bolj, ker v novih podjetjih, ki vstajajo na njihovi zemlji, ni mesta za njihove sinove ter ne dobijo drugod dela, s katerim bi preživljali svoje družine. Kako se ne bi zdaj razburjali posestniki na Opčinah, ko jih kliče občinski deiegat in jim dokazuje, da zemlja, na kateri so delali po sto in več let, ni njihova, temveč državna posest, ki jo upravlja tržaška občina, pri kateri oni nimajo nikakšne besede. Gre za zemljo, ki je nekdaj, ko so kmetje bolj gojili živino ter jo pasli po skupnih pašnikih, pripadala domači skupnosti — a nikdar ne, državi ne mestni občini — ter so jo pozneje domači župani dodelili kmetu v uporabo in last. Le vknjižili se kmetje niso, ko so avstrijske oblasti leta 1812 uvedle zemljiško knjigo oziroma, ko je bila zemlja leta 1848 razdeljena med kmete. Zdaj, to je po 100 in več letih si to zemljo prilašča država oziroma tržaška občina, ki se spomni slovenskih kmetov samo ob podobnih priložnostih. Nekdo je prišel o-čitno na to, da bi se dala ta zemlja dobro prodati za stavbišča. Samo na Opčinah — v nekdanji občini Opčine — je prizadetih 292 domačih posestnikov. Ti se seveda razburjajo, ker poleg tega nimajo niti denarja, da bi morda s tožbo mogli uveljaviti svoje pravice. Na žalost niso še do danes uvideli, da bi se bilo treba združiti in nastopiti organizirano. Bili so časi, ko so okoličani bili povezani v lastno skupnost s svojim županom ter je bila njihova ne- Med industrijskimi rastlinami je sladkorna pesa ena izmed najvažnejših. Poleg samega sladkorja daje tudi odlično krmo in tudi zemlja, na kateri je rastla sladkorna pesa, je zaradi obilnega gnojenja in zaradi zrahljanja grude, ki ga opravljajo korenine, zelo pripravna za nove posevke. Leta 1959 so v Italiji pridelali 110 milijonov stotov sladkorne pese (380 stotov na ha); iz nje so predelali 12,3 milijona stotov sladkorja. Lanska pesa je dala povprečno manj sladkorja kakor predlanska, in sicer za 2%. To je vsekakor nezaželen pojav, ker je prva skrb vsakega kmetovalca, da pridela tako sladkorno peso, ki bo imela čim-več sladkorja. Da bi to dosegel, mora kmet slediti razvoju rastline in jo tudi negovati. Sladkorno peso namreč napadajo raznovrstni rastlinski in živalski parasiti. V juliju in avgustu, je rastlina nenavadno občutljiva za preveliko vročino; ta namreč zavira proces fotosinteze in posledica je, da bo imela sladkorna pesa, ki je izpostavljena sončni pripeki, manj sladkorja. Druga nevarnost čaka sladkorno peso v mesecu avgustu in septembru, če je vreme deževno. Lani je bilo v tem času v Italiji mnogo dežja, in prav to VARČNOST V VATIKANSKIH VRTOVIH Papež Pij IX. je bil zelo varčen. Nekega dne je, poklical k sebi vrtnarja vatikanskih vrtov in ga vprašal: »Koliko stane vzdrževanje vatikanskih vrtov?« »Svetost, stane 35.000 tolarjev na leto.« »Odslej boste potrošili v ta namen samo 10.000 tolarjev.« »Toda, svetost, v naših vrtovih rastejo tako redke rastline ...« Papež ga prekine: »Dobro, izruvajte jih in na njihovo mesto posadite cvetačo. Ta je izvrstna.« odvisnost tako obsežna, da jim je država dovoljevala, da so lahko z lastnim oboroženim bataljonom varovali svoje pravice. Ce so jih postopoma spravili ob vse te politične pravice, potem naj jim pustijo vsaj zemljo, ki jun pripada glede na to, da je že toliko časa v njihovi posesti. V nekaterih primerih so posestniki prodrli in priznana jim je bila odškodnina za jusarsko pravico. Tako je neka posestnica tožila podjetje Metzger, ki je leta 1945 dokupilo za svoj obrat na Opčinah zemljišče, ki si ga prisvaja država oziroma tržaška občina, a je v resnici v posesti omenjene lastnice. Podjetje je uvidelo, da pripada dejanski posestnici pravica do odškodnine za jusarsko pravico in ji je to odškodnino tudi zagotovilo pod pogojem, da ta umakne tožbo. čas je že, da bi pristojni organi sprevideli, da so ubrali zgrešeno pot. Ce že ne morejo našim ljudem, ki pridejo po tuji krivdi ob zemljo, preskrbeti dela in kruha, potem naj jih pustijo v miru na zemlji, ki jo posedujejo že več kot sto let. Naš človek ne razume, zakaj bi država, ki žrtvuje milijarde za agrarno reformo v drugih predelih, dokončno ne, prepustila te zemlje slovenskim kmetom. EDEN ZA VSE REKORDNA LETINA V AMERIKI Ameriško ministrstvo za kmetijstvo poroča, da je bila ameriška letina lansko leto