št. 33 - leto XLVI - Celje, 20. VIII. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Nebesa
in pekel
Urškinih
dninariev
v ducatu let se je na njeni kmetiji
zvrstilo tri desetine nesojenih prev-
zemnikov. Reportaža na strani 17.
Ljliliezen
le luč z
najlepšo
Svetlobo
Ana Četkovič-Vodovnik je najprej
ženska, potem mati, partnerka, rav-
nateljica ... Intervju na strani 7.
IZ VSEBINE:
Vroča tema
»Černiči« zahtevajo
signal. Stran 6.
Suša
Rešiti, kar se rešiti da.
Stran 6.
Triglav
Na vrh z invalidom brez
nog. Stran 15.
Žalec
Prepirov ni, smrdi pa.
Intervju z Borisom
Krajncem. Stran 5.
Prebold
Dokaz, da je starejši od
600 let. Stran 10.
Šport
Celjski oblikovalec Mi-
nja Bajagič o simbolih.
Stran 13.
Akcije
Iščemo miss Celja.
Z NT & RC brezplačno
v Gardaland. Strani 14
in 11.
Kronilca
Kaj je botrovalo smrti
na želežniških tirih?
Stran 19.
Likvidacije
na Celjskem
Zgodovinar Milko Mikola odkriva prikrito plat zgodovine
NOB. Intervju na strani 9.
Počitniške igre
na Icmetiji
Bralci Novega tednika so preživeli lep dan na kmetiji Brilej na
Planini. Kraj kot Trnuljčica. Kulturni maraton in šaljive igre. Zma-
gala je ekipa Šmarje - Konjice. Reportaža na strani 16.
2
Izobraževanje begunskih otrok
M CeUu Hh Je za eno šola. Minister Slavko Gaber na obisku
Dopustniški čas je še na vi-
šku, mnogi pa že razmišljajo
o šolskem pouku. V Celju, kjer
je trenutno kar za dodatno šo-
lo begunskih otrok iz Bosne in
Hercegovine, so se začele pri-
prave za njihov skrajšani os-
novnošolski pouk. Ta bo v pro-
storih zbirnih centrov.
Zaradi velikega števila be-
gunskih otrok iz Bosne teh ni
mogoče vključiti v naš redni
šolski pouk, kot so lahko lani
vključili bistveno manjše šte-
vilo begunskih otrok iz Hrva-
ške. Vojna v Bosni še ni ustav-
ljena, naše gospodarske mož-
nosti za stroške tega pouka so
zdaleč prešibke, zato je ures-
ničitev zamisli odvisna od ob-
ljubljene pomoči bogatejših
arabskih in evropskih držav
ter Združenih narodov. S tem
denarjem bi lahko predvidene
prostore za učilnice primerno
usposobili. Do konca septem-
bra bi začeli s poukom po vseh
zbirnih centrih v Sloveniji.
V Celju, kjer je begunski
zbirni center v nekdanjih sam-
skih domovih, na štirih lokaci-
jah, so predvidene učilnice na
treh mestih. Tja bi vključili tu-
di begunske otroke, ki so po
družinah. V samem zbirnem
centru je približno tristo otrok
do 15. leta starosti (med temi
je 164 šoloobveznih otrok), na-
tančni podatki o številu otrok,
ki so po družinah, pa še niso
znani. Pretekli teden, med obi-
skom šolskega ministra, dr-
. Slavka Gabra s strokovnimi
sodelavci v celjski občini, so že
zbrali prve potrebne podatke
o prostorskih možnostih in
primernosti posameznih ob-
jektov, kadrih in podobnem.
Kaže, da bodo težave še zlasti
s ponekod slabo urejenim
ogrevanjem. Sicer pa naj bi
v prihodnjih dneh prostore
pregledali še tehnični strokov-
njaki iz Ljubljane.
V celjskem zbirnem centru
je bila doslej, podobno kot po-
nekod v Sloveniji, samoinici-
ativna oblika izobraževanja
s pomočjo za to primernih be-
guncev (na Teharjah, na pri-
mer, v veliki jedilnici). Otroke
so peljali v gledališče, s Ceti-
sovim papirjem in Aerovimi
barvicami so lahko risali, za-
nje so nabavili nekaj šolskih
tabel, iz knjižnice pa so si iz-
posodili sto srbohrvaških
knjig. Vodja celjskega zbirne-
ga centra, Dušan Naglic je po-
vedal, da se je ta miselna zapo-
slitev otrok izkazala za
ugodno.
BRANE JERANKO
Slovenski šolski minister je
med pogovori v Celju povedal
o pripravljenosti slovenskih
književnikov, da bi obiskali
otroke v slovenskih zbirnih
centrih. Tako je o tem govoril
že z Danetom Zajcem ter Ciri-
lom Zlobcem, pa igralcem Ka-
detom Šerbedžijo. Glede bo-
jazni posameznikov, da bi se
begunci po vojni ne želeli vrni-
ti na svoje domove, pa je mini-
ster dr. Gaber med obiskom
v Celju dejal, da bi se večina
beguncev najraje \Tnila takoj,
seveda, če bi za to bila mož-
nost.
Učbenike bi poslale oblasti iz
BiH, ki bi naša spričevala
priznavale. Za poučevanje bi
v Sloveniji potrebovali do 450
učiteljev, pri čemer bi naši šol-
ski psihologi najprej preverili
begunce iz centrov, ki imajo
primerno izobrazbo. V Ljub-
ljani so se že prijavili študenti
iz BiH, ki so pripravljeni po-
učevati, ostale potrebne pro-
stovoljce pa bi pridobili še
z ja\Tiim povabilom.
REKLI SO
Dr. Slavko Gaber, slo-
venski šolski minister, med
obiskom v celjskem begun-
skem centru o šolskem po-
uku za begunske otroke:
»Do zamisli, da bi s tem
poukom začeli, smo prišli
na preprost način: 17 tisoč
otrok je v nekem prostoru
dalj časa, s tem, da je za
njimi pekel ter pred njimi
negotovost. Brez koristne
uporabe časa ne morejo
normalno živeti. Ti otroci
lahko povzročajo težave
sebi in družbi, v kateri so.
Med odločanjem za pouk
smo naleteli seveda na vr-
sto težav, največja pa je fi-
nančne narave. Zavedati se
moramo, da Slovenija tega
sama ne zmore, zato smo se
obrnili na mednarodne or-
ganizacije. Pogovori že po-
tekajo, zato pričakujemo,
da nam bodo pomagale ne-
katere arabske ter skandi-
navske države, predvsem
pa OZN. Uvedba osnovno-
šolskega pouka je po med-
narodnih paktih dolžnost
tako za nas kot za OZN.«
Prihaja nova generacija
v velenjski in mozirski ob-
čini (iz območne enote zavo-
da za zaposlovanje, s sede-
žem v Velenju, skupaj s ko-
roškimi občinami), so v za-
četku leta beležili narašča-
nje brezposelnosti, potem
umirjanje in za mesec dni ce-
lo zmanjšanje. Potem, ko je
junija zapustila šole nova
generacija, številke znova
naraščajo.
Po najnovejših podatkih je
bilo pretekli mesec v velenj-
ski občini 1922 iskalcev za-
poslitve, sto več kot mesec
poprej. Julija je našlo delo
260 prijavljenih, zato stati-
stika na prvi pogled ne kaže
dejanskega priliva nove ge-
neracije. Med iskalci zapo-
slitve je bilo julija kar polo-
vica mladih, več žensk kot
moških, dobra tretjina pa je
iskala šele prvo redno zapo-
slitev. Med prijavljenimi jih
je iskalo pripravništvo blizu
tristo, prav toliko pa je tudi
težje zaposljivih. Pozornost
vzbuja podatek o zmanjša-
nju prejemnikov denarnih
pomoči, ki jih prejema dobra
četrtina velenjskih brezpo-
selnih.
V mozirski občini so bili
lani zgroženi zaradi še hi-
trejšega naraščanja brezpo-
selnosti kot v velenjski obči-
ni, letos pa ni bistvene razli-
ke od sosednjega Velenja.
Pretekli mesec je bilo v mo-
zirski občini 582 iskalcev za-
poslitve (mesec poprej 537),
med njimi slaba polovica
mladih. Zaposlitev je iskalo
precej manj žensk kot mo-
ških, prvo zaposlitev pa četr-
tina iskalcev. Pripravništvo
je želelo 87 Zgomjesavinjča-
nov, med vsemi brezposelni-
mi pa je težje zaposljivih pe-
tina. V mozirski občini pre-
jema denarne pomoči nekaj
manj kot polovica brezposel-
nih, bistveno več kot v Šale-
ški dolini.
Napovedi o tem kaj bo po
30. septembru, po koncu mo-
ratorija za stečaje, so pre-
uranjene, menijo v velenjski
območni enoti.
BRANE JERANKO
Iskanje sovražnika
Odnosi med Slovenijo in
Hrvaško so kljub poletni
vročini ledeni. Slovence mo-
ti, če ima kdo v hrvaški trgo-
vini slab dan (v slovenski se
to še ni zgodilo), ker to avto-
matično pomeni sovraštvo
do vsega slovenskega. Na
Hrvaškem naj bi bila tudi
prava pravcata strahovlada,
o svobodi tiska so komaj sli-
šali. Marsikomu ni prav, da
se je Hrvat na volitvah pro-
stovoljno odločil za Tudjma-
na in ne za...? In Hrvati naj
bi bili kar rojeni hinavci.
Podobno škodljive naci-
onalne stereotipe, ki se jih ne
bi sramovali v nobeni zgodo-
vinski ropotarnici, prav tako
vneto gojijo tudi Hrvati.
O prirojenem slovenskem
egoizmu, recimo. Slovenci so
se iz vojne hitro izmazali, iz-
črpana Hrvaška živi s kar se-
demsto tisoč begunci, Slove-
nija z desetkrat manjšim šte-
vilom ... In ko odpreš dnevni
tisk, piše o njem skoraj več
o Hrvaški, kot o Sloveniji.
Tudi obratno. Je to sloven-
sko-hrvaška medijska vojna?
No, hrvaška svoboda tiski
ne more biti tako na psu, o
je, recimo, na sami naslovni
ci zagrebškega Globusa til
pred volitvami alarmantni
vest o mešetarjenju s Tudj
manovo vilo. V Slobodnen
tjedniku pa pišejo v podob
nem tonu o vili Savke Dap
čevič-Kučar (spomnimo se
Velika Britanija je med svoji
falklandsko vojno uradm
uvedla cenzuro).
Že, toda mene bolj zani
majo vile v Sloveniji... Za
me je pomembnejša prijaz
nost v slovenskih trgovinal
in gostilnah, demokraciji
v Sloveniji, svobodne volitv\
v Sloveniji, begunci v Slove
niji, človekove pravice v Slo
veniji, hinavščina v Sloveni
ji. Ne pa predvsem na Hrva
škem. Na drugo stran Sotl
se, tako kot velika večin
Slovencev, ne nameraval
preseliti. V to tujo, lepo di
žavo, nameravam le kot tv
rist ali po nakupih. Neobre
menjen z šovinizmi.
Res je, da bi (le kdaj p
kdaj) želel še primerjav
o prijaznosti v avstrijskih i
italijanskih trgovinah - i
uporabljaš slovenščino, o a\
strijskih in italijanskih voli
nih in drugih aferah, njihc
vem odnosu do beguncev, o
slovenske	narodnosti.
manjšine, o (ne)zadovoljst\
Amnesty International z A\
strijo, Italijo...
Slovencem v tem trenutk
ne gre ravno najboljše, Hi
vatom tudi ne, zato je najlai
je kazati s prstom na soseč
ter se sprenevedati ob nen
šenih domačih (slovenski
problemih. Saj, če bi Slovel
ci ne imeli Hrva tov ter Hrvi
ti Slovencev, bi si jih prepn^
sto morali izmisliti.
BRANE JERANKO
Turizem in čiste vode
Raziskave, ki jih je opravil
Zavod za socialno medicino in
higieno iz Celja, so pokazale,
da se je kvaliteta reke Savinje
močno poslabšala. Tako je Sa-
vinja od Letuša padla iz dru-
gega kakovostnega razreda
v tretji, slabši kakovostni ra-
zred.
Analize so pokazale, da je
problem predvsem v organ-
skih odpadkih, kar kaže na še
ne dovolj razvito kanalizacij-
sko mrežo v žalski občini. Po-
sledica takega stanja so tudi
večji industrijski obrati, ki
kljub pritiskom še vedno spuš-
čajo neočiščene odplake v Sa-
vinjo, pa čeprav bi lahko vsaj
v času kritično nizkega vodo-
stoja zmanjšali njihov izpust.
Posebej pa se je poslabšalo
stanje Žovneškega jezera, ki
po kemični analizi sodi v četr-
ti, najslabši kakovostni ra-
zred. Krivdo za takšno stanje
nosi celotna družba, ki bi se
morala zavedati, da so čiste
vode eden od predpogojev za
razvoj kvalitetnega turizma ob
Savinji. Žovneško jezero, na
primer, bi s svojo zanimivo
okolico (flora, favna, grad
Žovnek) lahko postalo turi-
stično rekreativni center, kar
bi prinašalo večji dohodek tu-
di žalski občini.
Zato vlaganje v čistejše vode
ni samo strošek, ki si ga danes
ne bi mogli privoščiti, ampak
vlaganje, ki se bo povrnilo tudi
z večjim dohodkom iz turizma.
DIMITRIJ PUR
MARKO LAZNIK
Poina Rogaška,
poine Atomske...
v obeh slovenskih obso-
teljskih zdraviliščih so upra-
vičeno zadovoljni, saj sta
spet polni kot v njunih naj-
boljših letih. V izložbenem
oknu slovenskega zdravili-
škega turizma, v Rogaški
Slatini, so od 10. avgusta za-
sedene vse posteljne zmoglji-
vosti, prav tako v kopaliških
Atomskih Toplicah.
V Rogaški Slatini je od za-
četka avgusta prišlo približ-
no vsake tri dni po sto novih
stacionarnih gostov, tako da
je od 10. avgusta zasedenih
vseh 1200 ležišč. V polni Ro-
gaški so kljub optimizmu
presenečeni, še zlasti, ker je
med gosti kar 70 odstotkov
tujcev, v veliki večini Italija-
nov. Ti so znani kot dobri
gosti. Avgusta je bila Roga-
ška Slatina vselej dobro za-
sedena, v prodajni službi pa
računajo, da bo polna vsaj
do konca meseca. Za jesen so
zanesljivejše napovedi nego-
tove, saj so letos značilne re-
zervacije na kratek rok.
V prijavni službi so danes
tudi za dobro zasedenost sla-
tinskih zasebnih sob, kjer je
med prijavljenimi kar 70 od-
stotkov Italijanov.
Še bolj zadovoljni so
v Atomskih Toplicah, kjer bo
letošnje leto, s pričakovani-
mi 220 tisoč nočitvami, naj-
brž rekordno. Trenutno so
zasedene vse zmogljivosti,
1100 stacionarnih gostov pa
biva v hotelu, apartmajski
Atomski vasi ter v kampu.
Dobro so zasedene tudi za-
sebne sobe na slovenski in
hrvaški strani Sotle. V tem
zdravilišču tradicionalno
prevladujejo domači gosti,
med njimi pa je tudi nekaj
gostov iz Italije. K stacionar-
nim gostom je treba prišteti
še številne kopalce v Termah
in v letnih bazenih, v Atom-
skih pa si veliko obetajo še
od jesenskih mesecev.
BRANE JERANKO
Št. 33 - 20. avgust 1992
3
Tri četrtine v Izvoz
y Ubojski Keramiki poskušajo z novimi programi in novimi trgi
v ponedeljek je bila v pro-
storih Keramike Liboje ti-
skovna konferenca, na kateri
je v.d. direktorja Marjan
Drev predstavil polletne po-
slovne rezultate in nekatere
novosti njihovega programa.
Čeprav je tovarna v letoš-
njem polletju poslovala s šti-
riinpetdesetimi milijoni bru-
to dobička, se še vedno sre-
čujejo z likvidnostnimi teža-
vami, saj imajo velik del iz-
delkov v zalogah. Prav zato
si prizadevajo zmanjšati za-
loge, za kar so seveda po-
trebna nova tržišča. Do sedaj
je izvoz tako fizično kot fi-
nančno obsegal sedemdeset
odstotkov celotne proizvod-
nje, vendar pa s tem niso za-
dovoljni. Obseg prodaje bo-
do skušali zvišati na nem-
škem, francoskem in nizo-
zemskem trgu, medtem ko si
prizadevajo svoje izdelke
uvrstiti tudi na ameriški trg.
Ponovno poslovno sodelova-
nje želijo tudi z Rusijo, ki je
bila pred leti pomemben po-
slovni partner. Neugodne
posledice čutijo tudi zaradi
izpada Jugoslovanskega tr-
ga, saj so imeli veliko stikov
z Beogradom, medtem ko
Hrvaška nikoli ni bila resen
kupec.
Trenutno je v podjetju za-
poslenih 352 ljudi, med kate-
rimi jih je nekaj v delovnem
razmerju za določen čas. To
število je ob tako majhnem
obsegu prodaje znatno pre-
visoko, rešitev pa direktor
vidi v omejevanju stroškov.
Za primerjavo: na zahodu
ima podobno podjetje zapo-
slenih 205 delavcev, pri tem
pa kar enkrat večji obseg
proizvodnje.
»Železni« ah jedilni pro-
gram, ki obsega 60 do 70 od-
stotkov proizvodnje, še ved-
no predstavlja temelj proda-
je. Ob tem pa se trudijo re-
alizirati in kar najbolje pro-
dati tudi nove programe, kot
so izdelki po Šicevi predlogi
ter gostinska in nabožna ke-
ramika.
Glede na to, da se tovarne
v svetu vse bolj specializira-
jo, bodo tudi v Libojah mo-
rali svoj proizvodni program
zožiti. Omeniti pa je treba
tudi to, da imajo na trgu
konkurenco, ki jo predstav-
ljajo podjetja iz Daljnega
vzhoda in prav zato bodo
morali v Libojah dati še večji
poudarek tako na kakovost
svojih izdelkov kot tudi na
učinkovitost in prilagajanje
poslovanja razmeram na
trgu.
PETRA DEŽNIKAR
Zaupanje v prihodnost
Železarna Štore - več zanimanja v tujini kot doma
Slovenska metalurgija in
z njo vse tri slovenske žele-
zarne se že dalj časa nahaja-
jo v globoki krizi, ki se je
najbolj poglobila morda
prav v času Markovičevih
reform. Sredi letošnjega juli-
ja je" bil sprejet vladni piro-
gram sanacije, čakajo pa še
na zakon o intervencijah
v gospodarstvu, saj status
quo traja že dve leti.
Na ponedeljkovi tiskovni
konferenci v železarni Štore
so predstavili trenutni polo-
žaj v tem štorskem kolekti-
vu, precej besed pa je bilo
namenjenih tudi vprašanju
dokapitalizacije ali prodaje
podjetja. Jeklama kot boljši
del železarne (76 odstoten iz-
voz v Francijo, Italijo, Nem-
čijo in Avstrijo ter 109 od-
stotna pokritost uvoza z iz-
vozom) je v fazi kadrovskega
prestrukturiranja. Predstav-
lja 70 odstotkov realizacije
v železarni in je dobro
oskrbljena. Posle ima skle-
njene do konca leta, nekaj
težav je le z energetiko, ki je
v slovenskem železarstvu
nasploh eden največjih pro-
blemov.
V železarni Štore je tre-
nutno 2300 zaposlenih, kar
je približno tisoč manj kot
pred dvema letoma, 200 de-
levcev pa se še vedno tretira
kot trajni višek. Težave z iz-
plačili osebnih dohodkov so
znane, saj ga le stežka zago-
tavljajo (blokiran žiro račun,
veliko poslov se vrši na pod-
lagi konpenzacije).
Odločitev o dokapitaliza-
ciji ali prodaji bo na vsak
način težka, kajti vodstvo
železarne želi ohraniti soci-
alno varnost zaposlenih, za-
držati hočejo lastni razvoj,
v vidu pa imajo tudi naci-
onalni gospodarski program.
ICnjigovodska vrednost žele-
zarne Štore znaša 100 mili-
jonov DEM in so do sedaj že
uspeli zbrati nekaj informa-
cijskih ponudb o katerih se
bo potrebno še pogajati.
Največ ineteresentov se zav-
zema za odkup manjšinske-
ga dela, večinskega pa naj bi
odkupila država.
V železarni so v prvem
polletju tega leta izkazali 10
milijonov DEM negativnega
salda. Ne glede na to je vod-
stvo podjetja optimistično,
saj verjamejo, da imajo tujci
zaupanje v znanje in sposob-
nost naših železarn, štorski
železarji pa bi lahko na pod-
lagi kvalitete izdelkov kma-
lu prešel v višji cenovni ra-
zred na področju proizvod-
nje jekel za vzmetenje.
PRIMOŽ SKERL
Nekaj gostov so
morali zavrniti
Rekortina udeležba na kmetijsko-
živilskem sejmu v Gornji Radgoni
Na 15 tisoč kvadratnih me-
trov zaprtih in 30 tisoč kva-
dratnih metrih odprtih pro-
storov se bo v Gronji Radgo-
ni v soboto 22. avgusta začel
mednarodni kmetijsko živil-
ski sejem. Na njem bo raz-
stavljalo nad 1200 podjetij.
Zaradi velikega zanimanja
so morali nekaj razstavljal-,
cev, ki so se prepozno prija-
vili zavrniti, ker jim niso
mogli zagotoviti razstavnega
prostora.
Po lanski dokaj skromni
udeležbi zaradi vojne, kar ni
nič čudnega, saj bila Gornja
Radgona kot obmejni kraj
eno najbolj kriznih žarišč, je
letošnja udeležba rekordna.
Razstavljalci prihajajajo Av-
strije, Italije, Madžarske,
Francije, Nemčije, Japonske,
Izraela, Romunije, Nizozem-
ske, Švedske, Belgije, Švice,
^glije, ZDA, Poljske, Če-
ške, veliko pa bo seveda tudi
domačih razstavljalcev.
Kot vsako leto bodo tudi
letos pripravili številne raz-
stave iz različnih področij
kmetijstva: s področja pre-
hrane, rastlin, gnojil, zaščit-
nih sredstev in računališke
opreme za kmetijstvo, potem
pa bodo prav tako tradici-
onalne razstave goveje živi-
ne, konjev, perutnine, slad-
kovodnih rib itn.
Do sejma so že opravili
ocenjevanja mesnih in mleč-
nih izdelkov ter izdelkov iz
sadja in vrtnin. Nadaljuje pa
se tudi že tradicionalno oce-
njevanje slovenskih vin. Re-
zultate bodo slovesno raz-
glasili med sejmom.
V času sejma se bodo zvr-
stile tudi številne zabavne in
kulturne prireditve, med
najbolj zanimivimi pa bosta
gotovo parada kmečkih del
in navad in zadnjo nedeljo
tudi velike konjske dirke.
ROBERT GORJANC
»Dragi Hrvati I
Hrvatice«
Na Hrvaškem je v tem
trenutku mnogo pripadni-
kov drugih nacionalnosti,
predvsem pa Srbov, ki so se
sredi nacionalističnega
besnila znašli v sredini tar-
če. Izpostavljeni so različ-
nim šikaniranjem, zaščite
pa ne mordjo iskati niti na
sodišču niti na policiji, niti
pri organizacijah, ki so pri-
stojne za zaščito človeko-
vih pravic. Toda o tem se
na Hrvaškem ne govori.
Mediji o tem molčijo, sindi-
kati se v tej smeri ne želijo
angažirati.
Pravzaprav bi v tem tre-
nutku lahko govorili
o dvojni agresiji, ki vlada
na Hrvaškem. Po eni strani
gre za agresijo s strani Sr-
bov in bivše JLA, po drugi
strani pa za državljansko
vojno znotraj Hrvaške, ki
je zaenkrat še tabu tema in
se pravzaprav odvija na
dveh frontah. V prvi so žr-
tve Hrvati v okupiranih
območjih Krajine, v drugi
pa srbska manjšina v Za-
grebu, Osijeku, Karlovcu,
na Rijeki, v Splitu in dru-
gih hrvaških mestih, kjer je
pritisk sjcrajnih nacionali-
stov iz dneva v dan moč-
nejši. Na udaru so pred-
vsem Srbi v vzhodni Slavo-
niji, v Liki in v Dalmaciji.
Obstajajo različni nači-
ni, kako pokazati Srbom
na Hrvaškem, da niso zaže-
Ijeni oziroma, da je zanje
bolje da odidejo, čeprav so
nekateri izmed njih popol-
noma lojalni hrvaški drža-
vi in hrvaškim oblastem.
Gre za teror nad civilnim
prebivalstvom, nekateri
med njimi so na Hrvaškem
že rojeni, toda za hrvaške
oblasti je to v tem trenutku
popolnoma irelevanten po-
datek. O teh rečeh ve naj-
več povedati profesor
s Pravne fakultete in eden
izmed ustanoviteljev Soci-
alnodemokratske unije Hr-
vaške, doktor Nikola Vi-
skovič, ki se v zadnjem ča-
su intenzivno ukvarja s tem
problemom, pred časom je
tudi precej neuspešno in
neodzivno sprožil vpraša-
nje v hrvaškem saboru
V pogovoru za RS je pove-
dal', da se je v Zagrebu
v zadnjem mesecu dni zgo-
dilo 13 umorov srbskih dr-
žavljanov, za Split še ni
zbral točnih podatkov, zelo
težko pa je to storiti za Osi-
jek, kjer se takšne stvari
dogajajo praktično iz dne-
va v dan.
Poleg najtežjih krimi-
nalnih dejanj obstaja cela
vrsta drugačnih načinov
zastraševanja in nadštevil-
ni načini maltretiranja in
šikaniranja. Ljudje so zbe-
gani in prestrašeni, mnogi
med njimi niti ne vedo, kje
bi poiskali pomoč. Najpo-
gosteje se dogaja, da vdrejo
v stanovanje vdov, ali žena,
katerih možje so v vojski.
Dogaja se, da jih zaslišuje-
jo, jim pretijo naj se izseli-
jo, jim postavljajo časovne
roke, do kdaj morajo iz-
prazniti stanovanje, ali pa
jih preprosto vržejo iz njih.
Po telefonu jim grozijo, da
jih bodo ubili, če se ne izse-
lijo do določenega datuma.
Moške odpeljejo na zasliša-
nje in velikokrat se izgubi
za njimi vsaka sled. Svojci
zaman poizvedujejo pri po-
liciji, ki uradno o tem ne ve
nič. Samo v Splitu sta tre-
nutno dva zapora, kjer
imajo zaprte srbske civili-
ste. Eden izmed njih je zlo-
glasno pristanišče hrvaške
vojske Lora, kjer so kletne
prostore spremenili v zapo-
re za srbske civiliste. Ne-
davno so med zaslišanjem
ubili dva Srba. Drugi pa je
bivša vojašnica Dračevac
v bližnji okolici Splita.
Naslednja stvar, ki se
dogaja Srbom na Hrva-
škem so množični odpusti
z delovnih mest. Eden zad-
njih takšnih primerov se je
zgodil v splitski banki, kjer
so pod pretvezo viška de-
lovne sile odpustili 70
uslužbencev, med njimi
90% srbskih državljanov.
Opozorili so jih, naj ne pro-
testirajo in naj se ne prito-
žijo pri pristojnih organih.
Ljudje so prestrašeni in
takšne ukaze ubogajo, če-
prav so popolnoma neza-
koniti. Najbolj množična
oblika šikaniranja pa je
prozorna igra hrvaških
oblasti z izdajanjem do-
movnic,, za katere je vezana
cela vrsta osnovnih pravic,
ki jih ljudje brez domovni-
ce avtomatično zgubijo.
V Splitu je trenutno 6.000,
v celotni Hrvaški pa 50.000
srbskih upokojencev, ki že
mesece niso dobili pokojni-
ne. Brez domovnice Srbi
svojih otrok ne morejo vpi-
sati v šole, tisti pa, ki pod
takšnimi pritiski klonijo in
želijo zapustiti Hrvaško,
brez domovnice ne morejo
prodati stanovanja.
Razmere na Hrvaškem se
za Srbe iz dneva v dan zao-
strujejo, institucije na ka-
tere naj bi se ti ljudje obr-
nili pa odpovedujejo zaradi
lastnih interesov in nespo-
sobnosti. Sindikati, ki bi
v prvi vrsti morali ščititi
delavce, v resnici niso spo-
sobni ščititi niti hrvaških,
kaj šele srbskih delavcev.
Njihovo edino opravičilo,
ki ga neprestano ponavlja-
jo je, da je brezposelnost na
Hrvaškem velika in da dela
ni dovolj niti za Hrvate.
Tako oni, kot posartiezni
politiki in politične stranke
na hrvaškem žal še vedno
niso dojeli, da je problem
že zdavnaj prerastel social-
ne okvirje in da so v igri
kršenja najosnovnejših člo-
vekovih pravic. Ne zaveda-
jo se niti, da je Hrvaška že
postala nacionalna država,
da pa je pogoj za vstop
v Evropo predvsem pravna
država, ki spoštuje člove-
kove pravice in enako ščiti
in spoštuje vse ljudi, ki ži-
vijo znotraj te države. Na
misel mi je prišla primerja-
va, ki jo je nedavno tega
izrekel nek ameriški profe-
sor, češ, da se v ZDA, za
katere vsi trdijo, da so rasi-
stične, ne bi moglo zgoditi,
da bi predsednik začel svoj
nagovor z, na primer, dragi
beli Američani in Ameri-
čanke. Tudmanu pa se to
ves čas dogaja, ko vsak svoj
govor začenja z drage Hr-
vatice in Hrvati, kot da bi
pozabil na nemajhen od-
stotek nacionalnih manj-
šin, za katere bi najraje vi-
del, da bi se že jutri pobrali
iz njegove države.