približno enaka kakor leta 1958, k0 je bffla izredno ugodna. Pridelek je bil tako obilen, čeprav je vladala močna suša predvsem v severnih predelih, kjer uspevata koruza in pšenica. V razmerju z razdobjem 1947-49 je dosegel indeks prh delka vseh žitaric 188, ter je bil enak pridelku iz leta 1958. Nekatere žitarice So obrodile slabše, koruza in bombaž pa zelo dobro. Prav pridelek bombaža kaže velik napredek, medtem ko je pridelek tobaka nekoliko večji kakor prejšnje leto. je zmanjšalo odstotek sladkorja lanskega pridelka sladkorne pese. Ponekod je napadla rastlino tudi julijska bolezen, ki ji pravijo »cercospora«, to je rastlinske koze, ital. vaiolo. Ta bolezen se pojavi ob vročem in vlažnem vremenu. Če se neugodno vreme ne menja, je nevarnost, da bo bolezen uničila vse liste. Najuspešnejše sredstvo proti kozam je bakrena raztopina. Zanimivo je, da so poskusi s križanjem pokazali, da ni mogoče najti semena, iz katerega bi se razvila rastlina, ki bi bila istočasno odporna proti kozam, in ki bi dala dovolj sladkorja. Če je odporna, daje malo sladkorja in narobe,. Zaradi tega sejejo le bolj donosno peso in se potem borijo proti kozam kakor rečeno z bakreno raztopino. Lansko leto se je položaj italijanske industrije jute utrdil po daljšem kolebanju in pravi krizi, v katero je zašla v zadnjih letih. Ob koncu leta je obratovalo 15 tovarn, ki so last 13 družb. Neugodna konjunktura se je sicer končala, vendar je treba poudariti, da italijanska industrija jute ni mogla ohraniti svojih mednarodnih trgov. Izvoz proizvodov iz jute, je zelo omejen in še daleč ni mogoče primerjati današnjega položaja te veje italijanske industrije s položajem, ki ga je imela pred leti med državami izvoznicami. Vendar se je notranji trg precej razgibal, tako da se je povpraševanje po izdelkih iz jute s strani drugih industrijskih vej znatno povečalo. S pospeševanjem dejavnosti v industriji ' jute je narastel tudi uvoz surovin. V prvih sedmih mesecih 1959 je uvoz znašal 347.000 stotov, to je 12% več kakor v istem razdobju leta 1958. Največ surovine uvaža Italija v zadnjih Zavore in kmečke prikolice Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je Ministrstvo za promet med drugim pred kratkim objasnilo določbe novega cestnega zakona, ki se nanašajo na zavore kmečkih prikolic že v prometu. Pojasnilo pravi, da je bilo z okrožnico 89/1959 z dne 14. 7. 1959 poudarjeno ob uveljavljenju člena 466 izvedbenega pravilnika T. U., da so kmečki stroji že v prometu 30. julija 1959 ali ki so bili stavljeni v promet do 14. januarja 1960, lahko opremljeni z zavorami, kot jih je predvidevala prejšnja odredba — navedena v okrožnici 91/1955 — tudi če so značilnosti zavore drugačne od novih. Torej vse kmečke prikolice nad 50 stotov teže, ki so bile v prometu dne 30. junija 1959, so lahko opremljene z mehanično zavoro, ne pa z mešano avtomatično, kot to predvideva pravilnik. Isto velja za prikolice, ki bodo v prometu do 14. januarja 1960. člen 466 pravilnika se ne izvaja za Kmetijstvo na padovanskem velesejmu V uradih uprave padovanskega sejma so se te dni sestali predstavniki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in sejemske uprave. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo na letošnjem 38. sejmu prirejena tudi posebna razstava goveje živine furlanske pasme. Živina bo razstavljena skupaj s perutnino na posebnem prostoru v okviru samega sejma. Za časa letošnje prireditve (od 29. maja do 13. junija) bodo priredili tudi »Dan semen« in »Dan krmljenja), to je posebne prireditve z razstavo semen in vse potrebne opreme za racionalno in sodobno krmljenje živine. Na istem sestanku je bil določen celoten program za prireditve kmetijske narave na prihodnjem sejmu: od 29. do 30. maja bo II. nagradni tečaj za najlepšo živino za rejo; 2. junija bo Dan semen; 4., 5. in 6. junija bo omenjena razstava goveje živine furlanske pasme; 5. junija bo tudi Dan krmljenja z razstavo krmil; 11., 12. in 13. junija bosta 28. Nagradno tekmovanje za najlepšo razstavljeno perutnino in III. razstava ptičereje. Za časa sejma, in sicer 6. in 7. junija, bo na sejmu III. kongres notranjih industrijskih prevozov. Italijanske kmetijske organizacije poudarjajo, da je, prevoz tudi kmetijskih pridelkov v Italiji zaostal za organiziranim