Piše: ERIKA REPOVŽ
Št. 33 - 20. avgust 1992
4
Neokretne ladje
Slovensko gospodarstvo je
že nekaj časa v fazi iskanja
lastne identitete, lahko bi ji
rekli tudi prehodna faza. Te-
žave v prestrukturiranju se po
mnenju strokovnjakov najbrž
ne bodo tako hitro končale,
kajti ni enostavno najti poti iz
pretežno industrijsko usmer-
jenega gospodarstva v stori-
tveno, tercialno, kar naj bi bila
vizija prihodnjega razvoja
Slovenije.
Trenutni položaj zaradi zna-
nih nevšečnosti v naši nepo-
sredni bližini ne vliva preveli-
kega upanja, vendar so turi-
stični delavci optimistično
razpoloženi, saj že jeseni pri-
čakujejo znatno izboljšanje, ki
pa naj bi že do prihodnjega
poletja preraslo v eno največ-
jih, če ne že kar največjo in
najpomembnejšo dejavnost pri
nas. Žal ohromelost državnega
aparata zelo zavira napreza-
nja v tej smeri, časa pa zmanj-
kuje, kajti potrebno bo še
mnogo postoriti, predvsem na
področju ekologije, kvalitete
uslug in promocije. Vlada ima
po izteku moratorija na steča-
je preveč dela z zdravljenjem
neozdravljivih gospodarskih
bolnikov, da bi se lahko bolj
posvečala perspektivnim pa-
nogam, ki bi povrhu vsega še
napolnile državni proračun,
seveda ob pametni davčni po-
litiki. Premalo izkoriščamo tu-
di ugoden geostrateški polo-
žaj, saj si je Evropa našo drža-
vo že zdavnaj zamislila kot
most me zahodom in vzhodom,
pa naj si gre za tranzti blaga.
oseb, tovornega prometa in
nenazadnje še kapitala. Za kaj
takega potrebujemo moderno
infrastrukturo, ki jo za zdaj
sami še nismo sposobni zgra-
diti, pri ponudbah financira-
nja iz tujine pa velja biti pre-
viden, saj bi kaj kmalu razpro-
dali svoje zmožnosti in pose-
stva. Če odmislimo težave fi-
zične reorganizacije nacional-
ne ekonomije, naletimo na
problem delavcev in njihovo
morebitno prekvalifikacijo.
Ob zdajšnji stopnji nezaposle-
nosti (število nezap. 97 tisoč)
in ob sami panožni strukturi
vseh za delo sposobnih, je sli-
ka kaj klavrna. Imamo res ma-
lo pravih strokovnjakov za
učinkovit poseg in sorazmerno
majhen delež zaposlenih v ter-
cialnih panogah (čeprav se
morda komu zdi, da je povsod
preveč gostiln). Najemanje tu-
jih strokovnjakov ne da vedno
želj enih rezultatov, saj le ti
prihajajo iz drugega okolja in
naših razmer ne poznajo ravno
najbolje, kot vemo pa isto se-
me ne uspeva enako na kamni-
tih tleh kot v plodni zemlji.
Makroekonomija se ne prelevi
kot gosenica v metulja, za to je
potrebno daljše obdobje. Čas
je lahko naš zaveznik, drugo
vprašanje je potrpljenje ljudi.
Spoznati moramo, da se velika
ladja obrača mnogo počasneje
kot manjša, toda ko s polno
paro zapluje v pravo smer, je
sposobna prehiteti dobršen del
flote pred njo.
PRIMOŽ ŠKERL
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 19. 8. 1992
Giinove težave
NevzpodbudnI devizni iečajl In padec cen rezanega lesa
Nazarski Glin je že nekaj
časa v krizi. Rešitev iz nasta-
lih gospodarskih težav vidijo
v temeljiti sanaciji in v delni
spremembi organiziranosti
podjetja.
Glin kot enovito podjetje
zaposluje 1100 delavcev, na
tujem trgu prodajo 55 od-
stotkov svoje proizvodnje, ta
pa obsega 4 zaokrožene teh-
nološko-proizvodne progra-
me, ki so medsebojno sood-
visni in naj bi se v prihodnje
zaokrožili v nova podjetja.
Glin bi ostal kot krovno po-
djetje v obliki holdinga,
v okviru tega pa bi potekala
sedanja sanacija. Učinki bi
se prenesli na novoustanov-
ljena podjetja, dosedanje ob-
veznosti do upnikov in kre-
ditorjev pa bi ostale v hol-
dingu in se tam tudi razreše-
vale v skladu sanacijskega
programa. Vlagatelji so del
terjatev pripravljeni spre-
meniti v lastninski delež ali
dokapitalizirati manjše dele,
na katere bi tudi imeli vpliv,
tako na poslovanje kot na re-
zultate poslovanja.
Generalni direktor podjet-
ja Glin Nazarje Anton Vr-
hovnik o nastalih težavah
meni: »Ker je naše podjetje
pretežno izvozno usmerjeno,
nas trenutni tečaji deviznih
valut ne morejo stimulirati.
Obresti so zaradi inflacije
močno narasle, medtem ko
se tečaj od začetka leta prak-
tično ni spremenil. Glin fi-
nancira 75 odstotkov svojega
premoženja iz tujih virov,
torej je močno podkapitali-
ziran. Tudi cena rezanega le-
sa pada, vendar je žagan les
v našem primeru le polizde-
lek in prodaja le-tega ni to-
likšen problem, kot zagoto-
viti kvaliteten žagan les za
nadaljnje faze predelave.
Padec cen je zgolj prehodne-
ga značaja in je posledica
padca kupne moči v Sloveni-
ji, po drugi strani pa odraz
svetovnih cen, kjer je ponud-
ba masivnega lesa precejš-
nja, vendar lahko v bodoče
pričakujemo, da bo les zara-
di omejenosti te vrste narav-
nih bogastev pridobil na
ceni.«
PRIMOŽ ŠKERL
Več vlog kot denarja
Na zadnji razpis občine
Celje za dodelitev sredstev
za pospeševanje razvoja
drobnega gospodarstva so
prijavili prosilci petkrat več-
je zneske, kot so za to na
razpolago.
Pred časom je bil v Celju
sprejet pravilnik o dodelje-
vanju sredstev občinskega
proračuna za pospeševanje
razvoja drobnega gospodar-
stva. Po pravilniku, ki so ga
sprejeli, se sredstva lahko
dodeljujejo za nakup, ureja-
nje in opremljanje zemljišča
za graditev poslovnih pro-
storov, nakup, graditev in
adaptacijo poslovnih prosto-
rov, nakup nc^ve ali general-
no obnovljene strojne opre-
me ter za nova delovna me-
sta. Za ta sredstva lahko za-
prosijo državljani republike
Slovenije, ki imajo status sa-
mostojnega obrtnika, mala
in srednja podjetja v zaseb-
ni, mešani ali družbeni last-
nini in občani, ki so šele vlo-
žili vlogo za izdajo obrtnega
dovoljenja. Pri dodeljevanju
sredstev imajo prednost de-
javnosti, ki bodo dale pozi-
tivne ekonomske učinke in
ki odpirajo nova delovna
mesta, so inovativne, izvoz-
no usmerjene, uvajajajo eko-
loško čiste tehnologije in so
uslužnostne.
Do sedaj so imeli že tri
razpise, vlog pa je bilo dosti
več kot je na voljo razpolož-
ljivih sredstev. Na zadnji
razpis, kjer je bilo razpisa-
nih petnajst milijonov tolar-
jev, se je prijavilo osemind-
vajset prosilcev, ki so zapro-
sili za višino sredstev, ki je
kar za petsto odstotkov pre-
segala razpoložljiva sred-
stva. Jožica Tamše, svetoval-
ka za drobno gospodarstvo
občine Celje, je povedala, da
bo ponoven razpis sredstev
čez mesec ali dva. Seveda pa
bo moral o predlogu komisi-
je odločati tudi občinski iz-
vršni svet.
PETRA DEŽNIKAR
GOSPODARSKI BAROMETER
V Mirosanu zredčili
celoten nasad
Tako kot v drugih kmetij
skih panogah, se tudi v Sg
djarstvu Mirosan srečuje],
s težavami, ki so nastale zarg,
di pomanjkanja dežja. Na raz,
voj plodov negativno vplivaj,
visoke temperature in nepri
mema vlaga. Čeprav so ostal
agrotehnične ukrepe že izve^
li, za namakanje žal nimaji
ustreznih naprav. V zadnjec
obdobju so nasad tudi kemič
no in ročno zredčili, kljub te
mu pa ob nadaljevanju taks
nega vremena lahko pričaku
jejo katastrofalne posledicf
Pridelka namreč nimajo zava
rovanega, saj Zavarovalnic
zavaruje pridelek le za prime
re pozebe in toče.
Elektrogospodarstvo
v škripcih
Ministrstvo za energetik
naj bi skupaj z Elektrogospt
darstvom Slovenije in Ministi
stvom za industrijo in gradbt
ništvo do oktobra letos priprj
vilo predlog izterjat ve ozirom
prenosa zapadlih terjatev z
neplačano električno energij.
Gre torej za sklep vlade o pc
moči tistim podjetjem, ki zan
di različnih vzrokov ne morej
poravnati starih dolgov. V tei
trenutku dolguje Elektrogc
spodarstvu 2.800 dolžnike
kar 5.862 milijarde tolarje
od tega je samo letos dolg nj
rasel za 708,5 milijona tolai
jev. Kot je povedal Srečko Kc
kalj, namestnik ministra z
energetiko, bodo žal tudi lete
morali poseči po tako nepn
ljubljenem ukrepu, kot je i2
klop električne energije.
Nujna prenova
podjetij
Glavna značilnost naših po-
djetij, ki se želijo preoblikova-
ti v svetovno uspešna podjetja,
je pomanjkanje specifičnega
znanja, povezanega z novimi
organizacijskimi in proizvod-
nimi načeli. Vlada se je zato
zavzela za projekt, ki je zasno-
van tako, da zagotavlja pospe-
šeno in usmerjeno razvijanje
tehnoloških, organizacijskih
in vodstvenih spodsobnosti.
Tako se bo prenova gospodar-
stva najprej začela v tako ime-
novanih pilotskih podjetjih,
v katerih se bodo zaposleni in
vodstvo sami odločili za ta ko-
rak. Sicer pa sam proces pre-
nove temelji na angažiranosti
znotraj podjetja, zunanji sode-
lavci pa so le spodbujevalci in
pobudniki akcij.
Letos več tujih
gostov
Letošnja turistična sezona
v Slovenskih naravnih zdravi-
liščih bo rekordna, saj je tre-
nutno kar za petnajst odstot-
kov več nočitev kot lani, raz-
veseljiv pa je podatek, da se je
za dopust v zdraviliščih odlo-
čilo triindvajset odstotkov več
gostov. Sicer pa so zdravilišča
bolje zasedena kot kapacitete
na obali in v ostalih turističnih
predelih. Verjetno je tolikšna
zasedenost posledica sedanje
situacije, nekaj pa je k temu
prav gotovo pripomogla tu
ponudba in uspešna promoci
naših hotelov tako doma k<
v tujini.
Zlatarna se povezuji
s Čehi In Madžari
Zlatarna Celje se je ob izpi
du jugotrga preusmerila i
Madžarsko in Češko. V Ma(
žarskem mestu Lenti so ust;
novili podjetje, ki bo Zlatan
zastopalo na madžarskem t
gu. Čehi pa bodo za Zlatan
izdelovali polizdelke, iz Slov
nije pa uvažali končne izdelk
Zlatarna Celje načrtuje od p
do deset kilogramov mesečn
ga izvoza dragocenega naki
na Češko.
Gospodinjski aparat
napoveduje Izgube
v Gorenju Gospodinjs
aparati so imeli pred trei
meseci še 69 milijonov tolar j
dobička. Za letošnje prvo p(
letje pa že napovedujejo ok(
300 milijonov tolarjev izgul
Temeljni razlog zanjo vidi
v razkoraku med rastjo don
cilne inflacije in tečajem tola
ja. Veliko breme so tu
obrestne mere, saj dosegajo i
račun obresti kar enomesec
bruto prihodek podjetja. Z
radi destimulativnega izve
nega tečaja pa izgubi podjel
mesečno okoli 3,5 milijoi
DEM.
Brezposelnost
v Žalcu
Po zadnjih podatkih je bi
v mesecu juniju v žalski obči
1.540 iskalcev zaposlitve. Vs'
zaposlenih je 13.327, medti
ko je relativna brezposelno
10,4 odstotna. Največ brezp
selnih ima zaključeno pii
drugo, tretjo ali četrto stopil
izobrazbe. Zanimiv je tudi p
datek, da je brezposelnih dvi
inštirideset odstotkov žens
odstotek strokovnih kadrov,
iščejo zaposlitev, pa je prav tj
ko zelo visok, saj znaša V
dvainpetdeset odstotkov.
PONUDBA IN.POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Jasico d. o. o. iz
Murske Sobote nudi elektro-
uporovne peči za termično ob-
delavo kovin in nekovin, inci-
neratorji trdnih, tekočih in
plinastih odpadnih, okolju
škodljivih snovi. Informacije:
telefon in telefaks: _
(069) 23-077.
-	Madžarska Kmetijska
zbornica ponuja čebelji strup,
šoto, umetna gnojila in rast-
linska zaščitna sredstva. In-
formacije: GZS - Območna
zbornica Murska Sobota (Feri
Pučko), tel. (069) 22-621.
-	Podjetje Mins d. o. o. iz
Postojne nudi izdelavo lokov,
puščic in ostale lokostrelske
opreme za začetnike in tekmo-
valce vseh starosti in velikosti.
Izdelujejo dvojno ukrivljene
(športne) in compoudne loke
(lovske in tekmovalne) iz mo-
demih materij alov (karbon,
steklena vlakna, les, aluminij,
dacron, fast flight). Informaci-
je: tel. (067) 21-253 (Stanislav
Natlačen).
-	Podjetje Conect iz Velenja
nudi stroj za uničevanje doku-
mentov. Informacije: tel. 851-
362 (And^ Naroločnik).
-	Avtokleparstvo - Ličar-
stvo iz Šoštanja odproda obrt-
no delavnico v izmeri 350 m^
z obstoječimi stroji. Delavnici
je možno spremeniti namemb-
nost. Informacije: tel. 811-138
(g. Mesarič).
-	Podjetje Viva Trade iz
Nazarij nudi izdelavo kemič-
nih svinčnikov, vseh vrst dru-
gih pisal, črnil vseh barv in
črnilnih vložkov. Informacije:
tel. 832-505 (Jože Melanšek).
-	Nemški proizvajalec pro-
panske opreme Kayser Werk
GMBH nudi slovenskim po-
djetjem svoje proizvode. Kata-
log je na voljo v informacijski
pisarni CIS GZS. Informacije:
tel. (0231) 51-90-00
(mrs. Brudermarms).
Povpraševanje:
-	Tiskarna Velenje išče
partnerja za skupno vlaganje
v manjši trgovski center v Ve-
lenju. Informacije: tel. 855-
521 (Bruno Zagode).
-	Podjetje Pion iz Velenja
išče partnerja s prostimi kapa-
citetami v kovinski predelavi
za skupen plasma novega pro-
grama. Informacije: tel. 851-
014 (Alojz Urnaut).
- Madžarsko podjetje Pecsi
Haipari Szovetkezet povpra-
šuje po belem hrastu 25 do
60 mm od 300 do 500 m^ in be-
lem hrastovem furnirju
2000 m^. Iščejo tudi partnerja
za prodajo rustikalnega pohi-
štva in nudijo možnost menja-
ve pohištvenih izdelkov. Infor-
macije: teL (72) 15-609 (Janos
Klein).
Št. 33 - 20. avgust 1992
5
Z županom
dobro sodelujeva
pogovor z Borisom Krajncem, predseUnlkom žalskega Izvršnega svela
v obdobju, ko se slovensko gospodarstvo sooča s precejšnimi težavami, tudi po
posameznih občinah čutijo posledice izpada Jugoslovanskega trga in prepočasnega
preoblikovanja podjetij. Žalska občina, ki jo v tem času največkrat omenjamo v zvezi
s hmeljem in gradnjo avtoceste, ni pri tem nobena izjema. Z Borisom Krajncem,
predsednikom IzvTŠnega sveta Skupščine občine Žalec smo se pogovarjali o vpraša-
njih, ki so v občini najbolj pereča in seveda tudi aktualna.
Stanovalci blokov, katere ogreva Ko-
munalno podjetje Žalec, so bili pred
kratkim zelo presenečeni, ko so izvedeli,
da bodo morali plačati poračun za ogre-
vanje. Kakšno vlogo je imel pri tej odlo-
čitvi Komunalnega podjetja Izvršni svet?
Komunala je javno podjetje, ki je za
svoje poslovanje odgovorna Izvršnemu
svetu. Zato smo ustanovili nadzorni od-
bor, ki spremlja njihovo poslovanje. Ker
smo ob zaključku lanskega leta in letoš-
njega polletja ugotovili, da nastaja na
področju ogrevanja precejšna izguba,
smo sklenili, da morajo stroške ogreva-
nja poravnati potrošniki sami.
Kdo je sprejel takšno odločitev?
Moram poudariti, da je to odločitev
Komunalnega podjetja in Izvršnega sve-
ta, ki je bila potrjena tudi na zasedanju
Skupščine občine Žalec. Komunalno po-
djetje namreč skrbi za ogrevanje osem-
stopetdesetih stanovanj v občini, kar
predstavlja eno četrtino vsega stano-
vanjskega fonda. Bistvo pa je v tem, da je
Komunalno podjetje javno podjetje in
kot takšno pod nadzorom republike.
Prav zato je republika v skladu s spreje-
tim zakonom zadrževala cene ogrevanja
pod dejanskimi stroški. Tako je nastala
takšna izguba in na tem mestu bi omenil,
da ni prav, da se republiški forumi spuš-
čajo na to področje.
V blokih stanuje veliko ljudi, ki imajo
subvencije že pri drugih dajatvah in me-
nim, da ni prav, da se še na področju
ogrevanja določene stvari subvencioni-
rajo. Zavzemam pa se zato, da bi dobili
posamezniki, za katere bi ugotovili, da
dejansko niso sposobni sami pokrivati
stroškov, dodatne olajšave pri plačilu,
ifepublika namreč z zadrževanjem cen
v bistvu subvencionira ljudi, ki stanujejo
v blokih, pri tem pa pozablja na ostale
državljane, ki morajo za kurjavo skrbeti
sami.
Kljub temu pa se pojavlja veliko kritik
v zvezi s kadrovsko zasedbo Komunalne-
ga podjetja Žalec. Kako bi komentirali
podatek, da je v podjetju po nekaterih
podatkih kar petindvajset ljudi preveč?
Pred časom smo pri Zavodu za organi-
zacijo poslovanja naročili študijo o reor-
ganizaciji Komunalnega podjetja Žalec.
Tako pričakujemo, da bo do konca letoš-
njega leta prišlo do izključitve najcaterih
enot, ki ne sodijo v javno podjetje. Tu
imam v mislih predvsem ogrevanje in
čiščenje javnih poti, medtem ko naj bi
podjetje še naprej opravljalo dejavnosti
na področjih vodovoda in kanalizacije.
Seveda se bo ob tem pojavilo določeno
število delavcev kot tehnološki presežek,
vendar pa je reorganizacija nujno po-
trebna in upam, da bo že ob začetku
prihodnjega leta javno podjetje Komu-
nala povsem drugače strukturirano.
Deponija komunalnih odpadkov na
Ložnici trenutno še zadostuje potrebam
občine. In kako bo v prihodnje?
Pred časom je šla skozi občinsko pro-
ceduro izbira nove lokacije, sicer pa bo
študija o izbiri nove lokacije predvidoma
končana konec tega meseca. Pri prvot-
nem izboru smo evidentirali šest lokacij,
sedaj pa sta po dopolnitvi kriterijev
predlagani še dve dodatni. Lahko rečem,
da bo jesen zopet vroča, saj bo takrat že
znano, kje naj bi bila nova deponija. Dej-
stvo je, da ljudje v katerikoli krajevni
skupnosti ne bodo zadovoljni, če bomo
odpadke shranjevali ravno v njhovem
kraju.
Takšne deponije, kot je na Ložnici, se
ne gradijo več, kajne?
Zavedamo se, da mora nova deponija,
ki jo bomo zgradili, izpolnjevati vse zah-
teve, ki jih postavljajo ekologi, ob tem pa
se je treba odločiti tudi za sam sistem
zbiranja odpadkov. Predvsem se moramo
zavzeti za to, da se bodo odpadki, kot
drugod po svetu, ločevali že pri samem
izboru, torej gre za ločeno razvrstitev
papirja in stekla.
Vemo, da je gradnja avtoceste pravza-
prav slovenski problem. Kako bi komen-
tirali do sedaj predstavljeni varianti?
Žal je prvotna varianta padla v vodo,
ker so ji nasprotovali arheologi. Kasneje
je bila evidentirana južna varianta in
v tem tednu se pričnejo javne razprave
v vseh krajevnih skupnostih, kjer poteka
predvidena trasa. Na Izvršnem svetu smo
razpravljali o obeh inačicah, tako o os-
novni, ki jo je zavrnila tudi republika kot
o južni, ki lahko prinese neugodne posle-
dice za naš proračun.
Vaše osebno mnenje?
Sem privrženec prve variante, saj je
bila evidentirana v vseh dokumentih in
se je to področje varovalo tako s posili-
tvenega kot gospodarsekga vidika. Če-
prav drugo varianto zagovarjajo promet-
niki, ker bi avtocesta navezala nase dve
večji naselji, Šempeter in Polzelo, me-
nim, da je pomembnejša ohranitev
hmeljskih površin, ki so za občino gospo-
darskega pomena.
V zadnjem času se Žalčani pritužujejo
nad smradom, ki se razširja v bližini To-
varne krmil Žalec. Ste seznanjeni s tem?
Vemo, da takšna tovarna ne sodi v me-
sto. Prav zato bo treba s pomočjo inšpek-
cijskih služb in Sekreteriata za varstvo
okolja in urejanje prostora sprejeti dolo-
čene ukrepe, ki jih bo podjetje moralo
upoštevati. Sam pa v tem trenutku ne
vidim rešitve, sicer pa menim, da bodo
pri tem ekološkem vprašanju morali po-
vedati svoje tudi strokovnjaki.
Do sedaj še ni bilo opaziti, da bi se tudi
v vaši občini soočali z nerazumevanjem
na relaciji predsednik IzvTŠnega sveta
— župan. Torej je vaše sodelovanje z go-
spodom Dobnikom na dokaj visoki
ravni?
Lahko rečem, da sva si razdelila pri-
stojnosti in tako točno veva, kdo o čem
odloča. Sicer pa večino stvari skupaj pri-
praviva in ža na začetku uskladiva argu-
mente, tako da kasneje ne prihaja do
nesoglasij. Trenutno dobro sodelujeva in
upam, da bo tako ostalo do konca man-
data, torej še vsaj dve leti.
PETRA DEŽNIKAR
Trenutno gospodarsko stanje je v žalski
občini podobno kot na področju vse re-
publike. Številna podjetja se soočajo
s težavami predvsem zaradi izpada Jugo-
slovanskega trga in prepočasne pre-
strukturiranosti proizvodnje za izvoz na
tuji trg. Žal so se v nekaterih podjetjih
pojavile tudi napačne investicije, kar je
pogojevalo močen padec proizvodnje.
Letos so uvedli stečajni postopek v Zarji
Petrovče in Sigmi Zabukovica, kot pa
trenutno kaže, se bo podobno zgodilo
tudi Hmezadovi enoti Grames in Avto-
prevozu Šempeter.
Nova polnilna linija
v Pivovarni Laško polnijo
pivo v steklenice 0,5 in 0,33
litra, kovinske sode po 50 in
30 litrov ter pet literske ko-
vinske sodčke. Glavna teža
polnjenja sloni na dveh pol-
nilnih linijah za steklenice
2 zmogljivostjo 55 tisoč ste-
klenic na uro, ki je v obrato-
vanju že tri leta, in polnilno
linijo z zmogljivostjo 60 tisoč
steklenic na uro, ki je trenut-
no še v fazi poskusnega
obratovanja.
To je popolnoma avtomat-
ska linija z vrhunsko tehno-
logijo, ki bo potrebovala mi-
nimalno število delavcev in
tudi poraba energije bo
Zmanjšana na minimum.
Pripravljajo tudi novo pol-
nilno linijo za kovinske sode
(50 in 30 litrov), katere mon-
taža se končuje. Zmogljivost
love linije bo 240 sodov na
^ro in bo popolnoma avto-
tnatizirana. Kot pri liniji za
steklenice bodo tudi tu pivo
Polnili s pomočjo CO 2 in
tako dosegali najugodnejše
pogoje za pridobitev najkva-
litetnejšega končnega proiz-
voda.
Jeseni bodo v Pivovarni
Laško začeli tudi z montažo
že kupljene nove linije za
polnjenje pločevink z zmog-
ljivostjo 30 tisoč pločevink
na uro, s katero prav tako
zamenjujejo obstoječo teh-
nično in tehnološko povsem
zastarelo linijo ter tunelski
pasterizator. Linija bo obse-
gala vse postopke od depale-
tizacije do paletizacije pol-
nih pločevink, ki bodo paki-
rane na posebne kartonske
podložke po 24 ali 12 koma-
dov in zavite v folijo.
Tudi ta linija bo popolno-
ma avtomatska. S pasteriza-
torjem bodo dosegali takšno
trajnost piva, da bo zadovo-
ljen tudi najzahtevnejši ku-
pec. Brezhibno polnjenje pi-
va v vse vrste embalaže bo
krmililo in nadziralo 32 po-
sameznih krmilnih sistemov
Simatic S5. Vse linije za pol-
njenje piva v Pivovarni La-
ško pa poleg ostalega zahte-
vajo tudi višji in kvalitetnej-
ši nivo izobrazbe, kar pa je
nujno potrebno, če želijo dr-
žati korak z razvitim svetom.
Ob tem bodo montirali še li-
nijo za pridobivanje in upo-
rabo C02, poskusni zagon in
obratovanje pa sta predvide-
na za letošnjo jesen.
Ob linijah za polnjenje pi-
va zaradi dotrajanosti ob-
navljajo tudi hladilni sistem,
vse pa v želji, da bi bilo pivo
še kvalitetnejše, kot že je.
TONE VRABL
REKLI SO
Anica Brglez-Vovk, direkto-
rica Zlatarne Celje: »Naša že-
lja je, da Zlatarna ostane
v proizvodnji plemenitih ko-
vin. Že nekaj časa je naš pro-
gram izdelava spominskih
zlatnikov in srebrnikov z zna-
nimi osebami iz političnega,
verskega in kulturnega življe-
nja. Prvi rezultati so spodbud-
ni in mislimo s takšnim delom
nadaljevati. Izdelali smo že ce-
lo paleto zlatnikov v Sloveniji,
kot tolar, za svetovni kongres,
Ulriha celjskega, knežji ka-
men in drugo, veliko delamo
za Hrvaško, kot Sinjsko Alko,
Tomislava, Radiča, v zaključni
fazi je kardinal Stepinac...
Pripravljamo velik projekt
Marije Bistrice. Zlatnike in
srebrnike tudi izvažamo.Vse te
in ostale like oblikujejo naši
oblikovalci, na kar smo še po-
sebej ponosni. Dela je tako do-
volj. Za slovenske potrebe pri-
pravljamo zlatnik Marije
Brezje ter zlatnike za nekatere
delovne organizacije in
banke.«
T.VRABL
cz^ i"" I ur
I ^^ v ^ r~
NA SONČNI STRANI ALP
PODTIKANJE - Morda je
kdo mislil, da šem pretiraval,
ko sem bil zapisal, da nas
čaka najbolj umazana pred-
volilna kampanja, od kar so
Slovenci sploh hodili na vo-
lišča. Zdaj, ko še sveženj vo-
lilnih zakonov sploh še ni bil
sprejet in ko imamo že kar tri
demosovske »kandidate ža
predsednika republike«, so
se začeli padati nizki udarci.
Najbolj značilen primer,
kakšna ne bi smela biti pred-
volilna bitka, je znani ljubi-
telj banan v skupščini in
kranjski župan Vitomir
Gros. Tebi nič meni nič, je
obtožil predsednika vlade
dr. Janeza Drnovška, da je
»oblikoval, podpisal in izdal
odredbo o organiziranju
koncentracijskih taborišč«,
ko je bil predsednik predsed-
stva nekdanje Jugoslavije le-
ta 1989 in da na podlagi te
odredbe »danes v BiH pospe-
šeno ustanavljajo koncentra-
cijska taborišča«.
Dr. Drnovšek Grosu seve-
da ni ostal dolžan. Ne samo
da so »trditve gospoda Grosa
neresnične, gre za tendenci-
ozne kvalifikacije in diskva-
lifikacije,« je odgovoril. Po-
dobne umazanije je Gros po-
skušal že ob kandidature dr.
Janeza Drnovška za manda-
tarja, vendar se mu tudi ta-
krat ni posrečilo, da bi pri
poštenih državljanih umazal
dobro ime državnika, ki ga je
med njegovim predsedniko-
vanjem nekdanji Jugoslaviji
spoštovala vsa Evropa, tudi
kot vnetega borca za člove-
kove pravice. Med- drugim je
bil dosegel, da so izpustili
vse politične zapornike v Ju-
goslaviji.
»V obdobju, o katerem go-
vorimo, torej leta 1989, je go-
spod Gros z drugimi podob-
nimi demokrati še varno se-
del v zavetju doma, v Slove-
niji,« je zapisal dr. Janez Dr-
novšek.
Res pa je, da Vitomirju
Grosu takrat drugega ni pre-
ostalo, saj pred tremi leti
s takratnih političnih pikzid-
marjev nihče ni jemal resno,
kaj šele, da bi take ljudi - tu-
di hrei banan - pošiljali Beo-
grad ali naprej v širni svet.
GROSU IN NJEGOVIM
ZA ZGLED - Ko človek gle-
da in posluša ljubljanskega
nadškofa in metropolita
dr. Alojzija Šuštarja, mu je
žal, da v slovenski delegatski
skupščini ni vsaj 120 ljudi,
podobnih njemu ali takšnih,
ki bi si poštenost, odkrito be-
sedo, medsebojno spoštova-
nje, skrb za človeka in spo-
štovanje različnosti, torej vr-
line, ki jih ima in goji dr.
Alojzij Šuštar, vzeli za zgled.
Kako tuje mu je politi-
kantstvo, je dr. Šuštar doka-
zal tudi s tem, da se upira
referendumu, ki ga prela-
gajo nekateri, o vračanju ali
nevračanju premoženja, odv-
zetega rimskokatoliški Cerk-
vi. Čeravno bi bilo glede na
vernost Slovencev (po jav-
nomnenjskih raziskavah je
na tak ali drugačen način
vernih več kot dve tretjini
Slovencev)pričakovati, da bi
bil rezultat pozitiven za Cer-
kev, je ljubljanski nadškof
proti referendumu. Povzročil
bi same prepire, je menil in
zadel v črno. Naj to uredita,
kot nekatere druge odprte
zadeve, vlada in Cerkev
sami.
Žal, tudi v lastnih vrstah
dr. Šuštar nima samo takih,
ki bi jim bila njegova strp-
nost in pripravljenost na po-
govor za zgled, ampak ima
tudi Cerkev svoje jastrebe, ki
napihujejo nekatere sporne
primere v okrajih med verni-
mi in nevernimi ali pa jih
posplošujejo, čemur se slo-
venski metropola za zdaj še
dokaj uspešno upira.
Seveda pa bo Cerkev, tako
kot pred letoma, igrala pre-
cejšnjo vlogo pri volitvah. Ne
kot stranka ali kot politično
telo, temveč kot vplivna or-
ganizacija vernih, ki so vaje-
ni poslušati nasvete z nekda-
njih prižnic (zdaj jih ne upo-
rabljajo več za pridige).
»V pripravah na volitve
bomo prosili za pomoč
sv. Duha, da bomo ob pra-
vem času našli pravo bese-
do,« pravi dr. Alojzij Šuštar.
Še letos naj bi se pokazalo,
kakšno pomoč in komu bo
namenil sv. Duh. Slovensko
verno podeželje bo verjetno
tudi tokrat ubogalo, kar mu
bo naročeno...
TURIZEM POD ALPAMI
— Turistična zveza ima letos
»turistične patrulje«, ki naj
bi prekrižarile po dolgem in
počez deželo na sončni strani
Alp. Doslej kakšnega poseb-
nega veselja te turistične pa-
trulje niso imele. Zanamarje-
na okolica, pomanjkanje po-
sodobljenih propagandnih
gradiv, v katerih Slovenija
ne bi bila več v Jugoslaviji,
prisiljena vljudnost turistič-
nih delavcev, pretiravanje
mnogih gostincev pri cenah,
vse to nam seveda ne bo
omogočilo, da bi dosegli že-
leni cilj - milijardo dolarjev
od turizma.
Nedvomno je ena od hudih
napak prejšnje oblasti, de-
setletja nazaj, da je gradila
nebesa na zemlji v obliki in-
dustrijskih velikanov, ki so
se v postsocialističnem ob-
dobju izkazali kot velikani
na trhlih nogah. Prav tako je
bila napačna miselnost, ki so
jo Slovencem dolgo vtepali
v glavo, da nismo »narod
hlapcev«, zatorej naj se ne bi
šli turizma, saj to pomeni
služiti tujcem. Zal je pamet-
na miselnost prevladala ne-
kaj rodov prepozno, kar se
nam še zdaj otepa. Prav pri-
jetno presenečenje je, če tu-
rist najde prijaznega, nasme-
janega gostinca, ki mu gost
ni v breme, pač pa je zanj
prijatelj in možen ponovni
gost. Pa to nima nobene zve-
ze s hlapčevstvom, ampak,
kot je dokazal turistično raz-
vit svet, samo z businessom.
RJA NA ŽELEZARNAH
Mnogi gostinci in turistični
delavci se na višku sezone
drže tako, kot se slovenski
železarji, ki nimajo več niti
ust nad vodo. Jesenice, Rav-
ne in Štore imajo kot Sloven-
ske železarne 125 milijonov
DEM izgube na leto, kar po-
meni kar 10.000 DEM na de-
lavca! Skupne izgube imajo
400 milijonov DEM, zmoglji-
vosti pa izkoriščene le za
tretjino. Zato je slovenska
vlada razpisala natečaj za
dokapitalizacijo Slovenskih
železarn, saj nujno potrebu-
jejo dotok svežega denarja.
Slišati je glasove, zlasti
»strokovne« in sindikatov,
češ da hoče vlada železarne
prodati tujcem za mal denar.
Do septembra, ko naj bi se
odločilo, kaj bo z železarna-
mi, bo očitno še veliko ostrih
besed, obtoževanj in neupo-
števanja dokazil strokovnja-
kov. Socialistične države, ki
je krila negospodarnost in iz-
gube, ni več. Zdaj smo v kru-
ti, stvarnosti, v kateri tudi
vodstvo štorske železarne,
tako kot ravenske ali jeseni-
ške, ve, koliko zaposlenih je
še preveč. Za tisto malo, kar
naredijo v železarnah in kar
naj bi prineslo kaj do-
bička ...
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 33 - 20. avgust 1992

Se kabli razpletajo?
Tistim prebivalcem krajevnih skup-
nosti Nova vas in Dečkovo naselje, ki
so že pred tremi leti odšteli denar za
kabelsko razdelilni sistem in še danes
zanj nič nimajo, lahko sporočimo, da
se tokrat stvari vendarle obračajo na
bolje.
Zaradi števikiih zapletov in ogorče-
nosti krajanov so namreč iz gradbenih
odborov za Novo vas in Dečkovo nase-
lje ustanovili komisijo za izgradnjo
KRS. V njej, med drugimi, sedita tudi
ekonomist in pravnik. Med njimi ni
nikogar, ki so ga v minulih letih naj-
bolj opljuvali upravičeno ogorčeni
krajani.
Komisija je v sodelovanju z Zavo-
dom za planiranje in izgradnjo pripra-
vila razpisne pogoje, ki so jih posredo-
vali sedmim potencialnim izvajalcem.
To so Elektrosignal, Eleketroinženi-
ring Lilija iz Celja, Elektro Turnšek iz
Celja, Signal Ljutomer, Elrad, Velcom
Velenje in podjetje Panter, ki ga vodi
Drago Černič. Vsem so določili rok,
v katerem so morali pisno dostaviti
svojo vizijo izgradnje KRS v Celju. Vsi
so se odzvali v juliju, vendar je komisi-
ja ugotovila, da ni nihče popolnoma
ustrezal razpisnim pogojem. Zato jih
je komisija pozvala, naj dopolnijo po-
nudbe. Rok zanje se te dni izteka.
V komisiji pravijo, da bodo izvajalca
del določili v kratkem, predvidoma do
Božiča letos pa naj bi tisti prebivalci
Nove vasi in Dečkovega naselja, ki so
za priključek že plačali, signal tudi
dobili. Brez doplačila! Ker novousta-
novljena komisija ne namerava sejati
praznih obljub, temveč se je odločila
pokazati rezultate dela, nočejo sedaj,
dokler še ni znan novi izvajalec, v me-
dijih dajati futurističnih, visokolete-
čih izjav. Čez dober mesec pa se obeta,
da se bomo o kabelski televiziji v Celju
lahko na široko razpisali, obenem pa
tudi konkretneje poročali o razvoju
dogodkov.
Novemu izvajalcu del bo s koncesijo
.priskočila na pomoč tudi SO Celje,
obenem pa bo le-ta imel pooblastilo za
izgradnjo KRS za mesto Celje. To do-
kazuje, da so se tudi pristojni na celj-
ski občini naveličali kaotičnega kabel-
sko-televizijskega stanja v Celju, ki je
mestu že vsaj dve leti v sramoto. In
kako prepričati razjarjene krajane, ki
še vedno nestrpno čakajo na signal, da
se bodo stvari premaknile iz mrtve
točke? Z besedami ne več, to je jasno
tudi omenjeni komisiji, zato pozivajo
na samo še kanček strpnosti.
NATAŠA GERKEŠ
petino
iimeija
v Savinjski dolini hiti-
jo z obiranjem hmelja,
kajti rešiti želijo, kar se
rešiti da. Prejšnji teden so
pridelovalci hmelja ne-
strpno pričakovali napo-
vedan in obljubljen dež
, ki ga pa ni bilo.
Hmelj je vedno slabši,
zlasti tam, kjer niso uspe-
li opraviti zalivanja. Zdaj
hitijo z intervencijskim
obiranjem tistega hmelja,
ki je zaradi suše, vročine
in rdečega pajka najbolj
prizadet, tako da ne bi bi-
la vsa kvaliteta izničena
in škoda večja, kot je že.
Po besedah direktorja
Hmezad Kmetijstvo Eda
Omladiča imajo nekaj te-
žav s sezonskimi delavci,
zlasti iz domačih logov.
Mnogi, ki so bili prijav-
ljeni za delo, se niso javi-
li, prenekateri pa so z de-
lom prenehali že prve
dni. ihjub temu v Hme-
zadu j6netijstvo z orga-
nizacijo zagotavljajo hi-
tro obiranje hmelja, ki le-
tos povzroča več težav
kot nekaj zadnjih let
skupaj.
Do ponedeljka so na
družbenem sektorju
obrali že dobro petino ze-
lenega zlata, obiranje pa
bo trajalo še ves ta in sko-
raj cel prihodnji teden.
T.VRABL
»Černiči« zalitevaio signai!
v naše uredništvo že dalj ča-
sa dobivamo ogorčene klice
krajanov Nove vasi, ki zahte-
vajo, naj jim za denar, šeststo
mark v dinarski proti\Tedno-
sti, ki so ga odšteli pred tremi
leti, naredijo to za kar so se
izvajalci del v pogodbi obve-
zali. Krajani, ki pravzaprav ne
vedo več na koga naj se obrne-
jo, saj jim v krajevni skupnosti
govorijo eno, na občini drugo.
Drago Čemič, direktor podjet-
ja Panter pa tretje, če ga sploh
dobijo, zahtevajo od pristoj-
nih, da naredijo red. In kdo so
pristojni? Eni pravijo da obči-
na, drugi da krajevna skup-
nost, tretji menijo, da sodišče.
Te dni smo obiskali nekaj
krajanov Nove vasi, ki so svoj
bes obvladali in umirjeno za
javnost povedali svoje zahte-
ve, ki jih objavljamo. Čeprav
imajo malo upanja, da bo to
zaleglo, je eden izmed njih
s krepko mero cinizma dejal:
»Mi nismo >Grubeliči< ampak
celjski >Čemiči<.«
Zlata Tekavc: »Želim, da se
mi napelje kabel ali vrne de-
nar! Večkrat sem že urgirala,
klicala gospoda Černiča, ved-
no je obljubljal, da bo prišel,
pa ga nikoli ni bilo.«
Svetlana Klinger: »Skupno
smo o tem, da bi se stvari pre-
maknile na bolje, že debatira-
li, v glavnem pa kar čakamo,
kdaj bomo dobili to kar nam
obljubljajo. Pred nekaj meseci
smo dobili obvestilo od Zavo-
da za planiranje in izgradnjo,
naj doplačamo 200 mark, pa
nam bodo kabelsko zgradili
oni, vendar na to ne pristane-
mo. Pri nas do hiše še nimamo
nič napeljano, čeprav so nekaj
že kopali.«
Elizabeta Stojkovič: »Prosi-
la bi in vztrajam pri tem, da bi
imela kabelsko televizijo, de-
narja pa nočem nazaj. Pogo-
varjala sem se z gospo Zavško-
vo, to je bilo pred enim mese-
cem, ki je rekla, da se bo sedaj
to končno uredilo, ker bo vso
stvar dala na občino. Preden
sem govorila z njo, sem govori-
la s Cemičem. Rekel je, naj ga
pokličem 22. julija. Takrat sem
poklicala in mi je rekel:>Zdaj
je pa Zavškova vse zakompli-
cirala.« Sem rekla: >Hvala le-
pa, jaz imam zadosti teh laži!«
Takrat sem se zares razjezila
in sklenila, da moramo iti do
skrajnosti, pa če gremo na ob-
čino ali kamorkoli. Tudi obči-
na, se mi zdi, bi nam tukaj
morala pomagati. Če so iz kra-
jevne skupnosti, ali kdorkoli,
ta denar kam spravili, se mo-
rajo tudi oni pogovoriti s temi
ljudmi. Ne da bi oni vračali-
,ampak da bi nekaj ukrenili.
da bi mi to kar smo plačali
dobili. O tožbi sem razmišlja-
la, sem pa od odvetnikov dobi-
la navodilo, da če bi tožili, bi
morali to storiti vsi prizadeti
skupaj, sicer da se to ne izpla-
ča. Za tožbo je treba tudi veli-
ko denarja, pa še advokata po-
trebuješ.«
Marjan Rebernak: »Mislim,
da se mora to čimprej urediti,
da dobimo ali kabelsko ali de-
nar nazaj! Za vse to je kriv
Čemič in vsi ostali, ki so sode-
lovali pri tem projektu.«
Tilka Koren: »Imam že vse,
kabel v stanovanju, vse inšta-
lacije, omarica je čez cesto,
stanovalci na zgomji strani
gledajo že eno leto, mi na
spodnji pa nič. Ali nam bodo
kabelsko naredili, ali pa naj
nam vmejo denar!«
Ana Kisovec: »Končno bi
rada dobila kabelski priklju-
ček. Šeststo mark sem zelo
težko spravila skupaj pred tre-
mi leti, ker sem čisto navadna
delavka. V stanovanju že
imam prikljiiček, od mene je
omarica oddaljena 15 metrov,
signala mi pa ne dajo. Čemiča
sem klicala najmanj petnajst-
krat in ga prosila naj pride.
Obljubil je, da bo to storil,
vprašala sem ga tudi zakaj mi
tega ne naredi, nekaterim pa
dela, ali je morda moj denar
manj vreden? Še pred kratkim
sem nekajkrat v zvezi s tem
klicala na občino, kjer so ob-
ljubili, da bodo stoodstotno
prišli priklopiti, da je to čud-
no, da signala še nimam, po
drugi strani pa da Čemič ne da
ključa od omarice in da mi za-
to ne morejo pomagati. S Čer-
ničem sva se sicer čisto prijaz-
no pogovarjala, toda od njego-
vih številnih obljub ni ostalo
nič. Na občini so mi rekli, da
smo premalo sitni, da moramo
bolj pritisniti in biti bolj sitni.
To mi je rekel gospod Ocvirk,
ki naj bi bil za to zadolžen.
Želim si, da bi to kabelsko
učakala še pred smrtjo. Moj
mož si jo je namreč zelo želel,
pa je, žal, prej umrl.«
Tomo Kolarič: »Želim, da
čimprej pride do priklopa, ali
pa z denarjem naprej! Čakati
se ne da več, ker so same golju-
fije, laži, eden govori tako,
dnigi dmgače, to ne moreš več
verjeti!«
Zdravko Brdnik: »V prvi fa-
zi z^tevam denar nazaj,
v dmgi pa, da se priključek
napravi. Nimam ničesar, razen
položnic, da sem vse plačal!
Bil sem nekajkrat na krajevni
skupnosti, saj je smešno vse
skupaj, j a, pa so mi obljubljali
bo novembra, bo decembra, bo
januarja, sedaj so pa tri leta
naokoli, pa ni nič. Zahtevam,
da se ta pogodba izpolni, ali pa
denar nazaj, z obrestmi! Upa-
nja, da bi se to zgodilo, pa ni-
mam nobenega, ker ne vem,
kdo bi še bil tisti, ki bi lahko
suvereno kaj odgovoril, po
pravici.«
Dani Novak: »Sem za kabel-
sko, predvsem zato, ker imam
napeljavo že gotovo, to so mi
naredili 29. decembra 1990.
Čemič je rekel, da bom za No-
vo leto 1990 že priključen na
kabelsko, pa do danes ni še
nič. Napeljava je gotova, praz-
na je le omarica, v kateri naj bi
bil avtomat.«
Danica Koštomaj: »Tudi jaz
sem novembra 1989 podpisala
pogodbo za kabelsko, plačala
sem marca 1990 šeststo mark,
29. decembra 1990 sem plačala
za tercialni vod, ki ga je delal
gospod Čemič in obljubil, da
bomo za Novo leto že imeli ka-
belsko, dejansko pa do danes
še ni nič. Tercialni vod imai
napeljan do televizorja, v njei
pa ga še ni. Prosim, da bi se t
enkrat uredilo in da bi dobi
denar nazaj ali pa kabelski
čeprav je ta kabelska sedaj z
nekako zastarela, kot sem si;
šala, satelitska je bojd
v prednosti.«
Marija Pisk: »Imamo že vs
v stanovanju, priključeni pa i
nismo na KRS. Že tri leta či
kamo na to, pa ni'nič. Boljše 1
bilo, da bi dobili kabelsko k(
pa denar.«
Danica Lakovič: »Ne vei
kaj bi rekla, vidite, da se san
kregamo. Eni se nam posmi
hujejo, denarja pa ni. Eni se
skrivajo, je pa tu ogromno la
s strani ta^atnih izvajalce
denarja pa nikjer, tako da i
verjamem, da bomo kaj dos
gli. Bilo bi pa prav, da bi se
uredilo. Pa kakorkoli: ali r
občini ali na sodišču.«
Vera Tanšek: »S Černiče
imamo že strašno slabe izku
nje, že ko je napeljeval po hi'
vemo, kako je delal, kakši
cene je postavljal in obljublji
da bo takoj priključek, pa |
do danes še nimamo. Upam, i
bo nekdo vendarle končno r
šil naš problem.«
NATAŠA GERKI
Rešiti, icar se rešiti da
Suša ogroža dohodek kmetov In stalež živine
Na njivah, ki so na peščenih tleh, je
suša močno prizadela koruzo; predvsem
zgodnje sorte. Na nekaterih njivah se
moramo že odločiti ali pričeti s silira-
njem ali ne.
Če so posušeni le spodnji listi na koru-
zi, priporočamo, da se še počaka s silira-
njem. Cela rastlina vsebuje še preveč vla-
ge. Kvaliteta take silaže je slabša.
če pa so že posušeni tudi listi nad stor-
žem, je s tem prekinjen tok hranil v storž.
Storži take komze so oveli, zma pa so še
mehka in nimajo prave trdote. V tem
primeru že pričnemo s siliranjem. Seve-
da mora biti vsa koruza takšna, kot ^o
jo opisali.
Takšna koruza bo imela manj hranil
v storžu, zato pa več v steblu. Ne pripo-
ročamo kombajniranja višje od tal ker
v tem primeru ne bomo pridobili kvali-
tetne silaže. Uporaba silimih dodatkov
ni potrebna ker koruza vsebuje že dovolj
sladkorjev. Takšna silaža je še precej
vlažna, zato ji ne smemo dodajati uree.
V primem, če siliramo zelo suho koru-
zo, jo moramo vlažiti z vodo, da ne bo
kasneje plesnila.
Pri zgodnjem siliranju koruze moramo
biti zelo pazljivi. Zaradi vročine moramo
komzo hitro silirati. Ne priporočamo si-
liranje v hudi vročini. Silaža mora biti
kratko zrezana; na 4 - 6 mm, da se lahko
dobro potlači. Večina zrn mora biti
zdrobljenih. Noži na kombajnih morajo
biti zato dobro nabmšeni.
Pazljivi moramo biti pri siliranju
v stolpnem silosu. Listi koruze so suhi,
zato se bodo nabirali ob stenah silosa. To
nam lahko kasneje povzroči problem na-
knadne fermentacije. Silažo v stolpnem
silosu zato po vsaki pripeljani prikolici
razporedimo in poravnamo.
Silažo moramo dobro potlačiti; silos
pa takoj po končanem siliranju nepro-
dušno zapremo s folijo. Folijo ob težimo
s peskom, ali pa položimo gume.
S siliranjem koruze, kjer so suhi le
spodnji listi, torej počakamo. Siliramo jo
šele takrat, ko doseže voščeno zrelost.
Voščeno zrelost najlaže ugotovimo, če
preizkusimo trdoto zrnja. Pri pritisku
z nohtom na zrno, noht le s težavo prodre
v notranjost zma. Zmo je mehko in vlaž-
no samo še pri dnu, kjer se drži storža.
Spodnji listi koruze so že suhi, ličje na
storžu pa je še zeleno.
Na travnikih priporočamo košnjo tam,
kjer je ljuljka že prešla v fazo latenja,
detelje pa so že odcvetele. Na pokošenih
površinah počakamo do močnejšega dež-
ja. Šele potem, ko se razpoke v tleh za-
prejo, lahko dognojujemo. Z dognojeva-
njem moramo počakati zato, da ne pride
do izpiranja gnojil v podtalnico. Dogno-
jujemo s 150-200 kg/ha KAN ali pa s 15
m^ gnojevke, ki jo razredčimo z vodo
v razmerju 1:1.
Kot kaže vremenska napoved, lahko
pričakujemo padavine. Takoj, ko se tla
osušijo, pričnemo s pripravo tal za setf
krmnih dosevkov. Po informacijah iz S<
mename so nekateri kmetje že pohiteli i
se oskrbeli s semenom. Dovolj bo šemer
mnogocvetne ljuljke po 300 SIT/kg i
krmne ogrščice Starška po 318 SIT/kg.
Tla plitvo preorjemo in jih pognojim
V tla vnesemo naslednje količine hrani
do 50 kg/ha dušika, 60 kg/ha fosforja i
90 kg/ha kalija. S krožno brano 3
s predsetvenikom pripravimo zemljo c
drobnogmdičaste stmkture. Po setvi t
povaljamo z valjarjem, da omogočin
kvaliteten in hiter vznik posevka.
Če se odločimo za setev mnogocveti
ljuljke, posejemo 40 kg/ha semena. Jes
ni dobimo en odkos - 20 t/ha kot prila
ali 10 t/ha silaže. Spomladi pa pridobin
še en odkos kvalitetne krme: 31 t/ha k
prilast ali 15 t/ha silaže.
Če posejemo krmno ogrščico Starš
porabimo 12 kg/ha semena. V jeseni pi
dobimo en odkos 20 t/ha za prilast.
Živinorejci morajo razmisliti o probl
mu zimske krmne bilance. Čim prej t
dokupijo potrebne količine krme <
koncentratov. Kmetijska svetoval
služba jim bo pri tem pomagala z n
sveti.
Kmetom priporočamo, da travo se
tembra posilirajo. Potem pa naj izkoi
stijo ves prirast travne ruše za pašo; tU
tam, kjer to ni v navadi.
DARKO SIMONČIČ, dipl. ing. km'
Št. 33 - 20. avgust 1992
7
Ljubezen je luč z
najlepšo svetlobo
Ana Četkovlč-Voilovnlk Je najprej ženska, potem mati, partnerka, petlagoginja in psilioioginja,
ravnateljica...
Ana Četkovič — Vodovnik, ravnateljica celj-
skih Vzgojno varstvenih zavodov Anice Čer-
nejeve, pravi, da je najprej ženska. Šele potem
mati svojim otrokom in partnerica Vasku Čet-
koviču, priznanemu umetniku. V sebi združu-
je poslanstvo, ki se kot rdeča nit prepleta in
spaja dolžnosti, ki jih opravlja doma kot go-
spodinja, z zadolžitvami, ki so pogojene z de-
lovnim mestom ravnateljice. Vse to pa tako
enkratno in brez slabe volje zmore zaradi svo-
je življenjske modrosti, energije in ljubezni do
dela.
Kot pedagog in psiholog se ne ukvarja zgolj
s področji, ki so specifična in ki jih zahteva
stroka. Rada prisluhne ženski kot ženski, pre-
učuje duševne procese, ki se odvijajo znotraj
nje, goji izrazni ples, hkrati pa požira svojemu
možu in s tem dopolnjuje njegovo umetniško
ustvarjanje. Ana je ženska, ki je v življenju
dala zelo veliko otrokom. S svojim razdaja-
njem službi in najrazličnejšim funkcijam, ki
jih opravlja, je ena najbolj znanih Celjank.
S prefinjenim nastopom in izrazito mirnostjo
daje vzgled uglajene in samozavestne ženske,
ki vedno ve, kje in kdaj bo vrgla pravo karto
in končala pogovor...
Ste kot majhna deklica pomislili na to, da se
boste celo življenje ukvarjali z otroki?
Zelo zgodaj sem vedela, kaj hočem. Želela
sem postati vzgojiteljica in ne trgovka, kot je
hotela mama. Okoli tega so se doma kresali
ostri prepiri, saj nam je oče kmalu umrl, tako
da mama ni imela dovolj denarja, da bi mi
lahko' plačala šolanje na Srednji vzgojiteljski
šoli v Ljubljani. Pa se nisem dala. Sama sebi
sem obljubila, da bom zelo skromna in si bom
tu in tam kakšen dinar tudi sama zaslužila.
In v svoji želji ste uspeli in odšli v Ljub-
ljano?
Odšla sem, toda težko sem živela. Vedno
sem bila zapostavljena, nekoliko ob strani, saj
je bila večina mojih sošolk iz premožnih dru-
žin. Vem, da sem jim zavidala njihove razkoš-
ne obleke, po vrhu pa sem bila za svoja leta
nerazvita in krhka, kar je še poudarjalo mojo
šibkost. Če pa se danes, ko imam vseh dobrin
dovolj, ozrem nazaj, moram reči, da je prav ta
revščina name delovala pozitivno. Nehote in
nezavedajoč se, sem postajala samozavestnej-
ša, iz tega časa sem potegnila mnogo vrednot,
na katere še danes prisegam in čeprav sem
bila fizično šibka, se je moja notranjost začela
bogatiti. Postajala sem bogatejša za nova
spoznanja, zavedala sem se, da je moj uspeh
v življenju odvisen zgolj od mojega truda in
moje iznajdljivosti.
Živeti z Vasicom
Ste v tem času iskali oporo v moškem? Oče-
ta ste kmalu izgubili in mama vam verjetno ni
mogla v zadostni meri dajati občutka varno-
sti, ki ste ga kot deklica potrebovali?
Vedno sem pogrešala očeta, ki sem ga izgu-
bila pri trinajstih letih. To mi je manjkalo,
verjetno sem se prav zaradi tega počutila ne-
koliko odrinjeno in zapostavljeno. In ko sem
kot brucka spoznala svojega sedanjega moža.
Vaška Četkoviča, sem našla tisto lučko v živ-
ljenju, ki me vedno spremlja, dopolnjuje in
daje moč, da vztrajam, čeprav bi ob današ-
njem položaju, ki vlada v prosveti, najraje
prenehala s tem delom in vrgla puško v koru-
zo. Kot študenta sva drug drugega vzpodbuja-
la, delila hrano, saj tudi Vasku kot študentu iz
Črne Gore ni bUo lahko. Z veliko odrekanja
sva doštudirala in zbrala toliko denarja, da
sva si ob koncu študija lahko kupila star avto.
Iz malega torej zraste veliko, kajne?
Res je, prav skromnosti, ki naju je vedno
spremljala, se imava zahvaliti, da imava da-
nes to, kar imava. S ponosom govorim o gale-
riji, ki jo imamo, pa o telovadnici, čeprav
nimam časa, da bi se rekreaciji posvečala v to-
likšni meri, kot bi želela. In skromnost je do
neke mere ostala v naju še do danes. Čeprav
imava dovolj sredstev, pa redko odhajava ven
na kosila in večerje.
Vaš mož izhaja iz patriarhalne družine, vi
pa tako zaupate v žensko in njene sposobno-
sti. Kako sta uskladila različnost mnenj, ki so
se verjetno zelo razhajala?
Vaško je bil zelo obremenjen s tradicijo.
Poleg tega se je rodil kot sedmi otrok, kot prvi
deček po šestih deklicah. Doma je bil deležen
izrazito patriarhalne vzgoje. K sreči je bil
precej samosvoj — sicer ne bi bil umetnik — in se
je odločil za študij v Ljubljani, kar v skladu
s statusom, ki mu je bil predpisan, ni bilo
pričakovati. Sprva me ta različnost gledanj na
žensko in njeno mesto v družbi ni motila. Bil
mi je všeč in pika. Velik, čm, močan, me je
navdajal z občutkom varnosti, ki ga brez oče-
ta kot deklica nisem imela priložnosti spozna-
ti. Ko sva začela živeti skupaj, so postajale
razlike vse očitnejše. Imela sva glasne diskusi-
je, v katerih so se kresala mnenja in včasih sva
bila že prav blizu stanja agresivnosti. Zdaj
vidim, da je to pripomoglo k boljšemu spozna-
vanju drug drugega.	'
Vsak takšen trenutek prepričevanja, poslu-
šanja argumentov za in proti, naju je le še bolj
zbliževal. V gledanjih sva se vse bolj nagibala
drug k drugemu, se spajala v mislih in ko sva
opravila s to bitko, sva opravila za večno. On
je sprejel moj delovni dan, ki traja od jutra do
večera, jaz njegov stil oblačenja, saj ga le
redko pripravim, da obleče obleko, nikoli pa
ga ne vidim s kravato okoli vratu.
V vsalci žensici tli materinstvo
Ana, rodili ste pet dni po diplomi. Kdo je
»igral prvo violino« pri vzgoji vajinih dveh
sinov?
Vedno, ko govorim o vzgoji svojih otrok,
imam zelo slabo vest predvsem zaradi starej-
šega sina, ki je danes že sam oče. V službo sem
morala dva meseca po njegovem rojstvu, tako
da moje besede, da mora biti mati v tesnem
stiku z otrokom in njegovim razvojem, niso
v skladu z dejanji. Mali je bil veliko časa
z očetom, podobno je bilo tudi pri drugem
fantu. Sicer pa sva se tako kot drugod, tudi
v vzgoji dopolnjevala in nikdar nisva dopusti-
la možnosti, da bi se otroka navezala zgolj na
enega od naju, saj je družina celica, v kateri
morajo dihati ljubezen, spoštovanje, domač-
nost, kar daje njenim članom občutek pripad-
nosti.
Vi ste se odločili za snovanje družine, ne da
bi imeli za to kakršnekoli materialne možno-
sti. Kako potem danes gledate na porast spla-
vov in na kritično zmanjševanje rojstev v Slo-
veniji?