sistemom prevoza v tujini. Zaradi tega je uprava sejma sklenila organizirati tudi na letošnji prireditvi strokovni kongres. Na njem bodo govorniki razpravljali oi prevozu v industrializaciji kmetijstva, o prevozu in prevozni enoti od industrije do kmetijstva ter posebej o vprašanju prevoza žitaric, povrtnine, sadja, živine, mleka, mlečnih izdelkov, vina, sladkorja in konserviranih pridelkov. letih iz Tajlandije. Leta 1957 je uvoz iz te dežele predstavljal le 2% vse surovine, konec lanskega leta pa že 18 odst. čeprav še niso na razpolago dokončni podatki, zatrjujejo strokovnjaki, da je lanski uvoz presegel 500.000 stotov surovine. Leta 1958 je uvoz znašal 464.000, leta 1957 pa 569.000 stotov. Proizvodnja industrije jute naj bi lani presegla proizvodnjo iz leta 1958 za 8-10%. Glede cene je treba naglasiti, da so se cene surovine ohranile na isti višini kakor leta 1958, medtem ko so se cene žakljevine, izdelanih vreč in tkanin znatno povišale. S tem se je dobiček tovarnarjev povečal za približno 20 lir pri vreči. Glede izvoza se, opaža zlasti nazadovanje tkanin, ki ne gredo od rok. V prvih sedmih mesecih 1959 so italijanske tovarne prodale v tujino za 200 milijonov lir izdelkov iz jute, to je skoraj za 33% manj kakor v istem razdobju 1958 (leta 1957 je izvoz vrgel 312 mil. lir, leta 1956 pa 303 mil.). Premalo sladka pesa Ugodnejša konjunktura z juto prikolice skupne teže nad 15 stoto'’ niso opremljene z zavorami. ni člen, ki v gornjih primerih do' je, da so značilnosti zavor lahko r3’ ne od onih, ki jih predvideva nov L|( vilnik, ne predvideva pa, da o' » prikolice brez zavorne opreme, K vendar predpisana. ^ Torej v nadomestilo stare Pr0I?7 jj listine z novo izjavo Mod. MC ..Ja v; so r prikolice teže nad 15 stotov, ki s° of polnoma brez vsakršne zavorne ^ me, mora biti skupna teža s to'0 ^ znižana na maksimalno težo, ki j® pušča novi pravilnik (15 stotov)- ’ jj sebnem stolpcu novega pravilnik3 moralo biti označeno, da teža tr jol ja ni manjša od teže prikolice> predvideva člen 232 pravilnika. 0DG0DITE VAŠU STAROST mrnmmiM kemikalij NOVI Ffffil PRODUŽITESVOJU MLADOST % - Naša zavarovalnica IONI ustanovljena leta 1828 3. RAVNIK, Trst Ul. Ghsga 8 Tel. 27512 Edina •skluzivna prodajna Agencija v Trstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja Izročitev vseh vrst Vetp modela 1960 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrat že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni, - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo- Pielra Contenlo HSS Trieste, Via Carducci 7, Tel.37273 Velika izbira moškega in žensksg9 perila, predvsem: Moške srajce - Vse vrste pog8t|'c, rokavic - Rute za na glavo - Kravat3" Splošna trikotaža za ženske, mošk6 in otroke. .VISTA h © ■ t? b ra THST, Ul. Csrdoccl 15, tel. Bogata izbira naočnikov, dalj'10' gledov, šestil, računal in P0' trebšiin za višje šole, toplomerO'1 in fotografskega materiala. KMEČKA BANKA r. ar. m o. j. __ ^ . >••• GORI CA Ulica Morelli 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za poalo v zunanji trgovini Ustanovljena loto i©ea PRIZNANA MEDNARODNO AVTOPDEVOZNIŠKO PODJETJE E A. GORIZIA1VA B0RIZIA - VIA DUCA □'AOSTA N. 88 TEL. 28-46 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Trans-Tiieste del FJli Carli H. Societa in n orne collettivo TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IMPEKPORT UV0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek z« kolonialno blago Ul. del Boseo 20 ■ Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trieste UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE d. d. IMPORT - BXPORT vseh vrat lasa, trdih goriv in strojev zn lesno indnstrljo aVTOPREPOZ Cunja Rihard TRST Strada dal Frinli 280 telefon 35-379 • TliaT - BedeS: ul. Cleerone S/II - Telefon: ul. Cicerone SOBI* Osebni in tovorni pravo2' za tu - in inozemstvo Koakniaiiene cene JUGOLINIJA R I I E K A Požtanskl pretihac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos otresa do Jokohame. Naši brodovi potaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obasljesti dobit čata kod našag zastopnika n Trsta ”N8RD ADRIA”, F. Rorlolnzzi R Co. Piazza Raca degli Akrazzi 1 - Tel. 37-813, 29-828 <> širite GOSPODARSTVO" »SILLA" COSSI ALFONZ UVOZ UEBJI GORICA Ulica Duca cTAosta U TEL. 34-36