Odgovor zahteva pogled z dveh vidikov. Če
se spomnim nacionalnega, potem se nam lah-
ko resnično zgodi, da bo Slovencev z leti vse
manj. Če pa na stvar pogledam realnejše, je
res, da družina, ki nima zagotovljenih zadost-
nih materialnih sredstev, otroku ne more nu-
diti vsega, kar pogojuje njegov nemoten psi-
hofizični razvoj. V tem oziru tudi podpiram
ženske, ki se odločijo za prekinitev nosečnosti.
Ne smete pa me napačno razumeti - nisem
zagovornica splavov.
Verjetno bodo otroci še prihajali, dosti bo
tudi »nenačrtovanih«, kot sta bila najina fan-
ta. Nisem namreč zagovornica kontracepcije
v obliki tabletk, saj se zavzemam za naravne
metode preprečevanja nosečnosti, brez vsa-
kršnih posegov v telo, ki tako močno porušijo
žensko hormonalno ravnovesje. Vedno pra-
vim, da je v vsaki nesreči tudi kanček sreče,
saj v vsaki ženski tli tiha želja po materinstvu
in če bi se vse ozirale na finančne izdatke, ki
z otrokovim rojstvom postanejo znantno višji,
potem se jim ta želja verjetno nikoli ne bi
izpolnila.
Biti ponosne na žensicost
Ana, ko vas poslušam in spremljam vašo
mimiko na obrazu, dobivam občutek, da ste
srečni. Se strinjate?
Čeprav se me včasih poloti občutek nepo-
polnosti, ko si rečem, da bi bila drugačna, me
to kmalu mine. Tudi jaz bi rada dominirala
z ženskostjo, urejenostjo, pa zato nimam časa
in sem prisiljena narediti kompromis. Sem
vedno urejena in imam čas za strokovno udej-
stvovanje. Zagovarjam pa tezo, da ženska mo-
ra biti še vedno samo ženska in se nikakor ne
sme predati delu v tolikšni meri, da bi pozabi-
la nase. Me moramo biti ponosne, fta svojo
ženskost in ne smemo se truditi, da bi v svojih
dejanjih in besedah čimbolj posnemale moške.
Imamo toliko lepih lastnosti, s katerimi se
moški ne morejo primerjati z nami, zato jih
moramo znati uporabljati in jih čuvati.
Dajemo namreč vtis krhkosti, nemočnosti,
čeprav je ženska kot osebnost lahko celo mo-
gočnejša od moškega. Me znamo vse argumen-
te razložiti na lep in umirjen način, moškim
pa tako malo manjka, da ne prestopijo na prag
agresivnosti. Prav zato vedno pravim, da sem
ponosna na svoje telo, na svoj notranji duh, ki
izžarevata ženskost in njene vrednoste in ni-
koli v življenju nisem niti za hip pomislila, da
bi bila moški.
Dobiva vaš odnos z možem z leti nove raz-
sežnosti, v čem se je spremenil?
Kot sem že omenila, se z Vaskom dopolnju-
jeva. Rada se imava in v najini ljubezni je še
vedno toliko žara, včasih imam občutek, da
vse skupaj postaja še globlje in živahnejše, pri
tem pa ne mislim zgolj na odnos med dvema
telesoma, pač pa na nekaj višjega, kar se sple-
te med dvema, ki tako dolgo živita skupaj. Še
vedno pa ne moreva drug za drugega trditi, da
se poznava, saj me mož včasih preseneti z ge-
sto, ki je pri njem nisem vajena.
Skozi prizmo odnosa ste verjetno spoznali,
koliko dajati in koliko od partnerja lahko
pričakujete?
Zdi se mi, da se enkrat v življenju vse nekje
izenači in najde svojo pravo mero, seveda pa
so za to potrebna nekatera odrekanja in dolo-
čen trud. Če si ženska nekaj želi doseči, pa
zato tudi nekaj daje oziroma pokaže, ji bo
življenje to vrnilo. Res pa je, da človek šele
z leti spozna, koliko in kaj mora dajati, za kaj
si prizadevati, da bo to v skladu s partnerjevi-
mi pričakovanji. Gre namreč za recipročen
proces, ki je temelj vsake zakonske ali izven-
zakonske zveze.
Zjutraj si podarim nasmeli
Koliko časa porabite za osebno sprostitev,
relaksacijp?
Zjutraj, ko vstanem, globoko vdihnem in
sama sebi poklonim nasmešek. Tri četrt ure
moram biti v kopalnici, da se pripravim na
nov delovni dan. Ne smete napačno razumeti,
ne, to ni maska, ki si jo moram nadeti. Je le
priprava same sebe, da grem zadovoljna in
sveža novemu dnevu nasproti. Na delovnem
mestu moram biti umirjena in urejena, saj to
pričakujem tudi od drugih.
Skušate delati v skladu s svojimi besedami?
Vsa ta leta sem se srečevala z najrazličnejši-
mi vrednotami, dobrimi in slabimi, in na os-
novi subjektivne presoje sem izbrala tiste, ki
se mi zdijo primerne. Zdaj delam v skladu
z njimi in menim, da s te poti ne morem več
skreniti.
Ste sprejeli tudi krščanstvo, ki se v Sloveni-
ji vse bolj uveljavlja?
Ne, prav tu imam velike težave. Moram
priznati, da se v vseh teh ideologijah sploh ne
znajdem, ne morem se vključiti v krščansko
ideologijo, ki zdaj tako močno zaseda svoje
pozicije. Pa bi jo zelo rada razumela in prav
zato tudi naročujem nemško revijo Klar in
Wahr, saj v tem novem kolesju ne morem najti
pravega mesta.
Lahko zase rečete, da ste v življenju dosegli
veliko in v družbi zasedli pozicijo, ki ste jo
želeli?
Vsakega dela se lotim s trudom. V vseh
stvareh sem natančna, vedno si vnaprej izde-
lam model, vzorec, kateremu sledim. Uspeh,
ki ga dosežem, pa je kot močna notranja ener-
gija, ki jo v svoji verbalni in neverbalni komu-
nikaciji izžarevam navzven. Če potegnem črto
- j a, zadovoljna sem sama s seboj, a to še
zdaleč ne prerašča v samovšečnost, ki je po
mojem mnenju čisto nekaj drugega.
Čeprav ste bili v teh dneh ponovno imeno-
vani za ravnateljico vrtcev, me vseeno zanima,
s čim se boste ukvarjali v tretjem življenjskem
obdobju?
Vključila se bom v skupine samopomoči in
se ukvarjala z žensko in ženskami. Okoli pet-
desetih postanemo tako občutljive, zapremo
se vase, navdaja nas občutek nepomembnosti.
Verjetno je to posledica mene in prehoda iz
enega okolja v drugega, ko se ženska upokoji
in neha z aktivnim delom v službi. Rada bi
pomagala vsem, ki se na tem prehodu soočajo
s takšnimi problemi in menim, da jih je možno
odpraviti s telesno aktivnostjo. Tu imam v mi-
slih izrazni ples, ki ga bom gojila, dokler mi
bo to dovoljevala fizična kondicija. Še naprej
bom preučevala tudi odnose, ki vladajo v dru-
žini med njenimi člani, središčna točka pa bo
otrok in upam, da bom teoretične izkušnje
lahko potrdila ali ovrgla v praksi, ko bom
obkrožena z vnučki. Predvsem si bom vzela
čas zase in za branje najrazličnejše literature,
ki jo sedaj, zaradi pomanjkanja časa, prezrem.
Ana, v kaj zaupate?
Moje misli se vrtijo okoli ljubezni, saj za-
upam vanjo v najširšem pomenu, v razsežno-
stih, ki se kažejo na vseh relacijah. Zaupam
v ljubezen do otrok, partnerja, sodelavca, nez-
nanca, ki ga srečam na ulici in pozdravim, ker
je človek in ker to zahteva moje in njegovo
dostojanstvo. Moja glavna misel, luč, je posve-
čena ljubezni. In njena svetloba je še močnej-
ša, če je človek, ki ljubi, ljubljen.
PETRA DEŽNIKAR
Št. 33 - 20. avgust 1992
8
Več razlik kot sorodnosti
Predstavitev celjske sekcije Društva slovenskih likovnih umetnikov
v razstavišču celjskega Li- ^
kovnega salona so prikazana
dela celjskih slikarjev in ki-
parjev, članov Društva sloven-
skih likovnih umetnikov.
Predstavljena so dela novejše-
ga datuma, kar gledalcu omo-
goča sorazmerno dober vpo-
gled v sodobne umetnostne to-
kove, ki jih zastopajo posa-
mezni avtorji.
Skupno razstavlja svoja de-
la osemnajst umetnikov: Adi
Arzenšek, Ciril Cesar, Vasilije
Četkovič Vaško, Anton Her-
man, Jože Horvat Jaki, Borut
Hlupič Soja/Soya, Franc Ko-
šec Karaš, Avgust Lavrenčič,
Milan Lorenčak, Vladimir No-
vak, Željko Opačak, Darinka
Pavletič Lorenčak, Samo Per-
par, Viktor Povše, Franc Purg,
Ratimir Pušelja, Jure Šarlah,
Konrad Topolovec.
Del umetnikov, predvsem iz
starejše in srednje generacije,
se je že večkrat uspešno pred-
stavil in njihova ustvarjalnost
je tudi širši javnosti dobro
poznana. Zato pa to manj velja
za umetnike, pripadnike mlaj-
še generacije, ki si s predstavi-
tvami del šele ustvarjajo svojo
pozicijo v krogu poznavalcev
in ljubiteljev umetnosti.
Kljub temu, da razstava
predstavlja umetnike z po-
vsem določenega območja, bi
težko našli med njimi stičišča,
ki jih povezujejo v smislu regi-
onalnih značilnosti. Namreč
mnogo bolj kot podobnosti se
med njimi manifestirajo razli-
ke. Individualnost, kot eno iz-
med vodilnih načel zastopanih
v umetnosti našega časa, je tu-
di pri celjskih likovnikih
v ospredju. Ti sicer iščejo na-
slon v posameznih, včasih zelo
podobnih izhodiščih, kot je
npr. izredno bogata tradicija
slovenskega krajinarskega sli-
karstva ali pa na drugem me-
stu vnos nadrealističnih prvin.
Vendar gre pri tem za ohlapna
in široko interpretirana izho-
dišča, ki so poleg tega podvr-
žena nenehnim spremembam
in novim preizkušnjam. Umet-
niki z izkoriščanjem tehničnih
postopkov in idejnih koncep-
tov, značilnih za prakso mo-
dernizma, svoja likovna dela
dopolnjujejo z zamislimi, ki
sledijo povsem avtonomnemu
razumevanju umetnine. To
ustvarja okoliščine, v katerih
se obuja arhaična simbolika,
dozorevajo nenavadne meta-
fore, osebne mitologije stopajo
v ospredje. V tej množici ra-
zličnih individualizmov imajo
svoje mesto tudi bolj tradici-
onalno zgrajena likovna dela,
kot del sodobnega pluralizma,
ki ni naklonjen omejitvam in
ki dopušča različne slogovne
variante.
Šibkost razstav te vrste je
v pomanjkanju natančno dolo-
čenega vsebinskega vodila,
kajti zgolj pripadnost kon-
kretnemu geografskemu oko-
lju je očitno premalo povezu-
joč element. Toliko med sabo
različnih del na konceptualni
in tudi kvalitativni ravni
v razstavni ambient vnaša he-
terogenost, ki pa je lahko tudi
moteča. Predvsem ta pride do
izraza takrat, ko se njen ritem
pretrga in notranja nasprotja
stopijo v ospredje in lahko za-
meglijo bistvene sestavine li-
kovnih del No, kljub temu
imajo takšne kolektivne raz-
stave svoj pomen in smotrnost,
'nenazadnje tudi v tem, da lah-
ko skorajda vsak obiskovalec
najde kakšno delo po svojem
okusu, ob ostalih pa lahko
preveri in izostri svoj čut za
estetiko.
BORIS GORUPIČ
Žabe
v Avstriji
Plesni orkester Žabe iz
Celja je po daljšem času
ponovno gostoval in sicer
v manjšem kraju Treffen
blizu Beljaka v Avstriji.
Z orkestrom je pela Alenka
Godec, dirigiral pa je To-
maž Grintal, sicer troben-
tar v Privškovem orkestru.
Z orkestrom sta bila na
gostovanju tudi Marjan
Ašič in Milan Gorjanc, ki
sta po vrnitvi povedala ne-
kaj vtisov z gostovanja in
predstavila načrte orkestra
do konca leta.
Marjan Ašič, ki je član
Žab že štirideset let: »Veli-
kokrat smo že gostovali
v tujini, vendar tako prijet-
no, kot je bilo tu, ni bilo
nikjer. To je bila velika
plesna prireditev za okoli
600 ljudi, ki so bili z našim
igranjem zadovoljni.«
Milan Gorjanc: »V Celju
nas je nekdo slišal in pripo-
ročil organizatorju, ki si je
po stalnem igranju >ober-
kreiner kvintetov< zaželel
nekaj drugega. Poslali smo
kaseto z našimi posnetki in
bili so zadovoljni. Alenka
je pela tudi v slovenščini in
je bila prav tako lepo spre-
jeta kot takrat, ko je pela
v angleščini. Okoli polnoči
pa so si obiskovalci plesa
zaželeli tudi slovenske do-
mače glasbe, katero smo
jim z veseljem zaigrali. Ko
je bila ura dve zjutraj smo
se težko razšli.«
Problemi?
Ašič in Gorjanc: »Pro-
stori, kajti ponovno smo
brez njih. Telovadnico na
bivšem učiteljišču so začeli
obnavljati in smo se morali
umakniti. Stalno se selimo.
Zdaj nam je prostor ponu-
dila ravnateljica osnovne
šole na Polulah, morda bo-
mo ponudbo sprejeli.«
Načrti?
»Verjetno bomo igrali na
plesu za slovenske pravni-
ke, za 23. december pa smo
rezervirali dvorano kina
Union, kjer bomo pripravi-
li Božični večer na povsem
nov, svež način. Idejo je dal
dirigent Tomaž Grintal in
ni bojazni, da ljudje z njim
ne bi bili zadovoljni.«
T.VRABL
Sijaj se je povrnii
Trimesečno »Rogaško glas-
beno poletje«, največji sloven-
ski festival, je po lanskem voj-
nem zatišju znova v starem si-
jaju. Dogajanje slatinskega fe-
stivala priteguje v največjem
številu tuje goste, zlasti iz Ita-
lije, pa tudi Celjani ne manj-
kajo. Tudi cene vstopnic niso
pretirane: za posamezno pri-
reditev je treba odšteti od 200
do 400 tolarjev.
Največje zanimanje je doslej
vzbudil koncert beograjskega
violinista Štefana Milenkovi-
ča, čudežnega otroka, ki šteje
že 15 let, slatinsko občinstvo
pa so posebej navduševali še
prav tako 15 letni zagrebški
pianist in klarinetist Dejan
Lazič, čelist Miloš Mlejnik,
redni gost Trio Lorenc ter fol-
kloristi skupine France Ma-
rolt.
Na več kot štiridesetih
osrednjih prireditvah festivala
je prostora tudi za ustvarjal-
nost domačinov: nastopajo
folkloristi skupine Minerali
ter oba domača pevska zbora:
moški in ženski pevski zbor
Zdravilišča Rogaška. Prvi je
za pretekli konec tedna pri-
pravil koncertno podoknico.
Rogaško glasbeno poletje 92
bodo 25. septembra zaključili
prav z domačima zboroma ter
s komornim orkestrom Musice
camerate Rogaška, skupine
brez dirigenta, ki jo sestavljajo
glasbeniki iz bližnjih glasbe-
nih središč. Med prireditveni-
mi poslasticami velja omeniti
za konec avgusta mednarodni
turnir v standardnih in latin-
skoameriških plesih, s plesni-
mi pari iz Slovenije, Avstrije,
Hrvaške, Italije in Nemčije.
Na pravo izobilje prireditev
poletne Rogaške opozarjajo še
dnevni promenadni koncerti
v Zdraviliškem parku, najra-
zličnejša glasba po kavarnah
in terasah ter plesi v Kristalni
dvorani.
BRANE JERANKO
Živo v svetu iutk
v Muzeju novejše zgodovine
Celje, kjer so maja odprli zani-
mivo razstavo z naslovom
V svetu lutk, so do zdaj našteli
več kot osem tisoč obiskoval-
cev, seveda zlasti mladih.
To je rekordno število obi-
skovalcev kakšne razstave,
pravijo v muzeju, kjer bodo
pustili razstavo na ogled še do
15. oktobra, do tedaj pa priča-
kujejo še veliko mladih obi-
skovalcev, saj se bo komaj do-
bro začelo šolsko leto.
Poskus otroškega muzeja,
kakor so v Muzeju novejše
zgodovine poimenovali ta pro-
jekt, je v celoti uspel, z njim pa
so evropsko leto 1992 v resnici
posvetili otrokom in njihovi
radovednosti, raziskovalnemu
nemiru in otroški domišljiji.
Namen razstave je jasen: tu-
di na Slovenskem končno
ustvariti tip muzeja, kakršne-
ga Evropa in svet že dobro
poznata, to pa je prav otroški
muzej. Avtorici razstave Tanja
Roženbergar in Marija Poči-
vavšek sta se pri oblikovanju
razstave zavedali, da priprav-
ljata več kot običajno razstavo
in da so otroci najzahtevnejša
publika, ki se jim, žal, vrata
kulturnih hramov kar prered-
ko namenoma in načrtno odpi-
rajo. Po drugi strani pa uspela
razstava zavezuje muzealce,
da tudi v prihodne ne bodo
pozabili na mlado občinstvo.
Ob zaključku razstave bodo
izdali tudi video kaseto z do-
kumentarnim gradivom o ži-
vahnem utripu v muzeju.
MP
Šola za likovno govorico
V Rogaški Slatini, v tamkajšnjem dijaškem domu Ste-
klarske šole, je Zveza kulturnih organizacij Slovenije pri-
pravila poletno likovno šolo in jo razdelila v začetni in
nadaljevalni tečaj.
Prva skupina pridobiva strokovno likovno znanje od
14. do 22. avgusta, nadaljevalni tečaj pa bo do 30. avgusta.
Mentor likovnikom, med enajstimni udeleženci jih je
dobra polovica z našega območja, je akademski slikar
Tone Rački.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije vsako leto pri-
pravi poletno likovno šolo, v kateri je doslej pridobilo
znanje veliko udeležencev. Šola je namenjena predvsem
začetnikom in tistim likovnikom, ki v domačem okolju
nimajo možnosti za sistematično likovno izobraževanje in
zagrinja vrzel, ki nastaja zaradi popolne odsotnosti prak-
tičnega likovnega dela v srednjih šolah. Program likovne
šole je razdeljen v praktični in teoretični del. Udeleženci
se v okviru celodnevnega risarskega programa učijo gle-
dati in to, kar vidijo, izraziti s črto, konstrukcijsko ali
hitro risbo, s senčenjem, detajli... Delo poteka v ateljeju,
izhodišče pa je človeška figura, ki je najprimernejša za
raziskovanje večine likovnih problemov. Večerne ure so
namenjene predavanjem in ogledom filmov iz zgodovine
umetnosti in sodobne likovne produkcije. Z vsem tem
organizatorji spodbujajo in razvijajo senzibilnost gleda-
nja in razvijajo kritičen odnos do likovne umetnosti, pred-
vsem pa do lastnega dela.
MATEJA PODJED
Promet nekoč
v ponedeljek bodo v Muzeju
grafične umetnosti v Rogaški
Slatini odprli razstavo »Pro-
met nekoč«.
Gre za eno od dvesto zbirk
švicarskega donatorja Kurta
Muellerja, s predstavitvami
prometa po cesti, tirih, zraku
in vodi. Posebne pozornosti so
vredne poštne in potovalne
kočije, tramvaji s konjsko vle-
ko, prvi vlaki na paro, pa ne-
kaj večjih listov o prvih nesre-
čah na tirih (iztirjenje vlaka,
požar na vlaku, vlak, ki je zgr-
mel z mostu). Listi so pravza-
prav dokumenti nesreč iz
prejšnjega stoletja, ko še ni bi-
lo fotografije, nekateri tudi
ročno obarvani. Objavljale so
jih takratne revije. Zbiralci so
jih pozneje kupovali tudi tako,
da so naročili trgovcem - stari-
narjem (potujočim po antikva-
riatih med Hamburgom, Pari-
zom ter Milanom), kaj želijo.
Na ponedeljkovi otvoritvi
bodo nastopili glasbeniki Mu-
sice camerate Rogaška, ki bo-
do predstavili dela Haydna,
Kuantza in Smetane.
BJ
Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem
Pri založbi Obzorja v Mari-
boru je izšla knjiga, ki nosi
naslov Trgi in mesta na Slo-
venskem Štajerskem. Napisal
jo je Jože Curk, prikazuje pa
razvoj naselij z urbano grad-
benega vidika. Zajet je čas do
začetka dvajsetega stoletja,
besedilo je pa tudi dopolnjeno
z navedbami in opisom ključ-
nih dejavnikov, ki so vplivali
na njihov zgodovinski razvoj.
Štajerska je danes razdelje-
na na avstrijski in slovenski
del, medtem ko je bila v prete-
klosti bolj povezana, pred-
vsem v večstoletnem habsbur-
škem lastništvu. Vendar se za-
radi njene členjene in razgiba-
ne zemljepisne površine ni
razvijala enakomerno, temveč
so posamezni predeli doživlja-
li poudarke zaradi različnih
gospodarskih ali političnih in-
teresov. In v skladu s težnjami
posestnikov, cerkvene organi-
zacije, trgovcev, vojakov in
kmečkega prebivalstva so se
postopoma oblikovala naselja,
ki so sčasoma dobivala vse jas-
nejšo podobo in funkcional-
nost.
Razvoj urbanih naselij je na
območju Slovenske Štajerske
potekal po stopnjah vas-trg-
mesto. Čeprav so se oblikovala
visoko razvita naselja že v an-
tiki, vseeno o kontinuiteti
z njimi praviloma ni mogoče
' govoriti. Antične naselbine so
bile s prihodom Slovanov in
Avarov porušene in novi prise-
ljenci so se le v nekaterih pri-
merih naselili na področju
prejšnjega naselja. Mesto Celje
]e eden od redkih primerov,
kjer so novi prebivalci deloma
poselili ostaline starega nase-
lja in poznejši razvoj se tloris-
no pokriva z antičnimi osno-
vami, v devetnajstem stoletju
pa so celo uporabili del njiho-
ve kanalizacije.
Ključni dejavnik pri inten-
zivnosti razvoja posameznega
naselja je bil predvsem v spe-
cifičnosti njegovega položaja,
glede na okolico. Pri tem je bil
lahko njegov najpomembnejši
namen biti trgovsko, upravno,
agrarno, prometno ali vojaško
središče. Ker Štajerska leži na
prostoru, ki ga prepletajo pro-
metnice v različne smeri, so
mnoga urbana naselja nastala
poleg pomembnih poti in kri-
žišč, kjer se je razvijala trgovi-
na in sejmišča. S tem pa se je
neposredno vzpodbujalo tudi
kmetijsko proizvodnjo ter do-
mačo obrt. Ker pa je bila Šta-
jerska izpostavljena tudi voja-
škim pritiskom, znani so pred-
vsem turški vpadi, so oblasti
zgradile tudi mnogo obramb-
nih sistemov, večji del okoli
gradov in cerkva, mnogi me<i
njimi pa predstavljajo stara
urbana jedra današnjih sodob-
nih mest.
Jože Curk v svoji knjigi po-
drobneje opiše razvoj 52 trgoVj
in mest, od njihovih korenih,
do začetkov našega stoletja
Po svoji širini in kompleksnem
pristopu je knjiga namenjena
tako strokovnjakom, kot tudi
ljubiteljem, ki jih zanima po-
memben del kulturne zgodovi-
ne Slovenske Štajerske.
BORIS GORUPIČ
Na stranskem tiru
v času, ko se skoraj tretjina
vseh prebivalcev Slovenije
giblje po samem robu preži-
vetja, ko dve plači domala ne
zadostujeta za kritje stroškov,
npr. štiričlanske družine, je
seveda razumljivo, da je mar-
sikdo kulturo, kulturne do-
godke in prireditve, potisnil
na stranski tir. Vsega vajene
babice so nam večkrat govori-
le, da je »najprej zdravje, po-
tem pa šele kultura«. Danes bi
ta stavek lahko mirne dušepa-
rafrazirali v »najprej preživet-
je, potem pa šele kultura«. In
res; obiski kulturnih priredi-
tev so se v slabem letu zmanj-
šali za približno štirideset od-
stotkov, kar seveda ne pomeni,
da se je kvaliteta ponudbe to-
liko znižala oziroma da smo
Slovenci v enem samem letu
postali za tistih štirideset od-
stotkov manj kulturni narod.
Ta podatek govori enostavno
o razmerah, ki vladajo v slo-
venskem političnem, gospo-
darskem, socialnem in kultur-
nem pvljenju. Še pred letom
dni SI je lahko človek s pov-
prečnim osebnim dohodkom
privoščil tedenski obisk ki-
nodvoran, mesečni ogled gle-
dališke predstave, celo knjigo
si je lahko kupil vsaj enkrat na
mesec ali dva. Danes je obso-
jen na ponudbo nekega Sveta
knjige, ki pod sicer ugodnimi
pogoji ponuja v branje »zade-
ve«, na katerih se v redni pro-
daji nabira na kilograme pra-
hu. Knjige, ki si jih povprečni
Slovenec danes lahko privošči
lahko (razen Janševih Premi-
kov, ki so kakor obvezno čtivo
tako doma kakor tudi v šoli,
na delovnem mestu, skratka
kjerkoli) reduciramo pod
skupni imenovalec šolskih pri-
ročnikov, delovnih zvezkov, se
pravi tisto, kar mora zavoljo
preživetja nujno in obvezno
kupiti. Poezija je pa tako in
tako rezervirana za tistih sto-
petdeset bralcev, prijateljev,
ki se vsi med seboj poznamo;
in je zato niti ne kupujemo.
Kakorkoli že, razmere v slo-
venski kulturi (pa kakršne že
so) so odraz stanja v sloven-
skem sociopolitičnem, gospo-
darskem življenju. Kultura bo
morala počakati na boljše
čase.
Pravzaprav nič novega. Od-
nos do slovenske kulture na
katero smo še v času Roške
tako zelo prisegali, je ostal po
stari slovenski navadi mače-
hovski. Če se je še vedno'zna-
šla, se bo tudi sedaj. Že res,
toda še pod Kavčičem, pa prej
Kmeclom, pa celo pod Ziher-
lom ali Pepco Kardelj, se je
točno vedelo, kaj bi naj oziro-
ma kaj slovenska kultura
predstavlja in koliko sredstev
iz proračuna bo deležna. Da-
našnje zgovarjanje na težke
gospodarske razmere je golo
»farbanje«, je zatiskanje oči
pred dejanskim stanjem. Kol
da kultura ni del življenja vsa-
kega posameznika, kot da je^
kultura le nek prispevek, k;
smo ga Slovenci podedovali ir.
odnesli s sabo v samostojnost
Češ, dosegli smo tisto, k čemei
so stremeli že naši »čukumču-
kumdede«, zdaj pa lahko sa-
dove pridobljenega končno
v miru in brez posebnih stre-
sov, ki nam jih namenjajo naši
kulturniki, uživamo.
Namesto, da bi pridobljeni
pozicije maksimalno izkoristi-
li, se samozadovoljno zapira-
mo v meje ozkosti in šibkosti
Namesto, da bi okrepili pozi-
cije, vlagali v tisto, kar v bi-
stvu edino imamo, se prav
v kulturo, dopuščamo neke vr-
ste kulturni razkroj, kateregi
posledic mi sicer ne bomo ču-
tili; čutili pa jih bodo tisti, k
bodo »prišli za nami«, čutili
jih bodo naslednje generacije
Ali kot je davno zapisal velik
Kari Marx: »Ni res, da je kul
tura priboljšek, ki si ga lahh
privoščijo le redki. Kultun
kot način življenja, si lahki
privošči vsak.« Le poskusiti ji
treba.
Piše Tadej Čater
Št. 33 - 20. avgust 1992
9
O likvidacijah zaradi
zgodovinsice resnice
Zgodovinar Miilfo IVliiioia otliiriva priiirito piat zgodovine NOB
Prihodnji teden bomo v Novem tedniku pričeli objavljati feljton
zgodovinarja Milka Mikole iz Celjskega zgodovinskega arhiva, ki je več
kot leto dni proučeval sodne procese pred vojaškimi sodišči in likvida-
cije na Celjskem v letih 1941 do 1945. Ker je pri proučevanju naletel na
številna nova odkritja, se je odločil izsledke tudi medijsko objaviti. Ne iz
revanšizma, zanj kot zgodovinar ne mara, temveč zaradi resnice, in na
dokumentih slonečih dejstev, ki jih zahteva zgodovina. Za uvod v feljton
objavljamo pogovor z Milkom Mikolo.
Kdaj ste se odločili, da pripravi-
te takšno gradivo in zakaj ste se
s tem sploh pričeli ukvarjati?
Kot je znano, sem raziskoval za-
plembe na Celjskem, kar sem tudi
objavil, takrat sem predelal
ogromno arhivskega gradiva, ker
o tem še ni bilo nič zapisanega. Ob
tem sem naletel na zaplembe, ki so
jih izrekla partizanska vojaška
sodišča že med vojno in v prvih
mesecih po njej, leta 1945, ko je
šlo za sojenje t. i. vojnim zločin-
cem in narodnim sovražnikom.
Hkrati sem ob gradivu postal po-
zoren na 28. člen zakona o za-
plembi imovine in opravljanju za-
plembe, ki je določal, da morajo
okrajna sodišča zapleniti tudi
premoženje vsem ljudem, ki so jih
med vojno likvidirali partizani.
Tako sem pri gradivu, ki se nana-
ša na zaplembe, naletel tudi na
likvidacije, kar priča, da so parti-
zani že med vojno izvajali usmrti-
tve brez sodbe. Šlo je za dejanja,
ki so bila v nasprotju s takrat ob-
stoječimi predpisi, ki so jih izdali
organi NOB. To me je vzpodbudi-
lo, da sem gradivo pričel razii^ko-
vati. Sklenil sem, da^^izsledke za-
pišem, ker v slovenskem merilu
o tem še ni bilo veliko zapisanega.
O sodnih procesih so se doku-
menti ohranili, o lik\idacijah pa
ne. Kako ste potem zbirali to gra-
divo?
Kot sem že dejal, ravno skozi
zaplembeno dokumentacijo, ki se
je ohranila. Izraz likvidacija upo-
rabljam tako kot se uporablja tudi
v dokumentih, čeprav mi je izred-
no zoprn, zdi se mi skrajno nečlo-
veški. Okrajno sodišče je moralo
vsako zaplembo, preden je izdalo
odločbo o prepisu tega premože-
nja v korist države v zemljiško
knjigo, obrazložiti. Tam lepo piše,
da se imetje tega in tega zapleni,
ker so ga med vojno partizani lik-
vidirali kot narodnega izdajalca.
Raziskovali ste tudi tako, da ste
se odpravili med ljudi. Kako je
bilo z iskanjem prič?
To, kar bo objavljeno v podlist-
ku v Novem tedniku, temelji na
dokumentih. Vse je mogoče stood-
stotno dokazati. Za nekatere pri-
mere, kjer v dokumentih ne najde-
mo podatkov, sem skušal le-te
iskati pri še živečih pričah. Tu gre
za reveže, ki niso imeli premože-
nja in so jih likvidirali, sodišče pa
jim ni imelo česa zapleniti. Za
takšne pri okrajnih sodiščih ni bi-
lo podatkov. Sem pa slišal že pre-
den sem pričel raziskovati, za ne-
katere, ki so jih med vojno ubili.
Zato sem šel na teren, ker se je
o tem govorilo celo v mojem do-
mačem kraju. Doma sem iz Gro-
belnega. Z več ljudmi sem se po-
govarjal. Šele ko sem dobil enako
verzijo pri večjem številu ljudi,
sem bil stoodstotno prepričan, da
to drži.
Ali so se ljudje po toliko letih, ki
so že minila od druge svetovne
vojne, še vedno bali povedati, kar
so slišali, videli?
Nekateri so pripovedovali in me
prosili, naj imen ne navajam, in
jih tudi ne bom, zato bodo nave-
dene le inicialke, nekateri pa so se
bali povedati, kar vedo, ker so še
vedno v strahu pred likvidatorji,
da bi se le-ti nad njimi znesli. Se
danes v ljudeh živi strah. Na
splošno pa lahko rečem, da so lju-
dje vedeli, kdo so bili likvidatorji
in da so tudi mlajši ljudje, ki tega
niso doživeli, pa vedo o tem veliko
po pripovedovanju staršev. Še da-
nes se govori o umorih, ki so jih
storili med vojno likvidatorji.
Bodo imena likvidatorjev ob-
javljena?
Odločil sem se, da ne. Iz več
razlogov. Prvič se mi zdi, da bi
bilo nepošteno, ker bi navedel sa-
mo nekatere likvidatorje. Bilo pa
jih je veliko in za vse nikoli ne
moreš izvedeti. Ker bi tisti, ki bi
jih izpustil, izpadli kot da tega
niso počeli, imen ne bom objav-
ljal. Gre tudi za to, da bi bilo ob-
javljanje imen nepošteno do svoj-
cev teh ljudi. Menim namreč, da je
bil kriv le tisti, ki je likvidiral,
oziroma tisti, ki je dajal ukaze, ne
pa njegov sorodnik. Konec koncev
so bili likvidatorji samo orodje
v rokah partije.
Ste pri proučevanju prišli v stik
tudi s kakšnim likvidatorjem?
Z enim sem govoril, imena ne
bom povedal, ki doživlja na sta-
rost strašne travme. Ne vem ali
obžaluje ali ne. Pripovedoval mi je
in mi pomagal priti do imen tistih,
ki se jih je osebno spomnil, da jih
je sam ustrelil oziroma usmrtil.
Vprašanje je namreč, ali so bili vsi
ustreljeni.
Kako dolgo ste se ukvarjali
s proučevanjem in ali nameravate
svoja dognanja še dopolnjevati?
Gradivo sem zbiral in pregledo-
val več kot leto dni. Pregledati je
bilo treba na tisoče spisov, raznih
dokumentov. Samo zaplembenih
spisov je v Celju več tisoč. Da pri-
deš do podatkov, je treba odpreti
vsak spis. Včasih sem delal tudi po
dvanajst ur. Zaposlen sem namreč
kot arhivist in moje raziskovalno
delo je le vzporedno, ne pa moja
izključna naloga, zato sem včasih
ostajal v službi pozno popoldne.
V raziskovanje sem vložil ogrom-
no dela. Nič namreč nočem napi-
sati, kar ni dokumentirano. Lahko
bi raziskoval še naprej, vendar bi
za to potreboval na vpogled gradi-
vo služb, ki so delovale med oku-
pacijo, torej VOS, OZNA... To je
pri Ministrstvu za notranje zade-
ve, zelo slabo je ohranjeno in za-
enkrat še nedosegljivo.
V svojem razsikovalnem delu
navajate tudi imena likvidiranih.
Boste ta imena v podlistku obja-
vili?
To pa na vsak način, s tem je
namreč obelodanjena smrt teh
ljudi, ki je bila do sedaj največkrat
zamolčana. Pri marsikomu se je
navajalo, da je izginil neznano
kam. Prav je, da tudi ti ljudje do-
bijo datum smrti in da se ve, kako
so končali življenje.
Kaj je bilo tisto, kar vas je v tem
dobrem letu raziskovanja najbolj
pretreslo, ali morda presenetilo?
Ravno likvidacije. Vedel sem,
da so bile številne in okrutno izve-
dene na Dolenjskem, Notranj-
skem, zlasti leta 1942. O tem piše
dr. Ferenc v svojem delu Ljudska
oblast na Slovenskem, v prvi knji-
gi. On to navaja kot napake na-
rodnoosvobodilnega gibanja. Bil
sem prepričan, da na Štajerskem
tega ni bilo, ali pa vsaj ne v tolikš-
nem številu. Presenetilo me je, da
lahko samo na širšem Celjskem
območju z dokumenti dokažemo
za več kot sto ljudi, da so bili
likvidirani brez sojenja. Peščica
ljudi je odločala o življenju in
smrti posameznika. Pa tudi pri-
meri silne okrutnosti, s katerimi
so izvedli nekatere usmrtitve, so
me pretresli. Za nekatere likvida-
torje je iz dokumentov mogoče
slutiti, da so jim zaradi okrutnosti
sodili po drugi svetovni vojni.
Mene je presenetilo to, ko piše-
te, da so bili likvidirani tudi parti-
zani, navajate tudi umor zavezni-
škega pilota.
Pri vsakem, ki so ga likvidirali,
je vprašljiva njegova krivda, ker
ni ohranjena dokumentacija. Ni
bilo namreč zaslišanj. Vse, kar je
ostalo, so le pričevanja likvidator-
jev, ki so trdili, da ga je doletela
zaslužena kazen. Če bi se hoteli
prepričati, ali so bili likvidirani
resnično krivi, bi morali pogledati
tudi nemško dokumentacijo, ge-
stapovske arhive. Vsak ovaduh,
sodelavec okupatorja, je bil ver-
jetno evidentiran pri gestapu. Ne
rečem, da ti ljudje, ki so jih likvi-
dirali, niso bili nič krivi, v več
primerih je res šlo za izdajalce, ki
so povzročili ogromno gorja. Se pa
ne strinjam, da človeka ubijejo
brez sodbe. Človek bi moral tudi
med vojno imeti pravico, to so na-
rekovali tudi partizanski predpisi,
da je obsojen na procesu.
Kaj pa sodstvo danes? Mislite,
da ukrenenjo dovolj, da bi te lik-
vidatorje doletela kazen vsaj
sedaj?
Mislim, da sploh nima smisla,
da bi sedaj lovil-rle ljudi, ker pis-
nih virov o likvidatorjih ni, obsta-
jajo le ustni. To, da jim sodijo se-
daj, niti ni toliko pomembno. Po-
membneje je, da se obsodi ideolo-
gijo, ki je povzročila te stvari. To-
rej partijsko ideologijo, ki je te-
meljila na»nasilju in je uporabila
nasilne metode, ko se je priprav-
ljala za prevzem oblasti. Drugače
pa bi veljalo ravnati pri tistih, ki
so odgovorni za tisoče mrtvih, po-
bitih, in se še danes svobodo
sprehajajo po Sloveniji, uživajo
visoke pokojnine in podobno.
Do sedaj sva govorila le o likvi-
dacijah, v podlistku pa bo mogoče
brati tudi o sodnih procesih proti
nekaterim znanim tovarnarjem
s Celjskega, ki so jim imetje naci-
onalizirali, jih izgnali, pobili. Do
teh podatkov verjetno ni bilo tako
težko priti, kajne?
Sodbe vojaških sodišč sploh ni-
so ohranjene, oziroma se smatra,
da niso. Gradivo je šlo verjetno
v centralni vojaški arhiv v Saraje-
vo. Zato je težko verjetno, da bo
kdaj prišlo v Slovenijo. Šele ta-
krat mogoče, če bo to zajeto v ok-
viru delitvene bilance. Ker pa so
vojaška sodišča izrekala ukaze
o zaplembi premoženja, je morala
sodba priti tudi do okrajnega so-
dišča, ki je ukazalo, da se zaple-
njeno imetje zapiše v korist države
v zemljiški knjigi. Tako sem od-
kril vir vojaških sodb. Tako je
v Celju to dokaj dobro ohranjeno,
ne vem, če je tudi drugod tako. Na
osnovi teh sodb sem tudi pričel
proučevati. Najpopolneje so ohra-
njene sodbe vojaškega sodišča
mesta Celje ravno s procesi proti
lastnikom nemških podjetij na
Celjskem. Dolžili so jih, da so nji-
hova podjetja proizvajala za vojne
potrebe nemške vojske, kar je bilo
res, večino pa tudi zaradi članstva
v Kulturbundu. Tu gre zlasti za
Maksa in Adolfa Westna. Tu ve-
mo, da so te obtožbe imele podla-
go. V povojnih procesih, pred vo-
jaškim sodiščem, kar bo razvidno
iz podlistka, so bili obsojeni tudi
domobranci. Nekaj gradiva je
ohranjenega. Gre za 405 domo-
brancev, za katere so ohranjeni
kazenski listi. Sodili so jim pred
Vojaškim sodiščem mesta Celje,
vendar so bili obsojeni le na krajše
zaporne kazni, ker so bili večino-
ma mladoletni. Ti so bili pomiloš-
čeni, zato so se kazenski listi
ohranili. Mislim pa, da jih je pre-
cej, ki se niso.
Cesa se boste lotili sedaj, kaj
boste raziskovali?
Mislim, da sem z vsem že zasi-
čen. To raziskovanje mi povzroča
pravo moro, ker se srečujem s tako
hudimi stvarmi. Na trenutke se mi
zdi, da bi bilo bolje, da zanje sploh
ne bi vedel. Ker pa nas zgodovina
uči, da je nevarnost, da se nekaj
ponovi, če se na to pozabi ali niko-
li ne obelodani, hočem, da se s te-
mi stvarmi, ki so včasih tudi zelo
krut^, seznani čim širši krog bral-
cev. Zato nameravam izsledke ra-
ziskave objaviti v Novem tedniku.
Razprava bo sicer objavljena tudi
. v Celjskem zborniku.
NATAŠA GERKEŠ .
Likvidacije so bile v nasprotju
s predpisi, ki jih je ljudska oblast
sprejela. Partizansko sodstvo je
bilo točno organizirano, po dolo-
čenih predpisih. Likvidatorji so
bili neposredno odgovorni partiji,
oziroma njenim organom, zato so
bili njeno orodje. Krivdo je treba
naprtiti tudi tistim, ki so jim daja-
li ukaze. Himmmler in Hitler nista
osebno ustrelila nikogar, pa velja-
ka za največja zločinca v zgodovi-
ni, poleg Stalina in drugih.
Sicer pa so likvidatorji sedaj že
stari. Ni me posebej mikalo, da bi
se srečal z njimi, ker so bili le člen
v vseh teh dogajanjih. Ne moremo
namreč reči, da likvidacij ne bi
bilo, če ne bi živeli ti ljudje. Po-
membno je obsoditi sistem, ki je to
dopuščal.
Št. 33 - 20. avgust 1992
11C
Koliko je star Preholil?
Ivan Dolinar Je našel dokaze o njegovem obstoju v letu 1368
v Preboldu letos slavijo 600-letiiico
kraja. Tudi za monografijo, ki jo pri-
pravljajo, so za izhodišče uporabili do-
kument iz leta 1392, ki potrjuje, da je
takrat že obstojala župnija Sv. Pavla.
V samem kraju pa je slišati, da je Prebold
v resnici še starejši. Dr. Ivan Dolinar, si-
cer zdravnik in velik ljubitelj zgodovine,
to tudi dokazuje z iz^•imo listino o kraju
v okolici gradu Prebold, sedeža propadle
fevdalne gospoščine, iz leta 1368.
»V vseh \'edah. tudi v zgodovinoslovju.
je za nepristranskega in doslednega stro-
kovnjaka prvotna - iz\-ima listina neiz-
podbiten dokaz nekega dogodka, na pri-
mer obstoja kraja. Drugotni, sekundami
zapisi, usmerjajo raziskovalca k iskanju
pr\-opisa.
Povzeti nek datum iz drugotnih N-irov,
na primer besednjaka - leksikona, ki ne
navaja pr\-opisa. za rojstvo kraja je po-
vTŠno in neodgovomo dejanje. Naloga
stroko\Tijaka raziskovalca je zbirati in
dosledno preveriti vsak podatek, tudi če
prihaja ne ravno iz njemu prijetnih virov
in okolja. Zaradi političnih, gospodar-
skih in stremuških teženj so in še bodo
posamezniki prekrivali in potvarjali zgo-
dovino. Tako zavestno zavajajo bralce
pod \'plivom oblastnikov, politikantov in
neukih ljudi.
O Sentpavlu, ki so ga leta 1952 pre-
imenovali po gradu F^ebold, do današ-
njih dni ni bil znan noben prvopis iz
starejše dobe. V bogatem zgodovinopisju
mariborske - lavantinske škofije je g. ka-
nonik Ignac Orožen (1819 - 1900) podal
najstarejši njemu znan datum obstoja
šentpavelske župnije: 31.3.1392. Za
njim so raziskovali našo preteklost šte-
\'ilni zgodo\'inarji, med njimi tudi dr. P-
.Blaznik(1903 - 1984). Njegovo delo mi je
nakazalo pot do prvopisa iz leta 1368, ki
navaja obstoj Sv. Pavla in cerkve.
Pergamentno Listino hrani Arhiv Slo-
venije v Ljubljani pod oznako: A - Rep. I-
II., II./160, je dobro ohranjena, pravokot-
ne oblike, veUkosti 24,2-8,7 cm. Pisana je
v staronemškem jeziku, v štirinajstih \t-
stah, z 280 besedami. V njej je trikrat
omenjen Sv. Pavel ter po enkrat Gomil-
sko in Teharje. Na voščenem, okrogla-
stem pečatu premera 3,2 cm so ob robu
slabo vidne oznake. V sredini je trikotnik
z nekoliko upognjenimi stranicami (ver-
jetno lastnikov grb).
Da gre v listini za kraj, ki se je do leta
1952 imenoval Sv. Pavel pri Preboldu,
potrjujejo raziskave zgodovinarja dr. P-
.Blaznika, navedbe bližnjih naselbin
Gomilsko in Teharje, ter pečat lastnika
iz Gkjrice. Vsi omenjeni kraji so bili v ti-
stem času pod cerkveno oglejsko
oblastjo.
Predvideno letošnje proslavljanje še-
stoletnice obstoja kraja je zgodovinsko
neresnično, kajti kraj obstaja najmanj
690 let,« zaključuje svoje ugotovitve
dr. Ivan Dolinar.
MBP
Povzetek zapisa: Herman, duhovnik pri Sv. Pavlu in njegova brata Henrih in Heincel Perl potrjujejo, da so dobili od teharskega
župnika sedem graškib mark za ureditev kmetije na Gomilskem. Posest je podložna (služnostna) cekvi Sv. Pavla. V kolikor ne bi
vrnili denarja po deželno velja\-nih zakonih, se strinjajo z odpisom iz cerkvene posesti Sv. Pavla. Potrjeno s pečatom Wulfinga iz
Gorice, ker bratje niso imeli svojega, v letu 1368 po Kristusu na Sv. Jurija dan (24. april).
Živahno osrčje Kozjansiiega
Na področju Spominskega
parka Trebče, s sedežem
v Podsredi, je živahno kljub
splošnemu poletnemu zatišju.
Kot rezultat večletnega pove-
zovanja Podsrede in bavarske-
ga Wolfsegga, krajev, ki ju
družita njuna romanska gra-
dova, je bil pred dnevi na Ba-
varskem Slovenski kulturni
večer. Park pa je trenutno
v znamenju več prenov kultur-
nih spomenikov.
V okviru grajskih kulturnih
prireditev v Wolfseggu je na-
stopila skupina ljudskih god-
cev iz Kunšperka ob Sotli, ki
jih je občinstvo sprejelo z nav-
dušenjem, pri tem pa še pose-
bej izrazilo simpatijo do Slo-
vencev. Iz Spominskega parka
Trebče so se za prihodnje leto
dogovorili, da bodo v velikem
nakupovalnem centru enega
največjih bavarskih mest,
v Regensburgu, posebej pred-
stavili kulturo, turizem in go-
spodarske možnosti Kozjan-
skega ter širše Slovenije.
Na vidnem mestu bodo prav
gotovo tudi privlačnosti s po-
dročja Spominskega parka
Trebče, kjer trenutno zaklju-
čujejo obnovo idiličnega Lev-
stikovega mlina, obnavljajo
severni palacij gradu Podsre-
da, pet kamnitih verskih zna-
menj, začeli pa so tudi z večji-
mi obnovitvenimi deli pri kiil-
tumem spomeniku na Starih
gorah, tik nad Podsredo. Gre
za staro, bivšo romarsko cer-
kev, s štirinajstimi postajami
Kalvarije, pripravljajo pa še
obnovo drugih objektov iz le-
tošnjega programa. Obnovi-
tvena dela v Spominskem par-
ku financirajo v okviru naci-
onalnega programa ter
z manjšim deležem občina
Šmarje. V tej občini, ki je tret-
ja najpomembnejša slovenska
turistična regija, zato pričaku-
jejo hitrejši gospodarski raz-
voj s pomočjo turizma. V teh
dneh prihaja veliko obiskoval-
cev zlasti na ogled gradu Pod-
sreda, osrednjega kultvunega
spomenika tega parka.
V Spominskem parku pri-
pravljajo za prihodnje tedne še
poživitev s prireditvami: kon-
certom Jurija Reje ter razsta-
vami kiparja Janeza Boljke, S-
kovnih ustvarjalcev med Savi-
njo, Savo in Sotlo ter o sodelo-
vanju z bavarskim WoLf-
seggom.
BRANE JERANKO
Tradicionalno
srečanje
Gitrariev
Pred Osnovno šolo Reka pri
Laškem bo v nedeljo, 23. avgu-
sta ob 14. uri 5. tradicionalno
srečanje citrarjev.
Prizadevni krajani iz Reke
pri Laškem so medse povabili
kar 30 posameznikov in sku-
pin iz celjske regije pa tudi
drugih krajev, ki igrajo na
prelep star ljudski instrument
— citre. V programu bodo na-
stopili tudi nekateri najboljši
citrarji, kot so Miha Dovžan,
Miran Kozole in Monika He-
ričko.
Po uradnem programu bo
veselo nedeljsko popoldne, ki
ga bo z ansamblom Nočna iz-
mena popestril tudi pevec Oto
Pestner. Skratka, organizator-
ji so obljubili, da boste iz nji-
hovega kraja odšU z lepimi
spornim. MOJCA MAROT
Sreča ne pride nikoli sama
Nagradna Igra CImosa Koper In Slovenskih novic - pomota ali potegavščina
Verjetno ni med nami niko-
gar, ki ne bi poznal nagradne
igre, ki se redno pojavlja
v Slovenskih novicah. Pokro-
vitelj igre, kjer žrebajo enotne
matične številke slovenskih
državljanov, Cimos Koper,
skuša na takšen način pridobi-
ti nekaj novih kupcev, novice
pa bralcev. Izžrebanec, ki se
v določenem času tudi javi
v uredništvu Slovenskih novic,
je upravičen do 25-odstotnega
popusta pri nakupu avtomobi-
la znamke Citroen ZX, Reflex
diesel.
Eden izmed dobitnikov je
bil štiriindvajsetega maja tudi
Celjan Alojz Kenda. Tu se
pravzaprav vsa zgodba šele
začenja. Ker se je odločil, da
avtomobila ne bo kupil, je že-
lel svoj kupon prodati tretji
osebi. Takšna možnost je bila
navedena tudi v pismu, ki so
mu ga skupaj z vrednostnim
kuponom poslali z uredništva
Slovenskih novic. Nagrajenec
se je najprej oglasil v Avtoteh-
ni na Bežigrajski 13 v Celju,
kjer pa so mu povedali, da
takšna prodaja kupona ni mo-
goča. Duško Košak, odgovorni
za prodajo vozU, je povedal, da
se kupon kljub dmgačnirn za-
gotovilom da vnovčiti le v pro-
dajalni Cimosa v Ljubljani.
Prav zaradi netočnih in neob-
jektivnih informacij se trenut-
no v celjski Avtotehni srečuje-
jo s številnimi težavami, saj so
imeli že več kupcev, ki bi želeli
odkupiti vrednostni kupon,
a kaj, ko ga ne morejo pri njih
tudi vnovčiti.
V ljubljanski prodajalni so
nam pojasnili, da dobitnik si-
cer lahko kupon proda kjerko-
li v Sloveniji, kupec pa ga lah-
ko vnovči le v njihovi proda-
jalni. Seveda je to nesmisel, saj
je iluzomo pričakovati, da bo
npr. Celjska Avtotehna poma-
gala zviševati prodajo Ljub-
ljanskemu Cimosu.
Gre torej za globoko neskla-
dje med teorijo in prakso, ka-
terega posledice pa najbolj ob-
čutijo prav nagrajenci. Po za-
četni evforiji se lonalu soočijo
s številnimi težavami, saj je žal
malo takšnih, ki bi lahko takoj
prispevali ostaUh petinsedem-
deset odstotkov in kupih avto-
mobil. Seveda pa je to mož-
nost, ki je še najboljša, saj se je
izkazalo, da vse ostale ostajajo
zgolj na papirju ali pa terjajo
precej živcev in potrpljenja, pa
seveda tudi potov, če nisi rav-
no iz Ljubjane. Tako ostaja
dvestoosemdeset tisoč tolar-
jev, ki jih je Alojz Kenda dobil
pri navadni igri, že od maja
na papirju, pa čeprav si je že
dodobra obmsil pete. Na svoji
dolgi poti do obljubljene sreče
pa sploh ni osamljen.
PETRA DEŽNIKAR
V	Sedražu
po domače
Odbor za obujanje in ohranjanje starih ljudskih šeg in
opravil pri ZKO Laško bo 9. prikaz dejavnosti posamez-
nih krajevnih društev pripravil v Sedražu. V sedmih otro-
ških in odraslih skupinah bo nastopilo 120 ljudi.
Sedražani bodo prikazali mlačev in čiščenje žita na
najbolj klasičen način, njihova otroška skupina pa pastir-
ske igre. Male Breze bodo prikazale izdelovanje nolečnih
izdelkov na klasičen način, Trobni dol pa plastenje sena.
V	Jurkloštru je še vedno prisotna gnojenoša z mnogimi
zanimivimi dodatki, Rečani bodo prikazali košnjo, sku-
pina iz Marija Gradca pa godovanje.
Večer po domače je imel odbor za obujanje in ohranjanje
starih ljudskih šeg in opravil v Laškem pripravljen za
letošnje Pivo in cvetje, vendar je večer odpadel zaradi
močnega dežja. Zanimivo pripravljeno prireditev bodo
pripravili v soboto, 5. septembra in sicer na občinskem
graščinskem dvorišču v Laškem.
Prireditev bodo začeli s trjančenjem in streljanjem
s štuki, na stojnicah pa bo možno videti različne izdelke iz
domače delavnice. Predstavili se bodo lončar, medičar,
piskrovez, lectar, kovač, na voljo bodo jedi iz domače
kvihinje in podobno. Obeta se lepa prireditev, ki bo
v Sedražu v nedeljo, 30. avgusta od 14. ure dalje.
T. V.
Cesta v Brezno
le asfaltirana
Zgornje Brezno je vasica, ki
leži 5 km zahodno od Vitanja,
na vzhodnem pobočju paškega
Kozjaka.Do nedavnega je bila
do te vasi še makedamska ce-
sta, sedaj pa je že asfaltirana.
Veliko zaslug, da se do te vasi
lahko pripeljete s čistim avto-
mobilom ima gospod Alojz
Gomjak, doma iz Zgornjega
Brezna, ki je bil predsednik
odbora za asfaltiranje ceste.
»Prvi sestanek s krajani smo
imeli 26. marca 1992. Vedeli
smo, kako težko nalogo smo
prevzeli. A ker je bilo že na
tem prvem sestanku nad 70
odstotkov krajanov,smo vede-
li, da bomo zmogli«, je dejal
gospod Gomjak.
Krajani so poleg dela pri-
spevali tudi denar. Vsako go-
spodinjstvo je moralo plačati
400 DEM v tolarski protivred-
nosti, tako da so v treh dneh
zbrali 516 tisoč tolarjev. Po-
magali pa sta tudi krajevna
skupnost in občina Slovenske
Konjice.
Najprej je bilo treba navozi-
ti gramoz, potem pa so se lotili
izkopa jarkov in drenaže ter
navozili pesek za fini nasip in
ga utrdili. Veliko ročnega dela
je terjalo betoniranje jaškov.
V tretji, zadnji fazi, je bilo tre-
ba navoziti le še pesek za ban-
kine. »Hvaležni smo KS Vita-
nje in občini Slovenske Konji-
ce, da so cesto tudi takoj pre
vlekli z asfaltom, da je neurji
ni poškodovalo. Tako smi
skupno asfaltirali 3.480 me
trov dolgo in 3,5 metrov širok(
cesto, po kateri se lahko pripe
Ijete do Brezna. K uspehu pa ji
največ prispevala složnos
krajanov, ki so videli pred se
boj asfaltirano cesto kot do
segljiv cilj«, je med drugim š|
dodal gospod Alojz Gomjai
predsednik odbora za asfalti
ranje.
FRANJO MAROŠE
Paradižnik Iz Amerike
Da slab zrak ne vpliva vedno na ugodno rast sadežev,
potrdila tudi Fanika Toman iz Kovinarske 3 v Celju, ki
v uredništvo prinesla dva lepo rdeča in velika paradižnika:
»Vrt imam pri Pristovniku, za gostiščem Amerika, ob Mal
borski cesti v Celju, torej tam, kjer res ni najboljši zrak. Čepri
paradižnik gojim že nekaj let, pa takšnega, kot je letos, še nisf'
imela. Eden je težek 80, drugi pa dobrih 60 dekagramov. Po9
bej zanimiv je paradižnik, ki je podoben velikonočnemu kolač)!
saj ima v sredini luknjo in je prav tako oblikovan.«
Lepše in težje, očitno pa tudi zdrave paradižnike nam
prinesla Marija Bošnjak s Kozakove 6 v Celju. Eden je bil tež^'
kar okrogel kilogram, dva druga pa ne dosti manj. Povedal
nam je, da ima doma še kar nekaj pol kilogramskih, vsi pa i
zrasli na doma vzgojenih sadikah. »Nič posebej ne gnojif
sadike pa posadim precej globoko,« nam je še pojasnila. 1
Foto: E.MASNJ
Št. 33 - 20. avgust 1992
11
stoletnica vojniške
»hiralnice«
Prejšnji ponedeljek so v psi-
hiatrični bolnišnici v Vojniku
praznovali stoletnico delo-
vanja.
Pobudo za izgraditev »de-
želne hiralnice«, kot se je voj-
niška psihiatrija imenovala
pred sto leti, je dal deželni po-
slanec Ivan Stallner, ki je imel
v Vojniku svoje posestvo in ga
je za potrebe hiralnice tudi na-
menil. Stavba je bila dokonča-
na leta 1891 in 10. avgusta
1892 slovesno izročena svoje-
mu namenu.
Do leta 1894 so upravo in
gospodarstvo vodile usmiljene
sestre. Prvi upravnik hiralnice
je bil Karel Golubkovič
(1894-1901), po njem pa jih je
do danes sledilo še kar nekaj.
Kot hiralnica se je vojniška
bolnišnica pred vojno oskrbo-
vala samostojno: ob njej je bil
tudi svinjski hlev, konjušnica,
kovačija, pa tudi vsi drugi
spremljevalni objekti.
Nemški okupacijski uprav-
niki Fischer, Rainer in Oskar
Dedeck so za seboj pustili po-
gorišče zavodove knjižnice.
Leta 1942 je bilo v Feldhof pri
Gradcu odpeljanih 72 oskrbo-
vancev, ki so bili likvidirani,
15. julija istega leta pa so bili
v Celju ustreljeni trije usluž-
benci zavoda.
Kot je povedal sedanji upra-
vitelj nevropsihiatrične bol-
nišnice v Vojniku, Albin Apo-
tekar, so bile po vojni stavbi
dograjene še nekatere pomož-
na enote in sicer vrtnarija, vila
in pa stavba, ki se sedaj upo-
rablja kot uprava.
V letu 1959-60 je bila hiral-
nica prenamenjena v bolnišni-
co kot nevropsihiatrični odde-
lek celjske bolnice, od leta
1989, ko se je nevrološki odde-
lek prestavil v nov trakt celj-
ske bolnišnice, pa je v Vojniku
samo psihiatrični oddelek.
Sicer pa se v petih enotah
vojniške psihiatrične bolnišni-
ce trenutno zdravi 180 paci-
entov.
N.-M. S.
Širše cestišče
v Šempetru v Savinjski dolini so se po dolgih letih odločili za širitev ceste v spodnjem koncu
kraja in za ureditev kanalizacije. To sta naložbi, ki bosta rešili dve pereči težavi tega turističnega
kraja. Razširili so že del ceste, ki vodi z magistralne ceste mimo Nekropole proti Rojam ter uredili
tudi odvodnjavanje. Asfaltirali pa so že tudi del ceste proti Šeščam.
T. TAVČAR
G LOSA
z bencinske
črpalke
v pasjih dneh sem bil
pasje jezen.
V Velenju sem se peljal
z mopedom na bencinsko
črpalko po gorivo. Mešani-
ce seveda ne prodajajo več.
Črpalkar mi je ponudil
bencin ter vsilil celo pla-
stenko z motornim oljem,
mešanico pa naj bi na čr-
palki pripravil kar sam.
Stranka naj na bencinski
črpalki opravlja vprašljive
kemične poiskuse, po ne-
varni cesti pa tovori ekolo-
ško in nasploh sporne teko-
čine. Pa vemo, da je največ
nesreč prav z mopedi. Na
večini Petrolovih črpalk:
v Šentjurju, Krškem in Mi-
slinji, na primer, so vsaj to-
, liko odgovorni, da pripra-
j vijo zmes črpalkarji sami.
Tudi v Avstriji, kjer sem se
pozanimal. V Celju pa po-
nekod dobiš še staro, dobro
mešanico, recimo na Hu-
dinji.
Odločitev o ukinitvi pro-
daje mešanice je povzročila
ne le negodovanje potroš-
nikov, pač pa še večjo
družbeno škodo. Z amater-
sko pripravljenimi zmazki
se hitreje kvarijo mopedi,
kosilnice, žage... Prodaje
vozil in strojev, ki zahteva-
jo mešanico, seveda niso
ukinili.
Kdor koli se je odločil za
kar najbolj moder ukrep
(Nobelova nagrada za ke-
mijo mu ne uide), se prav
gotovo ne prevaža po hri-
bih z mopedom, niti kme-
tuje ne. Pa naj se odpove še
bencinu v svojem avtomo-
bilu, naj veselo prevaža
plastenke z gorivom ter
opravlja kemične poskuse.
In naj plačuje kemično či-
stilnico, sem razmišljal ti-
stega pasjega dne.
Danes ni več tako pasje
vroče, svojega mnenja pa
nisem spremenil.
BRANE JERANKO
Noč z Marjanco
Prireditveni prostor velenjskega jezera je bil premajhen za več tisoč glavo množico radovedne-
žev, ki so prišli pogledat, če se v njihovi okolici zares skriva cvet lepotičk.
Pripravili so namreč pester zabavni program z Vinkom Šimkom in predizborom za letošnjo
miss Slovenije. Predvsem lepotičke so držale množico v šahu do razglasitve rezultatov, sicer bi se
le ti zaradi slabe gostinske ponudbe, razšli. Žirija je imela kar težavno delo, saj ni bilo lahko med
trinajstimi kandidatkin]ami izbrati najlepšo. Miss velenjske noči je postala Liljana Remich, ki je
prišla iz Maribora, njeni spremljevalki pa Vlasta Jevnišek iz Žalca in Irena Cesar iz Hoč.
EDI MASNEC
Šaleška
planinska
pot
polnoletna
Šaleška planinska pot, ki jo
je do sedaj prehodilo že več
kot dva tisoč planincev in po-
potnikov tako iz domovine kot
tujine, bo oktobra stara osem-
najst let. Vsi pohodniki so bili
navdušeni nad lepotami nara-
ve in prijaznostjo ljudi na do-
mačijah, mimo katerih je pot
speljana.
Pot pa je pomembna tudi
z etnografskega, kulturnega in
zgodovinskega stališča, saj se
planinci na takšen način sez-
nanijo tudi z napredkom, ki so
ga dosegli prebivalci teh kra-
jev v zadnjih letih. Pot se kon-
ča na Velenjskem gradu, ki
s svojimi zbirkami predstavlja
pravo kulturno in zgodovinsko
bogastvo doline. Sicer pa so
številni pot prehodili že več-
krat, z dvajsetimi pohodi pa
ima rekord planinec iz Kono-
vega.
Za vzdrževanje poti, ki je
bila lansko leto skoraj v celoti
obnovljena, skrbijo merkanti-
listi. Planinsko društvo Vele-
nje pa vsako leto organizira
tudi izlet za ljudi, ki skrbijo za
žige in vpisne knjige na posa-
meznih točkah Šaleške poti.
JULIJANA HOČEVAR
Podjetje Račičan v Trnovljah
Od 10. avgusta dalje posluje v Trnovljah 241b pri Dinosu
podjetje Račičan. Pri njih je mogoče kupiti osnovni gradbeni
material, elektro, vodovodno in toplovodno inštalacijo ter
blago široke potrošnje. Trgovina je odprta vsak delovni dan
med 7. in 19. uro, ob sobotah pa od 7. do 12.ure. V mesecu
septembru pa bodo imeli tudi akcijsko prodajo armaturnih
mrež, betonskega železa, cementa, opečnih izdelkov - modu-
larni blok in inštalacij za toplovod. Ves material je mogoče
tudi kupiti na več čekov. Med njihovo posebno ponudbo pa
spada tudi prodaja premoga (velenjski lignit) in vseh vrst
rezanega lesa na drobno.
Podjetje Račičan zaposluje 15 delavcev in ima poleg
sedeža v Trnovljah odprto tudi samopostrežbo v Šmartnem
ob Paki.	g g
Foto: EDI MASNEC
Prvi polfinaiisti
za Llubečno
Pred restavracijo Pošta
v Rogaški Slatini je bilo prvo
polfinalno tekmovanje za le-
tošnjo Zlato harmoniko, ki
bo 13. septembra na Ljubeč-
ni. Nastopilo je 30 harmoni-
karjev, ki so se v polfinale
uvrstili s številnih predhod-
nih predtekmovanj, ki so bi-
la v različnih krajih Sloveni-
je ter v Nemčiji in Italiji.
V finale se je uvrstilo
enajst harmonikarjev in si-
cer med veterani Hinko Ser-
nec, v kategoriji od 16 do 45
let Stanislav Horvat, Simon
Mlakar, Domen Jevšenak,
Mitja Gobec in Boštjan Ko-
nečnik ter v kategoriji do 16
let Franci Falant, Miran Fi-
šer. Danilo Jereb, Peter
Šmid in Mojca Črešnar. Re-
zervi sta Milan Škorjanc in
Tanja Čretnik.
Drugo polfinale bo 29. av-
gusta na dvorišču Melodije
v Mengešu. V finalu bo sku-
paj nastopilo okoli 25 har-
monikarjev. Prve ocene o le-
tošnjih nastopajočih so
ugodne, saj so vsi pokazali
več znanja, kot na prejšnjih
izbirnih tekmovanjih, to pa
pomeni, da bo tudi letošnje
finale za Zlato harmoniko na
najvišjem kvalitetnem ni-
voju.
T.VRABL
Antikvariat učbenikov
v Državni založbi Slovenije na Trgu V. kongresa v Celju
so v začetku junija letos odprli antikvariat za šolske
knjige in učbenike. V DZS sprejemajo rabljene knjige, jim
določijo cene (ki so približno za tretjino nižje kot cene
novih knjig) in jih prodajajo. Kot je povedala poslovodki-
nja DZS Celje Majda Tacer, ljudje prodajajo in odkupu-
jejo predvsem srednješolske, medtem ko za osnovnošolske
učbenike sploh ni zanimanja. Sicer pa, tudi kar se sred-
nješolskih knjig tiče — dijaki prodajajo večinoma samo
tiste, ki jih ne bodo potrebovali za maturo.
Antikvariat, ki so ga v Državni založbi Slovenije letos
odprli prvič, se je po besedah Tacerjeve obnesel, odprt pa
bo, dokler bo zanj dovolj zanimanja.
N.M.S.
Z NT&RC brezplačno
v Gardaland
Tudi ta teden smo izžrebali tri naše bralce, ki so poslali
odgovor na nagradno vprašanje Z NT & RC BREZ-
PLAČNO V GARDALAND. Moderen avtobus z video
opremo bo prvič odpeljal naše potnike v soboto, 29.
avgusta, drugič pa 19. septembra.
y oddaji TEEN VAL vsak teden izžrebamo še tri tola-
žilne nagrade v obliki otroških majic.
V Gardaland potujejo: Petra HACIN, Trubarjeva 26,
63000 Celje; Metka ČEDE, Petrovče 219, 63301
Petrovče in Loti ŽLAUS, Globoče 15, 63213 Vojnih.
Tolažilne nagrade - majice pa prejmejo: Matej ANT-
LOGA, Ložnica 15/b, 63310 Žalec; Mojca KOROŠEC,
Japljeva 8, 63000 Celje in Darja VIDMAR, Vipavska 2,
63000 Celje.
kupon NT&RC v Gardaland
Vprašanje: (žrebanje bo 29. avgusta)
Koliko je velik zabavni park Gardaland?
a.)	1.000 m^
b.)	4.000 m^
Ime in priimek:_
Naslov:_
Starost:
Št. 33 - 20. avgust 1992
12
Start z zmago, potem pa ■ ■ ■
Andrej Zore napoveduje bolj napadalno Igro Dravinje v novem drugollgaškem nogometnem prvenstvu
Nogometaši Dravinje so že vrsto
let pritajeni favoriti drugoligaškega
prvenstva, toda velikega meta niso
nikoli uresničili. Dvakrat jim je
spodletelo v kvalifikacijah, pred 18.
štartom v II. SNL pa so v napovedih
previdni, čeprav v pripravljalnem
obdobju niso doživeli nobenega po-
raza. V novi sezoni bo veliko odvisno
tudi od iger mladega Andreja Zorca,
ki je bil pred leti eden največjih
upov slovenskega nogometa in celo
na pragu YU-reprezentance, a se je
izgubil v povprečju.
»Počasi smo dobili kompleks in
strah pred uspehom. Svoje so dodala
provincialna razmišljanja o lastni
majhnosti, nekaj še slabe poteze
uprave, ki ni naredila vsega, in v od-
ločilnih trenutkah nam je zmanjkalo
motiva. V novi sezoni bo boljše:
končno bo dobila priložnost genera-
cija, ki je pred leti osvojila pionirsko
prvenstvo in igrala v finalu mladin-
skega pokala. Manjkata samo Daba-
novič in Kraševec, doslej pa so tre-
nerji favorizirali starejše igralce, tu-
di takšne, ki po igralskih kvalitetah
sploh niso sodili v najboljšo enajste-
rico,« razmišlja pred nedeljskim
štartom 22-letni Andrej Zore, ki je
bil že dvakrat najboljši strelec
vzhodne skupine II. SNL in je z 49.
prvenstvenimi goli za Peničem drugi
golgeter »drugoligaške« Dravinje
vseh časov.
Dravinja je bila v prvi polovici
osemdesetih let nekaj sezon zapored
finalist pionirskega prvenstva, toda
širokega zaledja ni nikoli materiali-
zirala. Zakaj?
Moja generacija je bila še posebej
nadarjena in že v osnovni šoli treni-
rala dvakrat dnevno, vendar je pri
Dravinji že od nekdaj problematičen
prehod iz mladinske v člansko eki-
po. Veliko se govori o nepoštenju,
zato se mnogi mladinci preusmerijo
v igranje malega nogometa. Pred
slabima dvema mesecema smo s se-
lekcijo občinske lige igrali samo 0:0.
Bili so petkrat, desetkrat bolj moti-
virani in dokazali, da niso »levi«
igralci, mi pa smo bili ob koncu se-
zone siti vsega, toda vseeno bi mora-
li zmagati.
Andrej Zore je bil pred leti velik
up slovenskega nogometa. V pionir-
ski in kadetski reprezentanci celo
kapetan Novaku, Englaru, Bauma-
nu, Protegi in drugim, toda še vedno
igra po vaških travnikih.
Po končani osnovni šoli me je va-
bila Olimpija, ki je želela dobiti re-
prezentančno jedro. Odhod sem pre-
ložil za leto dni in naredil napako.
Pri mladincih Dravinje sem zaradi
slabega strokovnega dela precej na-
zadoval, čeprav sem s 16. leti že igral
za člansko moštvo, medtem pa so za
Bežigradom sestavili močno mladin-
sko ekipo. Potem sta prišli priložno-
sti za odhod v tujino. Pri nemškem
tretjeligašu se je zapletlo zaradi slu-
ženja vojaškega roka, pri avstrij-
skem tretjeligašu nisem dobil delov-
ne vize, letos pa zaradi visoke od-
škodnine ni bilo nič s prehodom
k mariborskemu Železničarju.
Lanske igre kljub naslovu naj-
boljšega strelca niso bile najboljše.
Kdaj bo Zore spet »pravi«?
Po vrnitvi s služenja vojaškega ro-
ka sem imel težave s kilogrami in
tisto je bila moja daleč najslabša se-
zona. Za vrhunsko formo rabim ve-
liko treninga in ko sem telesno do-
bro pripravljen, me tudi kakšen od-
večni kilogram ne ovira. V igri mi
najbolj odgovarja, če nimam poseb-
nih obrambnih nalog, ker sem dovolj
spočit za napadalne akcije. Pred
mano je že sedma sezona v drugoli-
gaški konkurenci, toda vselej nam je
manjkal pravi vodja ekipe in tudi
zato toliko porazov v odločilnih tek-
mah. Tudi letos si bo moralo ključi^
odgovornost porazdeliti neka
igralcev.
Kam torej meri Dravinja: znov;
na vrh, ali bo konkurenca v enotn
ligi premočna za dolgo načrtovai
podvig?
V zadnjih sezonah smo doma igra
li preveč zaprto. Z enim igralceii
v konici se ni dalo kaj prida opraviti
zdaj bo drugače. V »špici« bosta dva
morda celo trije in tudi v gosteh bo
mo igrali bolj napadalno, toda zdi s
mi, da smo v vratih in zvezni vrst
nekoliko prešibki. Napovedi? Ni
mam pravih predstav o moči ekip, \
so prišle z zahodne skupine, nit
o lanskih prvoligaših. Sedmo al
osmo mesto, to bi bil realen domel
kaj višje pa že pravo presenečenj«
Mnogi bi radi gledali prvoligašli
nogomet, mnogi si tudi želijo, d
nam napredovanje ne bi uspelo. Me
pripravami smo dobro delali in na
redili bomo vse, da bi bili v vrhi
čeprav v Slovenskih Konjicah nima
mo pravih navijačev. Za nedeljo r
dvoma: štartali bomo z zmago, po
tempa...	ŽELJKO ZULl
Badminton
Lestvice BZS
člani: 1. Zrnec (Bit Lj) 102,
10. K. Hajnšek (Braslovče) 65,
19. S. Hajnšek (Polzela) 37.5,
47. R. Hajnšek (Braslovče)
3.25; dvojice: 1. Zaletel in Žu-
panič (oba Olimpija) 93, 19. K.
Hajnšek 42, 31. S. Hajnšek 21,
32. R. Hajnšek 21; mladinci: 1.
Pohar (Olimpija) 150, 3. K.
Hajnšek 138, 6. R. Hajnšek
121.
Vaterpolo
Slovenska liga
10. kolo: Worthersee-Nep-
tun 26:2 (6:0, 9:1, 6:0, 5:1),
strelca: Jurkošek in Poljšak.
Končni \Tstni red: Triglva 20,
Koper 16, Worthersee 9, Kranj
8, Triglva II 7, Neptun 0.
Kadeti (Celje): Neptun-Ko-
per 10:17 (1:3, 4:3, 1:5, 4:6),
strelci: Ošljak 5, Jezernik 2,
Sivec, Torov, Jurkošek 1; Nep-
tun-Triglav 2:16 (0:3, 2:3, 0:5,
0:7), strelca: Jurkošek in Si-
vec; Triglav-Koper 6:5, Konč-
ni vrstni red: Triglav 4, Koper
2, Neotun 0.
Nogomet
Slovenska liga
1. kolo: Publikum-Železni-
čar 2:1 (1:0), strelca: Radič,
Grobelšek; Izola-Steklar 3:3
(1:2), strelca: Koražija 2,
Bmndič; Olimpija-Rudar 5:0
(3:0). Vrstni red: Olimpija,
Ljubljana, Zagorje, Mura, Pu-
blikum. Studio D 2, Steklar,
Izola, Maribor, Nafta, Gorica,
Koper 1, Železničar, Slovan,
Svoboda, Naklo, Potrošnik,
Rudar 0.
Ribolov
Prvenstvo Slovenije
Ptuj — člani: 1. Novo mesto,
2. Ptuj, 3. Ljubljana, 8. Celje;
posamezno: 1. Knez (Nm), 2.
Horvat (Ptuj), 3. Vučnjak
(Nm), 12. Detelbah, 21. Mikac,
39. Jedlovčnik, 43. Princi, 45.
Praznik (vsi Ce); članice: 1.
Maribor, 2. Ptuj, 3. Celje; po-
samezno: 1. Fajfar, 2. Seidl
(obe Mb), 3. Voglar (Ptuj), 10.
Svajgl, 13. Metka Hladin, 16.
Marija Hladin, 18. Gruber, 19.
Skela (vse Celje).
Četrtek, 20,8.
Atletika
Velenje: štafetni tek za pla-
keto Starega Velenja, od 18.
ure s štartom pred zgradbo KS
Staro Velenje.
Sobota, 22.8.
Nogomet
Žalec: Hmezad-Stojnci,
Slovenska Bistrica: Impol-Pa-
pirničar (1. kolo III. SNL-
vzhod, obe 16. 30).
Tenis
Celje: državno prvenstvo za
mladince in mladinke do 18
let. Še jutri.
Nedelja, 23.8,
Konjeništvo
Velenje: medklubska tekma
v preskakovanju ovir. Od 10.
ure ob Škalskem jezeru.
Košarka
Laško: P. Laško-Miklavž (1.
kolo pokala Slovenije, 18).
Nogomet
Rogaška Slatina: Steklar-
Publikum, Velenje: Rudar-
Svoboda (2. kolo SNL); Slo-
venske Konjice: Dravinja-Ta-
bor Jadran, Turnišče: Gidos-
Era Šmartno (1. kolo II. SNL,
vse 16. 30).
Ponedeljek, 24.8,
Rokomet
Slovenske Konjicc; medna-
rodni turnir z udeležbo Celja
Pivovarne Laško, Zagreba in
Pratta (Italija). Od 16. ure.
Nasicoic na Jannu East
Slovenska himalajska odprava Jan-
nu 92, ki jo sestavljajo pretežno alpini-
sti s Celjskega, se bo na pot odpravila
24. avgusta. Iz celjske regije bodo se-
demtisočaka skušali osvojiti Tomaž
Žerovnik, Dušan Debelak, Rudi Pod-
goršek in Dani Bedrač, skupaj s Tone-
tom Pavličem iz Solčave ter Damja-
nom Vidmarjem iz Škofje Loke.
Namen odprave je osvojiti 7468 me-
trov visoki Jannu East preko nepre-
plezane, izjemno zahtevne vzhodne
stene, ki so jo skušali preplezati že
mnogi alpinisti.
Jannu East je že nekaj časa v ospre-
dju zanimanja svetovne alpinistične
javnosti kot eden najaktualnejših še
nepreplezanih sedemtisočakih v Hi-
malaji. Morebitni uspeh slovenske od-
prave bi gotovo utrdil pozicije sloven-
skega alpinizma v svetu.
Člani odprave se bodo na pot odpra-
vili 24. avgusta, najprej z letalom do
Amsterdama, od tam pa v New Delt
ter dalje v Katmandu. Sledil bo dvod
nevni prevoz s kamionom in terenski
mi vozili, nato pa štirinajstdnevna pri
stopna hoja do baznega tabora, n
nadmorski višini 5300 metrov, d
vznožju stene, ki jo nameravajo pr<
plezati.	N.(
Alpinisti, ki se pripravljajo na odpra-
vo, bodo v soboto pripravili na Kle-
menči jami odhodnico. Poimenovali so
jo Noč na jami. Tam bodo poleg zaba-
ve pripravili še demonstracijsko ple-
zanje. Na prireditev vabijo vse ljubite-
lje planin.
Za odpravo so denar namenili SIAL i
Celja, diskoteka Jungle iz Celja, Sa
vinjski magazin Žalec, Alpos Šentjui
Viva la musica Avguštin iz Celja, Opti
ka Smole, LDS Žalec, NT&RC, Optik
Salobir Leveč in številni drugi.
Poraza
slovenskih ekip
v finalu Ikotovega memori-
ala v košarki sta se pozno si-
noči v Slovenskih Konjicah
pomerili ekipi Panioniosa in
Slobodne Dalmacije, v tekmi
za 3. mesto pa Comet in Smelt
Olimpija.
Konjičani so izgubili proti
Splitčanom z 78:105 (41:46),
potem ko so vodili vse do 16.
minute (31:30), prednost go-
stov pa se je prvič na več kot
deset točk povzpela šele v 29.
minuti. Strelci za Comet:
Šmid 23, Nerat 18, Železnikar
11, Mijovič in Kožar 4, Šrot in
Perkipo 2, pri pokalnem prva-
ku Hrvaške pa so bili najboljši
Naglic 22, Cutura 17, Cizmič
15 ter Bukva in Videka po 12.
V drugem polfinalu je grški
Panionios premagal oslabljeno
Smelt Olimpijo, za katero pa
je prvič zaigral temnopolti
ameriški center Lengston,
z 92:85 (45:43).
Smola cellsklh kolesarjev
Na mednarodni kolesarski
dirki Okoli Slovaške zastopa
reprezentanco	Slovenije
okrepljeno moštvo Celja, ki
ima v konkurenci 12 nacional-
nih in 7 pokrajinskih ekip pre-
cej smole, saj je po odstopu
Glivarja in Majdeta že skoraj
prepolovljena.
Kolesarji so največjo napa-
ko naredili v drugi etapi, ko so
po gorskem cilju izgubili stik
z glavnino in zaostali za pol-
nih šest minut. V naslednji
etapi se jih je držala neverjet-
na smola, saj so morali šest-
krat zamenjati predrto zračni-
co, Šmerc, Majce, Melanšek in
Glivar pa so se pri padcih po-
šteno potolkli. V nadaljevanju
gre ekipi, ki jo vodi Edi
Kranjc, nekoliko bolje in dve
etapi pred koncem si je doma-
la že zagotovila nove točke
v tekmovanju za svetovni po-
kal. Dirka Okoli Slovaške je
tudi letos eno najmočnejših
večetapnih kolesarskih tek-
movanj v Vzhodni Evropi.
Med nastopajočimi pa so tudi
udeleženci zadnje olimpiade.
Vrstni red po 7. etapah: 1.
Tesar (CSFR) 22:42,07, 2.
Kom-ad (Slovaška) 26 sekund
zaostanka, 3. Padernos (CSFJ
+42, 37. Melanšek +8.27, 51
Sviben +15.13, 51. Šmei
+ 15.14, 52. Turk (vsi Sl(
+ 16.42; ekipno: 1. ČSF
62:15:36, 2. Slovaška +3.35,:
Moravska +13.13, lO.Slovenij
+40.46.
ŠPORTNA PRODAJALNA
Bllrosport
I^TIIS^
Efenkova 15, Šentjur, tel.: 063/741-327
miKA IZBIRA, USODNE CENE
-	športni copati: ADIDAS, VICTORV, REEBOCK
-	moške in žensl<e trenirl<e že od 1.800,00 SIT
-	otrošl<e trenirl<e od 1.300,00 SIT
-	kolesa (prodaja na 4 čeke)
-	tenis program
-	nahrbtniki za planinarjenje
-	planinski čevlji
-	športne torbe
-	po naročilu dobavljamo vso športno opremo za po-
sameznike in klube.
Delovili čas od 8.-19., sobota 8.-12.
Št. 33 - 20. avgust 1992
13
Imamo »svetovne« barve
celjski oblikovalec MInJa BaJagIč o športnih simbolih - Njegov navUlh so celjske zvezUe In modro-rumena kombinacija
Znaki tudi pri nas vse bolj
postajajo razpoznavni simbol
velikih športnih tekmovanj,
toda tovrstna dejavnost je
praktično še v povojih. V pre-
teklosti šport pač ni temeljil
na tržnih principih in zato je
marsikateri klub iz najvišje
državne lige še brez svojega
znaka, ali pa so izvedeni po-
vsem nedomiselno.
V Celju je ledino na področ-
ju športnih simbolov pred do-
brim desetletjem začel orati
Minja Bajagič z znakom za
mladinsko evropsko prvenstvo
v košarki 1980. Njegovi so tudi
znaki za mladinsko SP v šahu
na Dobrni, 100-letnico športa
v Celju, odpovedani kegljaški
tekmovanji za svetovni pokal
in svetovno prvenstvo in kot
zadnja najbolj zahtevna pro-
jekta celostna podoba Plaval-
ne in "Rokometne zveze Slove-
nije.
»Vselej sem spremljal šport,
kar je predpogoj za uspešno
izpeljavo celotnega projekta.
Tudi zato sem se lahko izogi-
bal klasičnim potezam športn-
;kov in strogim geometrijskim
U\Vom. Globalni vpogled na
^/oločeno športno panogo seve-
da olajša pot do ideje, ki se
mora poroditi v približno
enem tednu, v nasprotnem pa
se vse izjalovi,« pravi Minja
Bajagič, ki je v sodelovanju
z Rokometno zvezo Slovenije
pripravil tudi projekt enotne
športne izkaznice.
»Znak mora biti enostaven,
primeren za vsakršno izvedbo
in tudi vsako okolje. To je bilo
moje vodilo pri delu za obe
svetovni prvenstvi: šahovsko
dekle in globus s keglji bi lah-
ko uporabljali po vsem svetu
in ne bi izgubila niti dela svoje
identitete in originalnosti. Ko
se športni zanesenjaki poose-
bijo z znakom, sem zadel bi-
stvo, čeprav brez zapletov ne
gre. V upravah so običajno
bolj trdoživi ljudje in je po-
trebna precejšnja mera prepri-
čevanja, toda mojega izdelka
doslej še niso nikjer zavrnili,«
pravi Minja.
Računalniki so v zadnjem
obdobju neprogrešljiv pripo-
moček tudi za likovne obliko-
valce, vendar res samo pripo-
moček, orodje. »Računalnik
samo olajša zadnjo fazo dela,
vse drugo pa je stvar domišlji-
je in idej. S strojem si poma-
gam šele zadnjih nekaj mese-
cev, prve znake pa sem delal
ročno. Največ dela je bilo
z znakom za lansko, nesojeno
kegljaško SP. S šestilom in
ravnili sem se krepko namučil,
preden sem narisal odprt glo-
bus, ko pa naročnik znak potr-
di, se šele začne pravo delo.
Zato je toliko bolj pomembno,
da je znak karseda enostaven
za vsakršno izvedbo. Nikoli
nimam v glavi samo golega
znaka, marveč tudi druge pro-
mocijske materiale: značke,
kolajne, diplome, plakate, do-
pisne liste, ki so filter pri na-
stajanju končnega izdelka.
Najprej začnem s kovinskimi
deli: z značkami in medaljami,
kjer ni nobenih barvnih kom-
binacij in šele v nadaljevanju
se lahko sprosti ustvarjal-
nost,« meni Minja Bajagič, ki
je doslej največ sodeloval
s celjskimi športniki.
»Favoriziram celjske mo-
dro-rumene barve, ali pa celj-
ske zvezde, kar mi mnogi oči-
tajo. Toda lahko smo ponosni,
da smo eno redkih mest z bo-
gato zgodovino in simboli,
oboje pa je odlično uporabno
pri snovanju novih oblikovnih
zadev. Ljubljanski zmaj, deni-
mo, je imaginarna zadeva,
z našimi zvezdami pa je bi-
stveno drugače. Celje je zame
že od nekdaj poseben motiv in
priložnost, da svetu pokažem
vso pestrost in barvitost me-
sta. Švedi imajo v svojih sim-
bolih modro-rumeno barvno
kombinacijo, ki je podprta
s kronami; torej sta to »svetov-
ni« barvi in se toliko bolj ne
smemo sramovati,« je kritično
končal Minja Bajagič, ki se pri
svojem delu drži še enega ne-
pisanega pravila: znak je nosi-
lec tekmovanja in izhodišče za
trženje prireditve.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
mladinsko evropsko
prvenstvo v košarki
svetovno prvenstvo
v šahu za mladinke
svetovni pokal v
kegljanju
stoletnica organiziranega
športa v Celju
svetovno prvenstvo
v kegljanju
Rokometna zveza
Slovenije
Plavalna zveza
Slovenije
Minja Bajagič je sodeloval (na
sliki njegov znak) na natečaju
za znak zimskih olimpijskih
iger Sarajevo 1984, vendar
ima z natečaji slabe izkušnje.
»Praviloma so v bivši Jugosla-
viji zmagovali oblikovalci iz
mesta-prireditelja tekmova-
nja. Tako je bilo s sarajevsko
olimpiado, šahovsko olimpi-
ado v Novem Sadu in zato sem
se doslej udeležil le enega na-
tečaja.«
Planine - priložnost za sprostitev
v Sloveniji Je ena Izmeil najbolj razširjenih športno-rekreativnih dejavnosti
planinarjenje
Slovenski planinci nimajo
težav pri izbiri krajev, kamor
usmerjajo svoj korak, saj je
Slovenija bogata z gorami in
planinski svet zajema precejš-
ne površine.
Seveda pa se želje ljudi
močno razlikujejo in tako se
tisti, ki želijo v gorah prisluh-
niti sami sebi, odpravijo na
izlet sami. Tisti pa, ki so tudi
v gorah radi v družbi, se prik-
ljučijo planinskim skupinam.
Le-ti organizirano in pod vod-
stvom planinskih vodnikov
odhajajo na ture, ki so bolj ali
manj zahtevne. V planinskih
pisarnah oziroma na sedežih
Planinskih društev so na voljo
najrazličnejši programi, med
katerimi lahko izbirate po
lastni presoji.
Osnovna dejavnost na pla-
ninskem izletu pa je seveda
hoja. Prav to pa predstavlja
določeno prednost, saj pri tej
vrsti gibanja ni nikakršnih
omejitev. Hoja namreč pospeši
delo notranjih organov, zlasti
delovanje srčno-žilnega in di-
halnega sistema. Korak pri
hoji mora biti čimbolj nara-
ven, poleg tega pa je treba pa-
ziti, da pri vzponu v hrib
skrajšate korak in dihate skozi
nos in usta. V veliko pomoč pri
prenašanju dela teže na roke
sta lahko tudi smučarski pali-
ci. Seveda pa moramo pri hoji
upoštevati postopnost, tako
pri izbiri dolžine poti kot pri
njeni težavnosti. Pomenibno
je, da si človek prej pridobi
nekaj kondicije, za kar so pri-
merne krajše poti, kot so npr.
Šaleška, Savinjska, Za-
savska ...
Pomembno vlogo pa ima tu-
di ustrezna planinska oprema,
h kateri spadajo čevlji, vetrov-
ka s kapuco, pulover, baterij-
ska svetilka... Pri odločitvi za
večdnevni izlet je treba načr-
tovati tudi stroške za prenoči-
tev, prehranjevanje in topel
obrok.
Vedno pa morate planinariti
tako, da pridete na vrh zgodaj
zjutraj ali pred večerom. Ni-
koli ne smete uporabljati bliž-
njic, saj se je vedno treba rav-
nati po markiranih znakih.
Tudi na planinarjenju namreč
prežijo nekatere nevarnosti, ki
se jim z ustrezno previdnostjo
lahko izognemo. Najpogostejši
vzroki nesreč so zdrsi, kame-
nje, ki se proži, izčrpanost,
v poletnem času pa predstav-
ljajo veliko nevarnost zelo hi-
tre vremenske spremembe.
Vsak, ki se odloči za planin-
ski izlet, se vrača domov poln
energije in delovnega elana,
česar pa nam v teh poletnih
mesecih še kako primanjkuje.
JULIJANA HOCEVAR
Ohcet bo po naše
Običaji iz časa pravih ohceti
v Obsotelju tonejo v pozabo,
zato so se v zdravilišču Atom-
ske Toplice odločili, da jih
obudijo. Konec tega tedna bo
tako v znamenju prireditve
Ohcet'"^o naše, začeli pa so
z včerajšnjim ženinovim vaso-
vanjem.
Danes bosta s pomočjo pev-
skega zbora iz Podčetrtka de-
kliščina in fantovščina, osred-
nja prireditev pa bo prihodnjo
soboto, 22. avgusta, pred hote-
lom v Toplicah ter v bližnji
okolici. Svatje bodo prišli po
nevesto po 16. uri, ko bodo na
sporedu njihove prošnje za ne-
vesto, pripenjali si bodo šopke,
nato pa bo poslovilni govor
pred odhodom z domačije,
svatovski sprevod ter prihod
sla, ki bo na konju prinesel
pismo šrangarjev. Po šranga-
nju bosta civilna ter cerkvena
poroka.
Posebej živahno bo po
20. uri ob svatovski mizi na tr-
gu Atomske vasi: zvezani že-
nin se bo lahko rešil z gorečega
»štrika«, prinesli bodo svatov-
ske kruhe, pokazali bodo, ka-
ko se je »ahtalo« nevesto ter
njen šopek... Po polnoči bo
zbrane nagovoril starešina, re-
zali bodo poročno torto, vrgli
šopek med dekleta, snemali
poročni »krancl«, za konec pa
spremljali odhod ženina in ne-
veste.
BJ
Po Nike v Eurosliop
Ker je tudi v časih, ko so žepi mno-
gih ljudi velikokrat bolj prazni kot
polni, zadovoljivo povpraševanje po
artiklih znanih svetovnih proizvajal-
cev, bo mnoge razveselila ponudba iz
trgo\ine Euroshop iz levškega pro-
dajnega centra Lena (bivša Nama).
Tam je namreč med ostalim mogoče
izbirati tudi med pestro ponudbo
športnih copat, majic in hlač ameri-
ške blagovne znamke Nike. Prodaja
proizvodov Nike je bila v mesecu dni,
od takrat ko je trgovina Euroshop
odprta, presenetljivo dobra, pravi
lastnica trgovine Darja Dobrotinšek.
Sicer je v Euroshopu po zelo ugodnih
cenah mogoče kupiti še priljubljene
trenirke zmečkanke, nekaj kozmeti-
ke, sončnih očal, bižuterije in veliko
konfekcije za mlade, predvsem jeansa
(hlač in jaken) v najbolj priljubljenih
barvah.
V kratkem nameravajo v trgovinici
prodajati tudi jeans j akne in hlače
Leviš, ponudba pa bo razširjena še
z nekaterimi artikli, po katerih obi-
skovalci Euroshopa veliko povprašu-
jejo. Največji poudarek bo na oblači-
lih za prosti čas, tako da si boste
lahko mladi in tisti, ki se počutite
mlade, kupili del svoje garderobe
prav v prijetni trgovini Euroshop.
EPP
^fffovina Euroshop v levški Leni olajšuje nakupe tudi s prodajo na dva čeka
—-^
(m
PRODAJALNE
, SAVINJSKEGA
MAGAZINA
Laški rizling KK Ruj 1/1	89,40
Briško rdeče G. Brda 1/1
zaščiteno	105,00
Pralni prašek »FAKS« 3/1	419,00
Stil 1,5 litra	91,80
Zobna pasta Dent a med	75,00
AKCIJSKA PRODAJA
od 17. do 25. 8. 92
---
Št. 33 - 20. avgust 1992
14
Stane & Co. prevetrili fonoteko
Glasbena politika na Radiu
Celje je bila vrsto let šibka
točka našega radia, pa čeprav
se radio prične in konča z glas-
bo. Glasbenega urednika ni-
smo imeli, kar je bilo slišno
tudi na programu, ko ni bilo
mogoče zaslediti glasbene
usmeritve našega radia. Glas-
bo smo izbirali po načelu malo
mešano, načelno za vsakogar.
Odkar smo v uredništ\'u zapo-
slili Staneta Špegla na mesto
glasbenega urednika, so se
stvari pričele spreminjati. Na
bolje, seveda.
Stane Špegl je Velenjčan, po
poklicu elektro inženir, z glas-
benimi izkušnjami, saj je igral
več let kitaro pri skupini Šank
ročk, nato pa se je z elektron-
sko glasbo ukvarjal še pri sku-
pini Pin. Glasbo je izbiral pred
leti že na Radiu študent
v Ljubljani, kjer se je najprej
nameraval poskusiti kot ton-
ski tehnik. Kasneje se je zapo-
slil v Gorenju, ko je videl raz-
pis za delovno mesto glasbene-
ga urednika na našem radiu,
pa se je prijavil, čeprav prizna,
da nas pred tem ni nikoli po-
slušal.
Ko je prišel na poskusno de-
lo na Radio Celje, je bilo de-
lovnih izzivov veliko. Fonote-
ka je bila namreč po požaru še
neurejena, glasbene politike ni
bilo, pa tudi novinarji nismo
bili vajeni, da bi imeli v hiši
koga, ki bi nam lahko pomagal
pri izboru glasbe za opremlja-
nje govornih prispevkov.
Stane se je odločil, da skozi
eter spusti le kvalitetno glas-
bo. To pomeni, da v rednem
programu ne boste slišali
»harmonika popa«, značilnega
za precejšnje število sloven-
skih izvajalcev. Zaradi sveže
glasbene politike je bilo nekaj
telefonskih klicev starejših
poslušalcev, ki jim je svež
glasbeni veter odveč, po drugi
strani pa je precej mlajših, ki
pravijo, da je glasba sedaj tudi
na našem radiu precej boljša.
Za glasbeno politiko v našem
uredništvu skrbi Stane Špegel,
pri tem pa si je ustvaril krog
mladih sodelavcev, katerih
imena lahko večkrat slišite'
v napovednih špicah radijske-
ga sporeda. To so Evelyn Filip,
Sabina Koleša, Peter Košto-
maj, Sandi Plaskan, Davor
Klarič, Mario Medvešek, poleg
teh pa še Brane Rončel, Sandi
Križanič in Andrej Lenič za
avtorske tematske oddaje.
V glasbenem maratonu lahko
prisluhnete tudi ročk oddaji,
ki jo pripravlja Aleš Uranjek
in tehnovalu, ki ga pripravlja
Aljoša Bončina, oddajo Top
ročk pa pripravlja Stane sam.
Ker pa ohranjamo tematske
glasbene oddaje v poznem po-
poldanskem času, lahko še
vedno na svoj račun pridejo
ljubitelji najrazličnejših glas-
benih zvrsti.
Stane Špegel občasno pri-
pravlja tudi analize razmerja
glasba-govor v našem progra-
mu in ugotavlja, da govorimo
še vedno mnogo preveč, saj je
razmerje skoraj ena proti ena.
Zato je v poletni shemi predla-
gal uvedbo torkovega glasbe-
nega maratona, ki se je dobro
prijel in deluje osvežujoče.
Naši poslušalci se večkrat
pritožujejo, da je na valovih
radia, ne samo našega, prema-
lo slovenske zabavne glasbe.
Toda sodeč po analizi fonoteke
našega radia, je to razumljivo.
Domača glasbena produkcija
je na kompaktnih diskih za-
stopana z 2,5 odstotka, ostalo
je tuja glasbena produkcija.
Na LP in single ploščah je
7 odstotkov domače glasbene
produkcije ter 93 odstotkov
tuje, na kasetah pa 37 odstot-
kov domače zabavne glasbe,
50 odstotkov narodno-zabav-
. ne glasbe in 13 odstotkov tuje
zabavne glasbe. Skupaj torej
pomeni, da imamo v fonoteki
80 odstotkov tuje glasbe, 10
domače zabavne in prav toliko
narodno-zabavne glasbe. Obe-
nem Stane Špegel ugotavlja,
da je na valovih Radia Celje
slovenska glasbena produkcija
zastopana s 27 odstotki, kar je
več kot na RGL, Radiu Vele-
nje, Koroškem radiu, MM2 in
na radiu Koper.
Stane si je za cilj zastavil
tudi urediti fonoteko in vnesti
podatke v računalnik, pri če-
mer mu pomagajo honorarni
sodelavci. Obenem se zaveda,
da je glasbenih novitet na ra-
diu premalo, ker se oskrbuje-
mo pretežno z glasbo, ki je na
prodajnih policah slovenskih
trgovin, žal pa ne sodelujemo
s tujimi D. J., pa tudi po naku-
pih v tujino ne hodimo. Razlog
je, seveda, znan. Denar. Za
malo denarja pa pravijo, da je
malo muzike. Še posebej naj-
novejše.
NATAŠA GERKEŠ
Petkove
štengce
VROČI CE
Zadnja
možnost
Nataša in Simona sta tret
ja oz. četrta finalistka izbor;
za Miss Celja '92. Tako s
pač odločili poslušalci zad
njega Vročega CE. Praznih j
torej še šest mest. Dve bom,
napolnili jutri, ko bo na spo
redu tretji in hkrati zadnj
krog radijskih predtekmo
vanj. Zadnja možnost
skratka.
Odziv po časopisni plati j
presenetljiv. Fotografije, \
jih pošiljajo kandidatke, p
dajejo slutiti, da bo boj z
najlepšo neizprosen prav d
konca. Tudi člani žirije (nad
strokovne) počasi napovedi
jejo prihod. Zadnja dva, 1
sta mi prisegla sta... no, te
ga seveda ne morem izda
zaradi same regularnosti I;
bora. Pa kljub vsemu: ede
je megatonski tehnik, dni|
pa obrambni minister.
Drage moje! Kvalifikacij
se bližajo koncu. Zanemai
Ijivo malo je glasovnic na rs
čun tistih deklic, ki so izpac
le na radijskih glasovanji)
Odkrito vam moram prizm
ti, da bom jezen, če jih ne b
bistveno več. Ja, tako jezei
da bom globoko premisl
o psihologiji izgubljanj;
Evo, po drugi strani pa se;
preko prijavnic prijavilo di
cat lepotic in prav žal mi j
da nekatere ne bodo vide
finala. Nekaj bom mor;
ukreniti... Najbolje, da po
sluhnete oddaji Vroči C
Sicer je vse O.K. Pridne si
pogumne, večinoma pra^
lepotice. Le tako naprej.
Finalistki MC-92
šestnajstletna Nataša I
jen je iz Celja. Dijakii
srednje ekonomske šole. D
modre oči in škorpijo
v horoskopu. V prostem ča
je blondinka.
Simona Tofant, dvajseti
na Celjanka, študira kemi
Je rjavih las in zelo rja'
oči. Klasična devica.
Št. 33 - 20. avgust 1992
15
V kraljestvu zlatoroga
z InvaUaom brez nog na najvišji vrh Slovenije - Od Triglava se zvrti
Vrh Triglava se je oblikoval
ob prelomih, z delovanjem le-
denikov in razpadanjem kam-
nin. Za območje Triglava je
značilno alpinsko ter subni-
valno rastlinstvo in živalstvo.
Pa je Triglav res samo to?
Slovencem prav gotovo po-
meni še veliko več. Je narodni
simbol. S svojo mogočno po-
dobo se je ugnezdil v zavest
prvih priseljencev, prežel je
njihove bajke in verovanja,
nato pa vedno bolj buril domi-
šljijo, strah in radovednost.
Tudi nas so prežemali po-
dobni občutki, ko smo se
prejšnjo nedeljo odpravili na
ta najvišji vrh v Sloveniji. Če-
prav je jasno, da pohod na Tri-
glav že dolgo ni več nikakršno
herojsko dejanje. Za Mirka
Lebarja, invalida brez nog, ki
je v torek priplezal do Aljaže-
vega stolpa, to prav gotovo ne
velja.
Izlet v zgodovino
»Tam stoji Triglav, prav
zdaj se prikazuje iz temno ža-
rečega, mističnega žara dav-
nih stoletij in raste v svetlo luč
naših časov. Visoko sega v si-
nje višave, resnobno glavo mu
venčajo nebesni oblaki, na
njegovem širokem, skalnatem
čelu se svetlika sij vladarja,
v globokih gubah njegove
skalnate halje pa se skrivajo
bajke«, je pred leti zapisal dr-
. Julius Kugy.
Težko je vso lepoto Triglava
opisati z nekaj besedami. Dr-
.Kugyju je to uspelo. Mi pa
smo na Kredarici srečali šest-
desetletnega Janka Kralja iz
Lesc. Janko je pristen Gore-
njec, kar je mogoče spoznati že
po naglasu. Tisti ponedeljek je
praznoval obletnico posebne
vrste. Petdesetič na Triglavu.
»Tale pot čez Rž me že dese-
tič ali enajstič vabi na Kreda-
rico, potem pa naprej na Tri-
glav. Moja žena ne prizna, da
sem danes na Triglavu že pet-
desetič, to pa zato, ker ne šteje
vsega časa. Ko mene ne bo več,
pa bo ona prav gotovo tudi to-
likokrat tukaj...
Spominjam se, kako je bilo,
ko sem bil na Triglavu prvič.
To je bilo 47. leta, ko sem bil še
mlad nadebudnež. Hodil sem
tri dni - pa ne v takšnih čevljih
kot danes. Takrat so bili čevlji
okovani še z jegri. Tiste žeblje
so proizvajali kroparji in ta-
krat je bilo veljavno, da žebelj
pride na skalo, česar pa danes
ne moremo več trditi.
Sicer pa sem hodil že po
vseh vrhovih v Sloveniji — od
Jalovca, pa do Koroških go-
ra... Najlepši vrhovi pa so se-
veda moji 'domači - Julijci.«
Janko je med pripovedova-
njem zajokal. Mislila sem, da
ga je premagal spomin na mla-
da leta. Ko se je pomiril, mi je
razložil, zakaj. »Nekoč, ko sva
šla skupaj, se je tukaj, na Tri-
glavu, ubil moj prijatelj.« Go-
ra je zahtevala svojo žrtev.
Siva pot
Severno podobo Triglava so
dolgo poznali le pastirji,
oglarji in lovci. Leta 1836 se je
kustos kranjskega deželnega
muzeja Henrik Freyer vračal
z botanične ekskurzije na
Mangart in mimogrede zavil
tudi v Vrata. Znašel se je pred
enim največjih in najmogoč-
nejših ostenij v Alpah: pred
Triglavsko severno steno.
Obisk vznožja severne plati
Triglava je danes ravno tako
mikaven kot takrat, čeprav je
sedaj udobnejši in varnejši.
Mi smo se iz Mojstrane, kjer
je planinski muzej, v katerem
je med drugim predstavljen
tudi Triglavski narodni park,
odpravili po cesti v široko do-
lino. Markirane bližnjice
skrajšujejo makadam. Cesta se
konča pri Aljaževem domu, ki
je bil slovesno odprt le leto dni
za postavitvijo Aljaževega
stolpa na Triglavu. Potem se je
pričelo plezanje. Prvi dan smo
z Mirkom, ki za plezanje po-
tiebuje enkrat več časa kot je
normalnega hoda, hodili
enajst ur. Prespali smo na pro-
stem, na neki skali. Naslednji
dan, v ponedeljek, je Mirko do
Triglavskega doma na Kreda-
rici hodil sedem ur.
Triglavski dom
Postavitev Triglavske koče
na Kredarici je bil najpo-
membnejši podvig Jakoba
Aljaža. Po otvoritvi Aljaževe-
ga stolpa je izbral lokacijo za
kočo in 10. avgusta leta 1896
so jo že slovesno odprli. Prvič
so kočo povečali leta 1910,
drugič pa leta 1954. Takrat je
iz koče prerastla v Triglavski
dom. Poslednjič pa so Triglav
prenovili pred devetimi leti.
Otvoritev razširjenega doma
na Kredarici je bil 10. septem-
bra 1983.
Janko Rekar, po poklicu
meteorološki opazovalec, je že
deset let oskrbnik Triglavske-
ga doma na Kredarici.
»Tukaj sem vsako leto vse
poletje. Na meteorološki po-
staji nas je pet opazovalcev in
se redno menjavamo. Vsak
mesec vsak izmed nas dela do-
ločene dneve — to je deset do
dvanajst dni, druge dni pa je
prost. V poletnih mesecih pro-
sti čas preživim na Kredarici,
tako da sem stalno tu še kot
oskrbnik doma. Zadnjih deset
let nam na Kredarico v službo
ni več treba hoditi peš - vozijo
nas s helikopterjem. Menjava
meteorologov se včasih sicer
zavleče zaradi vetra in megle.
Takrat pač počakamo, da se
vreme izboljša.
Pred leti, ko smo se menjali
peš, je bilo to dosti bolj te-
žavno.«
Mi smo bili na Triglavski
koči v ponedeljek, 10.
avgusta, torej natanko še-
stindevetdeset let po otvoritvi.
Pa nam ni tega nihče omenil,
niti ni bUo nikjer posebej oz-
načeno - izvedeli smo šele, ko
smo s težavo prebrali spomin-
sko ploščo, ki je v domu po-
stavljena v čast tistim, ki so za
Triglavski dom naredili
največ.
Aljažev stolp
Jakob Aljaž, duhovnik iz
Dovja, je bil tisti, ki je na ste-
žaj odprl vrata kraljestva zla-
toroga. Tri desetletja je bil
župnik dovške fare, v kateri je
tudi najlepši del z očakom Ju-
lijskih Alp in v tem času je
globoko dojel, kaj pomeni Tri-
glav narodu, kateremu pri-
pada.
Aljaž je potreboval dve leti,
da je za prebujanje in razvoj
slovenskega gomištva ustvaril
tri pomembna zavetišča: Alja-
žev stolp na 2864 metrov viso-
kemu Triglavu, Triglavsko ko-
čo na 2515 m visoki Kredarici
in Aljaževo kočo, predhodnico
Aljaževega doma v Vratih.
V poletju, 7. avgusta 1895, je
na vršac Julijskih Alp postavil
stolp in s tem opravil zgodo-
vinsko dejanje.
Na ta najvišji vrh in naj-
močnejši simbol slovenstva
smo stopili v torek natančno
opoldne. Sicer nismo imeli kaj
prida videti: v skladu s politič-
no usmeritvijo so Aljažev
stolp, ki je bil prej okoli petde-
set let rdeče barve, lani pobar-
vali belo. Lani so tudi pospra-
vili smeti, ki so prej dolga leta
opominjale na kulturo planin-
cev. Pa tudi peterokrako zvez-
do so sneli.
Nauk zmagovalca
Mirko je svoj neverjetni
podvig, ki ga jaz še vedno ne
morem razumeti, pa čeprav ga
sedaj že nekaj časa poznam,
komentiral takole: »S tem sem
dokazal eno veliko neumnost.
Ampak ne bo pozabljena do
konca življenja!«
Mirko je mogoče res dokazal
neumnost. Če je neumnost vo-
lja. Moč. Norost. Upanje. Vsi
planinci, ki so Mirka srečali na
poti, so njegov podvig odobra-
vali, ga sprejeli kot nekaj fe-
nomenalnega. Razen nekate-
rih moralistov, ki so prepriča-
ni, da invalidi ne sodijo dru-
gam, kot v voziček. Z obrazov
teh ljudi je odsevalo zgražanje.
Pa nič zato.
Mirko jim je dokazal, da se
motijo. Dokazal je, da niso he-
roji ali »pravi Slovenci« tisti,
ki gredo na Triglav na izlet ob
koncu tedna. Samo zato, da se
potem hvalijo.
Mirko jim je dokazal, kdo je
pravi »slovenskega naroda
sin«...
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Tja pogleda j na višave,
kjer Triglav kipi v nebo,
štej snežnikov goličave,
kar dozre najdalj oko!
(V. Vodnik, Vršac)
.. .Sokolje gnezdo si - Triglavska koča:
zavetje varno vsakemu ti bodi;
za rod slovenski več se ti naroča:
Razkaži svojo zemljo nam odtodi,
da vname za njo se mu želja vroča,
da za njo se bori, kjer koli hodi.
(Fran S. Finžgar)
Vsako jutro v zarji novi
naši zažare vrhovi
čakajo, kdaj prideš spet,
ki si jim bil varuh svet
naš triglavski kralj Matjaž
župnik z Dovjega — Aljaž.
(napis na Aljaževem grobu v Dovjem)
»Dokazujem eno veliko neumnost! Ampak, ne bo pozabljena do
konca življenja!«
Na Pr^u, ob začetku plezanja, z alpinistom Miranom Cesar-
jem: »ISe enajst ur hoje! Ampak, zmogel bom!«
Janko Rekar, meteorolog in oskrbnik Triglavskega doma na
Kredarici: »Zdaj, ko nas na Kredarico vozijo s helikopterjem, je
vse v redu. Ko smo hodili po ,konjski poti' ali s smučmi, je bilo
dosti huje...«
»Samo predstavljaj si: Savinjčan brez nog na vrhu Triglava! Le
komu drugemu bi to uspelo?*
Št. 33 - 20. avgust 1992

Bralci NT so preživeli lep tian na kmetiji BrIleJ na Planini - Kraj lep kot Trnuljčica
- Zmagala Je ekipa Šmarje - Konjice - Kulturni maraton In šaljive Igre
Veliko akcij smo za bralce
Novega tednika in poslušalce
Radia Celje pripravili v naši
hiši, že dolgo pa ni bilo sreča-
nje tako prijetno kot zadnje na
kmetiji Brilej na Planini pri
Sevnici. Izletnikov avtobus
s šoferjem Hugom je po ogledu
prostorov lončarja Busarja
v Prožinski vasi pripeljal sku-
pino potnikov, ki smo jih iz-
brali preko računalnika. Tako
so bili tokrat z nami povsem
novi obrazi, ki pa so nam sicer
že dolgo zvesti, mnogi cela de-
setletja.
Naš fotoreporter Edi Mas-
nec, ki kar rojeva najrazličnej-
še zanimive ideje, si je že pred
izletom umislil šaljive igre
v katerih so potem skoraj ves
dan, sodelovali potniki, razde-
ljeni v občinske reprezentan-
ce. Štiri ekipe so se borile za
prehodne rumene majice NT-
RC in agencije Dober dan, kaj-
ti osvojitev teh majic je pome-
nila napredovanje v naslednje
kolo počitniško šaljivih iger,
ki jih mislimo nadaljevati vse
dokler bo še lepo vreme.
Pri Brilejevih so nas sprejeli
tako kot da smo stari hišni
znanci ali celo sorodniki. Udu-
čeva Ivanka je spekla »planin-
sko pršjačo«, to je poseben
kruh, ki je doma prav tam, na
Planini. Kruh se po stari nava-
di lomi in ne reže, vsem pa je
bil na moč všeč, zato ni čudno,
da so mnogi spraševali, če bi
ga lahko kupili za domov.
V priročni Brilejevi delavni-
ci, ki je v sklopu številnih
stavb na kmetiji, je že dišalo
po srninem golažu, ki ga je že
od pete ure zjutraj vestno in
natančno kuhal sosed Jože, si-
cer vnet lovec.
Mati Julijana Manček je sto-
pila do vsakega potnika in mu
stisnila roko v pozdrav, zraven
pa dodala besede iskrene do-
brodošlice. Za hišo v senci so
razsajali štirje domači godci
Andrej Koželj s trobento, Ivan
Pušnik s harmoniko, Matej
Romih s klarinetom in Anton
Tiselj z baritonom, takoj, ko je
izstopil iz avtobusa, pa se jim
je pridružil še harmonikar
Gojko Jevšenak iz Stranic.
Brilejevi z bližnjimi in daljni-
mi sorodniki, pa številni kra-
jani, ki so se pridružili v lepem
sončnem jutru, kjer je zelena
barva imela drugačno barvo
kot v dolini, so se gibčno vrteli
med prišleki in spraševali, kaj
želijo. Res so poskrbeli za vse,
da je bilo prijetno, kot že dolgo
ne.
Štiri elcipe v boj za
majice
Hitro so bile sestavljene štiri
ekipe Celje - Laško, Šentjur,
Žalec in Šmarje - Konjice, po-
meriti pa se je bilo treba v kar
sedmih šaljivih igrah: valjanje
po travi, hoja s hoduljami, za-
bijanje pohorskega biljarda,
stepanje jajc, skakanje v vreči,
vožnja s samokolnicami in na
veliki finale še vlečenje vrvi.
Boj za prvo mesto je bil odprt
vse do zadnje discipline, vleče-
nja vrvi, na koncu pa je slavila
kombinirana ekipa Šmarje
- Konjice v postavi štirih žensk
Marije Koštomaj iz Pilštajna-
,Tatjane Kovačič iz Rogaške
Slatine,Cvetke Drozg s Prista-
ve in Milice Sire iz Konjic, za
okrepitev pa jim je bil »zuna-
nji« član, harmonikar Gojko
Jevšenak. Ekipa se je odlično
ujela in se tudi upravičeno
uvrstila v naslednje kolo. Dru-
go mesto je osvojila ekipa Ce-
lje - Laško, 3. Šentjur in 4. Ža-
lec. Nihče ni bil razočaran, na-
sprotno, vsi so bili veseli pri-
jetnega tekmovanja, lepih na-
grad in hvaležni vsem, ki so jih
spodbujali.
Kosilo je minilo v prijetni
senci pod košatimi drevesi in
skoraj ni bilo krožnika, da bi
v katerem ostalo kaj resnično
dobrega srninega golaža.
Da je bila mera polna, pa so
udeleženci prijetnega izleta še
iskali zaklad in ^a tudi našli.
Planina se predstavi
Dragici Brilej gre pohvala in
zahvala, da je na svojo kmetijo
uspela privabiti vse, ki v le-
pem kraju kaj pomenijo. Naš
radijski tehnik Mitja Tatare-
\nč je poskrbel za dobro linijo
do Celja, tako da so številni
poslušalci lahko spremljali
vse, kar se je na Planini doga-
jalo. Najbolj veseli pa so bili
udeleženci izleta, ko so videli,
kako takšna oddaja nastaja.
Dragica je najprej predsta-
vila kmetijo, kjer smo se zbra-
li. Je velika 14 hektarov, od
tega je 4 hektare gozda. Tre-
nutno je v hlevu samo pet glav
živine. Brilejeva domačija ni
znana samo na Planini, ampak
tudi v širšem slovenskem pro-
storu, saj so pri njej med dru-
gim tudi pripravili Osino po-
doknico Ljubljanskega dnev-
nika. Pri Brilejevih radi poje-
jo, so duhoviti in živijo življe-
nje, ki si ga zaslužijo.
Predsednik sveta KS Plani-
na Anton Krofl-Noni je pove-
dal, da živi na Planini in enaj-
stih zaselkih preko dva tisoč
ljudi, za katere je v domačem
kraju samo 220 delovnih mest,
od tega polovica v Tajfunu,
ostalo v zdravstvenem domu,
šoli, gozdnem gospodarstvu in
še kje. Narašča brezposelnost
zaradi zapiranja delovnih
mest v Železarni Štore in Sev-
nici. Imajo 530 gospodinjstev
in 95 čistih kmetov.
Lovsko družino Bohor sta
predstavila predsednik Franc
Span in tajnik Jože Obrez,
Družina ima 27 članov in eno
žensko, kar je posebnost, go-
spodari pa s 3500 hektari po-
vršin. Najbolj ponosni so na
gmsa, ki živi na skalnatem de-
lu Bohor j a med Kozjim in Jur-
kloštrom.	|
Ivan Knez je predsednik Tu-
Na Planini imajo »nekaj« problemov. Popolna razvalina gradu
sameva, prostor, ki je bil gostilna, je zaprt. Grad je last občine,
ki za obnovo nima denarja. Na Planini imajo 160 telefonskih
priključkov, manjka jim jih okoli 200. Nimajo solidne gostilne,
nimajo prenočišč, imajo pa 64 km krajevnih cest, od tega jih je
samo 15 km asfaltiranih. Največji problem je še vedno neasfalti-
rana cesta s Planine do Sevnice v dolžini 20 km. Krajani so
dvakrat stavkali, pa ni nič zaleglo. Zdaj obljubljajo tretjo
zaporo. Cesta je izredno pomembna povezava s Sevnico, je žila
za tranzit in transport, uporabljajo pa jo še vozila, ki ne morejo
skozi podvoz v Tremarjih na poti proti Zidanemu mostu in dalje
proti Zagrebu. Ta cesta, ki bi jo morala urediti republika (pa
nima denarja), je aktualna že od leta 1974! Spomladi so nekaj
začeli in odšli. Trava okoli ceste je bela kot če bi razsul moko...
Kje so tisti, ki so med vojno in še nekaj let po njej bili pravi
»botri« in prijatelji Planine?
Obiskali smo tudi ljudskega umetnika Franca Buserja.
Udovčeva Ivanka je spekla pršnjačao, ki jo je za dobrodošlii
Brilej.
Pozdravil nas je tudi domači pevski zbor.
Zanimiv boj skakanja v vrečah.
V hoji na hoduljah so bile spretnejše ženske.
Št. 33 - 20. avgust 1992
16,17
fuštva Člani sami
ep izgled kraja,
urističnih sob za
Moti jih zaprt in
ad ter slaba ce-
ne do Sevnice,
bodo pripravili
10 prireditev, de-
bili za nadaljno
a.
udi gasilci, ki jih
lik vodi Rihard
laj se najbolj uk-
ozom pitne vode,
raznih tekmova-
i so osvojili bro-
, v mislih pa so
?m letu, ko bodo
vili 100-letnico
at bi -radi dobili
avto.
Šentvidu že od
e deluje Prosvet-
rja z dvema sek-
tnsko, ki jo vodi
fne in mešanim
irom pod vod-
Romiha. Zbor je
pm času, ko so se
pz službe, ustavil
f in zapel nekaj
1
far prehitro pre-
ti večer. Na ploš-
m hlevom je bilo
'če. Mlado in sta-
in juckalo, da je
eč v dolino. Tja,
dan na mnogih
iskopavanjem in
fompirja.
^niačija je ostala
® pa prijeten spo-
lepo na deželi
'ioii, čudovitimi
Razmišljamo, kje
''Inja postaja. Ne
p, kot večji pro-
domačiji med
[Ji- Vse ostalo bo-
'^upaj z izletniki,
' bralcev NT in
^adia Celje. Da
^tiagala pri Bri-
'^^'orimo. Zraven
Tone vrabl
edi masnec
iiteljica Dragica
in pekel
Mh »dninarjev«
v ducatu let se Je na njuni kmetiji zvrstilo tri desetine nesojenih prevzemnikov
Zadnja lastnika enajst
hektarov velike kmetije
v Bodrežu 12 na Šmarskem
sta 71—letna Uršula in njen
tri leta mlajš mož Anton
Vrečko. Ko sta pred do-
brim desetletjem spoznala,
da bosta sčasoma vse manj
kos številnim opravilom,
sta se domislila načina, ka-
ko si zagotoviti lagodnejše
in varnejše življenje ter
brezskrbno starost. Ker ni-
mata otrok, sta se odločila,
da del kmetije izročita lju-
dem, ki bodo skrbeli zanju,
z delom ustvarjali priho-
dek od kmetovanja, po nju-
ni smrti pa bi bila kmetija
v celoti last prevzemnikov,
ki bi z njima živeli.
Tako kot sta se domeni-
la, tako sta storila in s tem
dosegla rekord brez prime-
re. Na kmetiji v Bodrežu 12
se je namreč od leta 1978
do danes zvrstilo preko tri-
deset prevzemnikov, neso-
jenih bodočih lastnikov.
Najmanj tridesetkrat so
prišle, po sklenjeni izročil-
ni pogodbi, na to kmetijo
družine, mnoge od njih
z otroki. Ljudje, ki so si od
novega življenja veliko
obetali, so prihajali z ra-
zličnih koncev: iz Zagorja,
Zidanega mosta, z Rade-
škega konca, s Ptuja, iz
Zreč, največ pa iz širne
šmarske občine. Vse te lju-
di pa je doletela približno
enaka usoda: po nekaj me-
secih zanosa in lepih obe-
tov in načrtov so morali
oditi, ker jim je življenje
z Urško in Antonom posta-
lo neznosno. Mnogi so kar
čez noč pobrali šila in ko-
pita in se niso nikoli več
vrnili. Po vsakem odhodu
sta Uršula in Anton spet
začela iskati in spet sta na-
šla novega bodočega prev-
zemnika. Tako se je doga-
jalo, da sta v enem letu pri-
šla v Bodrež po dva nova
prevzenmika, kakšno leto
so se zvrstili tudi trije.
Zadeva je zdaj postala
tudi širši problem, s kate-
rim se morajo soočati tudi
v Centru za socialno delo
v Šmarju. Mnogi od prev-
zemnikov so imeli namreč
šoloobvezne otroke, ki so
bili prizadeti že s tem, ko
so se morali seliti in obi-
skovati novo šolo, po nekaj
mesecih pa jim je pretila
nova selitev. Ti otroci so
v šoli postajali vse bolj ne-
mimi in zbegani. Nekateri
prevzemniki kmetije v Bo-
drežu so pred odhodom
v lepše življenje del svojega
imetja prodali, da bi denar
vložili v kmetijo, ki je bila
potrebna posodobitve. Žal
pa tem ljudem na Centru za
socialno delo niso mogli in
še vedno ne morejo kaj do-
sti pomagati, saj so bile vse
izročilne pogodbe tako
spretno sestavljene, da sta
Urška in Anton vselej
uspela in dosegla razvelja-
vitev pogodbe. Tu pa se
človek vpraša, ali jima res
nihče ne more stopiti na
prste in jima preprečiti na-
daljnje tovrstne »podvige«.
Z usodo ljudi se vendar ne
sme in ne more kar tako
poigravati.
Najprej se je cedil
med...
So bili res vsi dosedanji
prevzemniki slabi ljudje,
lenuhi in stremuhi? Pri to-
likšnem številu je to zares
malo verjetno.
Srečali smo se z Marijo
Gaber iz Šentjurja in nje-
nim sinom Brankom. Ga-
brova družina je prišla
v Bodrež maja leta 1989.
Zdržali so tri mesece. Za-
kaj so tako hitro obupali in
se za vselej vrnili v Šentjur,
kjer imajo svojo hišo, nas je
zanimalo.
»Sem iz kmečke druži-
ne,« pripoveduje Marija
Gaber, »zato je bila moja
večna želja priti spet na
kmetijo, imeti obdelovalno
zemljo in nekaj živine. Ko
sem izvedela za ponudbo
Vrečkovih iz Bodreža, sem
bila navdušena. Sklenili
smo pogodbo in vse se je
lepo, prelepo začelo. Vsak
dan smo se vozili iz Šent-
jurja v Bodrež in tam delali
od jutra do noči. Urška in
Anton sta bila na začetku
zelo prijazna, ustrežljiva in
živeli smo v prepričanju,
da bo sožitje lepo in oboje-
stransko koristno. Nekako
po dveh mesecih pa se je
začelo: Urški naenkrat ni
bilo nič več prav, vse, kar
smo naredili je bilo narobe,
Urška je vse pogosteje
iskala prepir, izzivala pa je
na vse mogoče načine.
Z možem nisva imela prav
nobene besede, ko sva žele-
la kmetijo posodobiti. Naj-
huje pa je postalo, ko so se
začela številna sumničenja
in natolcevanja. Urška si je
vtepla v glavo, da jo hoče-
mo s sveta spraviti. In tako
smo postopoma spoznali,
da smo padli v roke dvema
premetencema, ki zgodaj
spomladi ljudi privabita
s sladkimi besedami in ob-
ljubami, pred jesenjo pa se
jih znebita, ker jima niso
več potrebni. Žal smo pre-
pozno izvedeli, da smo mi
le eni izmed mnogih njunih
žrtev. Na srečo smo bili
edini, ki se nismo k njima
za stalno preselili. V treh
letih sem izgubila več živ-
cev kot prej v desetih letih.
Ti trije meseci so bili zlasti
zame pravi pekel.«
Prepovedani stiki
s sosedi
v Bodrežu smo se naj-
prej ustavili pri Martinu
Laknerju, ki se ukvarja
s prepariranjem živali, si-
cer pa je to človek, ki dobro
pozna razmere pri sosedih
Vrečkovih. V zadnjih štiri-
najstih letih se je spoznal
z mnogimi družinami in
posamezniki, ki so prišli
v Bodrež iskat lepšo pri-
hodnost. Kar kmalu so
mnogi od njih začeli priha-
jati k Laknerjevim in jim
pripovedovati o razočara-
njih. Po pripovedovanju
Martina Laknerja, je najd-
lje, tri leta, zdržal Urškin
nečak, pa ga je Urška lepe-
ga dne obdolžila, da jo je
v prometni nesreči, ki ju je
doletela, hotel ubiti. Po
tem dogodku mu ni preo-
stalo drugega, kot da je od-
šel. Sicer pa je Martin La-
kner o tem, kar je v teh
dolgih letih videl in slišal,
povedal:
»Za vsaj trideset družin
vem, da so se zvrstile pri
Vrečkovih. To so bili veči-
noma pridni ljudje, nekate-
ri so bili pravi garači, vaje-
ni kmečkega dela. Tisti, ki
sem jih spoznal, so ju vsi po
vrsti na začetku hvalili, jaz
pa nisem imel obraza, da bi
jim povedal, kaj jih najver-
jetneje čaka. Pa saj mi tudi
verjeli ne bi, tako je bilo
sprva vse idealno. Tipično
je, da Urška vsakemu no-
vemu prevzemniku prepo-
ve vsakršne stike s sosedi,
ker se boji, da bi jim kaj
povedali. To prepoved
opravičuje s trditvijo, da
smo sosedje slabi. Pri od-
nosu do sedanjih prevzem-
nikov pa me najbolj moti
to, da Urška po vasi širi
govorice, češ da Verkova
otroke slabo vzgajata in jih
zanemarjata, kar pa je či-
sta laž. Toliko družin sta že
spravila v nesrečo, zato res
ne razumem, zakaj ju pri
tem početju nihče ne more
ustaviti.«
Zadnjih se ne
more znebiti
Urška je bila sama v hiši,
ko smo jo obiskali. Srečali
smo se s prijazno žensko, ki
pa ne more skriti, da je tr-
maste narave in ki ne pre-
nese občutka, da nima ona
edine in zadnje besede. Vse
mora biti tako, kot ona ho-
če. Stara kmečka hiša je
zgledno urejena, vse je či-
sto, vse na svojem mestu.
Pogovor zasučemo v tisto
smer, ko se pogovarjamo
o vseh nekdanjih in seda-
njem prevzemniku kmetije.
Urško hipoma zgrabi histe-
ričen jok, začne kriliti z ro-
kami in nam dopovedovati,
da se ji ves čas godi stra-
šanska krivica. Vsi so jo
hoteli ogoljufati, nekateri
celo s sveta spraviti, kar vsi
po vrsti so bili leni ko gnoj,
vse dosedanje ženske so bi-
le zanič gospodinje, ta,
zadnja, pa še fižola ne zna
skuhati in je s čistočo grdo
•skregana. Sedanjih prev-
zemnikov bi se na vsak na-
čin rada odkrižala, a ne ve
kako. Zadnjo izročilno po-
godbo ji je sestavil dnig
odvetnik, ker je bil njen
stalni odvetnik tisti čas ne-
dosegljiv. In zdaj ji gre vse
narobe. Že od januarja leta
1990 sta Marija in Hinko
Verk tu in zdaj sta si ob
njeni hiši celo postavila
svojo. Urška je prepričana,
da je bila do vseh doseda-
njih prevzemnikov dobra,
oni pa so bili sami izkoriš-
čevalski nehvaležneži, ki se
jim ni ljubilo delat. Ženske
ima najbolj v želodcu. Nam
pa se ob vsem tem solza-
vem pripovedovanju zače-
nja dozdevati, da je Uršula
Vrečko bolan človek in da
je prav njena bolezen
v marsičem kriva za vse,
kar se pri Vrečkovih zadnje
desetletje dogaja. Med dru-
gim nam je tudi povedala,
da je bila že trikrat operi-
rana na glavi in da se iz
leta v leto slabše počuti.
Od tod samo
z nogami naprej
Sedanja prevzemnika,
Hinko in Marija Verk, ne
nameravata oditi. Pravita,
da sta se navadila vsega
hudega in da huje menda
ne more biti. Hinko je za-
poslen v Bohorju v Mesti-
nju, Marija pa je, da bi se
lažje in bolj posvečala
kmetovanju in vzgoji
otrok, pustila službo
v Zdravilišču v Rogaški
Slatini. Ko je postalo živ-
ljenje pod skupno streho
z zakoncema Vrečko nez-
nosno, sta se Verkova lani
odločila, da si zgradita svo-
jo hišo. Spravila sta jo do
prve plošče in se vselila ter
se ločila od skupnega go-
spodinjstva in skupne mi-
ze. S tem sta sicer prekršila
eno od določil v pogodbi,
a sta pripravljena vselej in
povsod dokazati, da skupaj
ni več šlo in da je ta del
pogodbe pravzaprav pre-
kršila Urška sama, ko
z mlado gospodinjo ni ho-
tela več kuhati v istem pro-
storu in sedeti za isto mizo
z njeno družino. Urška je
o Verkovima sicer poveda-
la, da sta na zemlji pridna
delavca, v hlevu in v hiši pa
prava lenuha.
»Veliko sva potrpela,
v vsem sva se jima prilaga-
jala, a je bilo vedno vse na-
robe. Urška kar išče, kje te
bo pičila z jezikom in te
grdo žalila. Zdi se, kot da
prav uživa, kadar človeka
žali in spravlja v žalost in
ob živce. Najbolj pa je bes-
na, če ne doseže svojega ci-
lja, če se človek ne ozira na
njene zbadljivke ali si, bog-
nedaj, celo zapoje. Zdaj sva
za sebe, srečujemo se edi-
nole pri delu in po eni stra-
ni naju moti, ker Urška in
Tone nočeta povedati, kaj
potrebujeta, kje ali kako ji-
ma lahko pomagava. Vsi bi
lahko zadovoljno živeli, ta-
ko pa.. .» sta pripovedova-
la Verkova, Urška pa je
medtem stala pod oknom
in vse slišala.
Ko nas je Urška spet po-
vabila v svojo hišo, je bila
z ^nami manj prijazna, saj
sta z možem Antonom brž-
čas ugotovila, da se nekaj
slabega kuha. Ko jima sve-
tujemo, da bi bilo najbolje
spet sesti za isto mizo in se
z mladima dvema pogovo-
riti, nočeta nič slišati. Da
sta bržčas onadva tista, ki
bosta morala tu in tam
kdaj popustiti in dati bese-
do rnladima, pa je bil že kar
bogokleten nasvet. In ker
nameravata vztrajati tudi
Verkova, je kot pribito, da
v domačiji v Bodrežu 12 še
dolgo ne bo veselja in sreče.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Urška: »Mi lahko vi poveste, kako naj se rešim te nesreč-
ne pogodbe?«
Marija Gaber in njen sin Branko: »Tisti trije meseci sp
bili pravi pekel.«
Martin Lakner: »Ljudje so se mi smilili, ko sem vedel, kaj
jih čaka...«
Verkovi so šli na svoje, trdno odločeni, da od tod ne gredo nikamor.
Št. 33 - 20. avgust 1992
18
Nesmiselna
gonja proti
cerkvi
Zakon o denacionalčizaciji
je bil sprejet decembra 1991.
V praksi se ne upošteva, zelo
malo vlog je bilo rešenih. Za to
bi morale odgovarjati ustrezne
občinske strukture. Na dru-
gem občnem zboru celjskih
krščanskih demokratov junija
letos sem kritiziral komisijo
pri občinski skupščini, češ, da
se zakon o denacionalizaciji
nikamor ne premakne, za kar
menim, zavirajo rdeči in Dru-
štvo vojnih veteranov (Zveza
borcev), ali pa je nesposobna,
nestrokovna komisija, ki jo je
treba na čelu s predsednikom,
takoj zamenjati!
V	slovenskih javnih glasilih
se pojavljajo članki in izjave
ter celo neresnice o vprašanju
vračanja krivično odvzetega
jmetja, še posebej gozdov.
Cerkvi. Cerkve ni mogoče pri-
merjati s pridobitniškim po-
djetjem. Kar ima Cerkev, ima-
jo ljudje. Cerkev so verni lju-
dje, ki jih je v Sloveniji okoli
83 odstotkov. Trenutno katoli-
ška Cerkev v Sloveniji nima
dovolj denarja, ki bi ji omogo-
čil versko, vzgojno, kulturno
in socialno poslanstvo.
Po prepričanju sem katolik,
laik v cerkveni hierarhiji, ven-
dar poznam poslanstvo Cerkve
na Slovenskem. Katoliška cer-
kev se je po drugi svetovni voj-
ni zelo spremnila, v napred-
nem smislu. Res je, da je imela
Cerkev na Slovenskem premo-
ženje, ki si ga je pošteno prido-
bila pred več stoletji, še za ča-
sa Franca Jožefa v Avstro Ogr-
ski. Po drugi svetovni vojni so
ji imetje krivično vzeli.
Tudi v Celju je nekaj cerk-
venih nepremičnin, ki so bile
po vojni nacionalizirane oziro-
ma zaplenjene. Sramota in
zgodovinski zločin je bil, ko so
podrli za Celje zgodovinsko
cerkev Sv. Duha, na mestu,
kjer danes stoji hotel Celeia.
Verniki Celja so prostovoljno
prispevali denar za izgradnjo
nove cerkve Sv. Duha v Novi
vasi. Spomnimo se tudi celjske
Marijine in teharske cerkve, ki
sta tudi potrebni obnove. Ka-
ko naj Cerkev sama zbere de-
nar za vzdrževanje?
Cerkev je v minulem obdob-
ju z velikimi napori in berače-
njem po tujih deželah vzdrže-
vala svoje ustanove in kultur-
ne spomenike. Mislim, da je
dolžnost cerkve, da iz premo-
ženja, ki ji ga morajo vrniti,
sama obnavlja in gradi nove
cerkve, zasebniki in država pa
naj skrbijo za obnovo zgodo-
vinskih obejktov, gradov...
V	zgodovini rimokatoliške
cerkve je bil izvoljen za pape-
ža prvi Slovan, Poljak Karol
Wojtyla - Papež Janez Pavel II.
Veliko dobrega je storil za ves
svet, in res je, da je Vatikan
prvi, ki je priznal Slovenijo.
Zato vsi kristjani vemo, kakš-
no vlogo igra Cerkev, posebno
pa duhovniki,ki učijo krščan-
skega nauka. Ljudem pomaga-
jo od rojstva do smrti. Koliko
dobrega stroijo pri vzgoji
otrok, obiskujejo paciente
v bolnišnicah, upokojence
v domu ostarelih...
Menim, da je gonja proti
cerkvi nesmiselna, da je cer-
kev upravičena, da se ji vrne
vse premoženje, ki je bilo kri-
vično nacionalizirano v komu-
nističnem sistemu.
PAVLE JERMAN
Zaščitniki narave
v gostilno Križnik ne zaha-
jam, saj bi sicer menda lahko
kar tam, v lovski družbi, dobil
odgovor na moje vprašanje.
Zato ga postavljam po tej poti
in upam, da mi ga, neukemu
lovskih veščin in poznavanja
pravil in etike lovstva, nihče
ne bo zameril.
Zakaj je treba streljati na
psa čuvaja hribovske kmetije,
na kateri sama gospodari sta-
rejša ženska? Prav to sta na-
mreč dva lovca naredila v so-
boto, 8. avgusta 1992 v Jeroni-
mu. Kljub temu, da eden sicer
menda ni bil domačin, sta psa
Arisa morala poznati. Poveda-
tije treba, da je bil takrat pes
odvezan, sicer pa menda tudi
lovci sami niso preveč dosled-
ni pri odškodninah kmetom za
škodo, ki jo povzroča divjad.
In še prošnja. Drugič naj to-
vrsto »varovanje« narave vsaj
pošteno opravita, saj se je pes
z odstreljeno spodnjo čeljustjo
še dolgo mučil naokrog, dokler
se ga ni na več prošenj usmilil
drug lovec.
Pa še to; Za objavo sem se
odločil tudi zato, ker me je do-
godek zaradi diferenciranega
odnosa do živali ogorčil vseka-
kor bolj kot osel na Triglavu.
BORIS MAROLT,
Celje
Novinarji ne
znajo v ZIbIko
Konec julija smo imeli v Zi-
biki tradicionalni kmečki
praznik. Pripravili smo mla-
čev po starem, s cepovi in mla-
tilnicami na ročni pogon, kuli-
narično razstavo, povezano
z mlačvijo ter s postrežbo mla-
tičev, šaljivo tekmovanje in
konjske dirke. Sledila je
kmečka veselica z domačo
glasbo, s kapljico iz domačih
goric in s prigrizkom, ki sodi
k mlačvi.
Kljub temu, da smo o prire-
ditvi obvestili številne medij-
ske hiše, novinarji niso našli
poti do nas. V uredništvu
NT-RC je obvestilo verjetno
obtičalo na mizi novinarke, ki
je zadolžena za informiranje
našega kraja. Morda je bila
prav takrat na dopustu, kolegi
pa niso čutili potrebe, da bi
namesto nje pripravili repor-
tažo o naši prireditvi.
Priznanje izrekam novinar-
ki Radia Šmarje pri Jelšah,
Greti Kokot, ki je bila na pri-
reditvenem prostoru dobro
uro pred pričetkom, ogledala
si je celotno dogajanje in pos-
nela reportažo za svojo radij-
sko hišo. To pa je tudi vse, kar
je javnost izvedela o kmečkem
prazniku v Zibiki.	i
Na strokovnem posvetu, ki
je sledil prireditvi, so gostje, ki
jim tovrstne prireditve niso
neznane, poudarili, da sodi
kmečki praznik v Zibiki med
boljše in bi zaslužil večjo me-
dijsko pozornost.
Ugotavljamo, da Zibika ni
na seznamu tistih krajev, ki bi
bili zanimivi za novinarje. Kar
je, je. Kmečki praznik je torej
izzvenel v prazno. Bojimo se
le, da se bo podobno zgodilo
z naslednjo, tudi tradicionalno
prireditvijo Srečanje narodno-
zabavnih ansamblov, ki bo
v nedeljo, 23. avgusta, v Zibi-
ki. Letos bo že trinajsto. Lani
je bojda novinar NT Edi Mas-
nec naslovil na KUD Zibika
nekaj kritičnih misli, češ da
o akciji nismo obvestili vaše
hiše, ki bi o srečanju zaneslji-
vo pripravila primeren zapis.
Kako je bilo lani, ne vem. Me-
nim pa, da prihaja letošnji do-
pis pravočasno. Vljudno vas
vabimo, da si omenjenega dne
ogledate našo prireditev in na-
menite v svojem, pa tudi v na-
šem časopisu, delček prostora
življenjskemu utripu Zibike.
Zapisati moram, da smo Zibi-
čani res sprejeli vaš časopis za
svojega, zdaj pa prosimo, da
tudi vi sprejmete nas za del
svojega časopisa. V pričakova-
nju vase cenjene udeležbe
v Zibiki vas lepo pozdrav-
ljamo!
za KD Zibika
TONE GABERŠEK
Uredništvo:
Prav imate. Dopusti in bo-
lezni so krive, da vas ob kmeč-
kem prazniku nismo obiskali.
Res vas nismo namenoma pre-
zrli. Zahvaljujemo se vam za
povabilo na srečanje ansam-
blov. Upamo, da se mu bomo
lahko odzvali.
Osvojimo srečo
življenja
Trenutki sreče, ki se skriva-
jo v mavrici našega življenja,
žal velikokrat ostanejo nezaz-
nani. Koraki, ki jih delamo,
nas kaj hitro vodijo do poti, na
kateri ne moremo najti pome-
na svojega potovanja.
In prav zato je namen moje-
ga članka nakazati smer raz-
voja vsakega posameznika.
Marsikdo od bralcev verjetno
ne bere revij, v katerih se vse-
bina nanaša na človekov du-
hovni razvoj. Kdor pa prema-
ga neznanje, si pridobi nove
vednosti in vrednote, s pomoč-
jo katerih lahko pozitivno izo-
blikuje vsakdanje življenje in
, delovanje.
V knjigi Slavka Mahneta
Samorealizacija popolne oseb-
nosti je izpostavljen predvsem
pomen duhovnega razvoja. Žal
pa si na poti samorealizacije
veliko ovir postavimo ljudje
sami, saj se velikokrat prav
zaradi strahu bojimo pokazati
svojo šibkost in se krčevito
oklepamo svoje majhnosti, kar
ustvarja pretirani egoizem.
Laž nas oddaljuje od samega
sebe, saj skušamo na tak način
prekriti svojo šibkost in prika-
zati neko prazno iluzijo, ki je
v nasprotju z našim notranjim
občutjem.
Kdor zbere pogum in se od-
loči odkriti pot resnice, bo
uredil svoje življenje. Predpo-
stavka za slednje pa je vseka-
kor obstoj na tej poti in pravil-
no uživanje hrane, ki ustvarja
ravnovesje tako na nivoju
strahu kot laži in sovraštva.
Hrana poleg fizičnih sestavin
vsebuje tudi eterično energijo.
ki jo lahko redno transformi-
ramo v osebnostne lastnosti.
V zadnjem obdobju pa dobi-
va vse večji pomen bata joga,
saj si lahko z njeno pomočjo
enakomerno obudimo zavest
v vseh delih telesa. Vse gibe
delamo počasi, s sproščenostjo
telesnih mišic, za kar potrebu-
jemo vsak dan zelo malo časa,
učinki pa so zelo veliki.
Lahko rečem, da je cilj svo-
bodnega in odkritega odnosa
do ožjega in širšega okolja
v spoznanju resnice življenja.
In naša naloga je, da vedno
stremimo za najvišjo točko
uresničitve, saj bomo le na tak
način notranje bogati in po-
polni.
MAGDA ŠALAMON
Pomoč med
Zdravimi mesti
Interuniverzitetni center
Dubrovnik je organiziral med-
narodni tečaj »Kaj lahko zdra-
va mesta naredijo eno za dru-
go v razmerah krize, vojne«.
Povabljena so bila zdrava me-
sta, ki so vključena v mrežo
zdravih mest na nacionalni in
internacionalni ravni. Sodelo-
valo je 17 udeležencev iz
5 evropskih držav.
Tečaj je potekal v vojnih
razmerah, predstavili so po-
sledice agresije, škodo, ki je
prizadela izpostavljena mesta,
ljudi, objekte, kulturno zgodo-
vinske spomenike, bolnico, sa-
mostan in knjižnico ter lUC
v Dubrovniku. Ves čas je pre-
vladovalo vzdušje posebnih
razmer. Neverjetno, kako so
ljudje ostah pri svojih ognjiš-
čih, varovali tisto, kar jim je
ostalo. Tu postanejo izredno
pomembne človeške kvalitete,
pomoč, solidarnost in priprav-
ljenost pomagati. Situacijo je
potrebno doživeti, da jo bolje
razumeš. Ves čas lahko opazu-
ješ, kako že otroci sprejemajo
in se vživljajo v tak način živ-
ljenje.
Veliko lahko bolje razumeš,
ko se voziš z ladjo polno be-
guncev, mladih, vojakov, inva-
lidov, veliko je tistih, ki so si
rešili golo življenje. Ko odpreš
časopis vidiš, koliko mladih je
padlo za domovino, vse skupaj
pomaga ustvariti kompleksno
sliko dejanskega stanja.
Zaključki skupinskega dela
so bili strnjeni v 4 skupine:
1.	primanjkuje hrane, pred-
vsem otroške,
2.	vse vrste higienskih pri-
pomočkov in potrebščin so
nujne,
3.	zbirajo vse vrste materi-
alov, tako za gradnjo kot knji-
ge za uničeno lUC knjižnico
4.	dobrodšla so vsakršna
materialna sredstva.
Našteti zaključki zahtevajo
za uresničeanje širši, organizi-
ran sistematični pristop. Pred-
lagam, da pobudo sprejme me-
sto in pomaga tako s strokov-
nimi kadri kot z želj eno po-
močjo.
Kot višja med. sestra s po-
dročja zdravstvene vzgoje sem
razmišljala o pomoči begun-
cem, o zbiranju te pomoči
v okviru profesije ter povečani
pozornosti pri obiskovanju be-
guncev pri nas, pri skrbi za
njihovo ugodno počutje in do-
bro zdravje.
Menim, da bi lahko mesto
Celje sprejelo pobudo za zbi-
ranje pomoči še posebej za me-
sta, vključena v mrežo Zdra-
vih mest. V okviru sedanje
skrbi za problematiko begun-
cev in mest bi lahko predlagali
prebivalcem, naj iščejo mož-
nosti pomoči in zbiranja mate-
rialov. Ideja o izgradnji in zbi-
ranju pomoči za popolnoma
uničen lUC lahko dobi medna-
rodne razsežnosti, saj želijo
nadaljevati in obdržati post-
bazično izobraževanje na vseh
področjih v lUC Dubrovnik,
kakor so sedaj prihajali redno
udeleženci iz celega sveta.
Pobratena mesta so pokaza-
la veliko sočutja s prizadetimi
mesti, prihaja veliko pomoči.
Reševanje težav prizadetih
Zdravih mest je dolgoročna
naloga. Vse kar mesto Celje
lahko naredi, bo gotovo dolgo-
ročno zastavljeno.
Pobudo za reševanje težav
kolegic medicinskih sester
v prizadetih območjih sem po-
slala na vse naslove, kjer me-
nim, da lahko organizirano
pomagajo. Ta skupina spada
med najbolj izpostavljene sku-
pine v prizadetih območjih.
Prihod na tečaj je bil poseb-
no doživetje. Veliko se lahko
naučiš, ko opazuješ ljudi na
ladji, ko vidiš matere begunke
z otroki, ko se z njimi pogovar-
jaš. Človeka najbolj spoznaš
v stiski. Največ, kar lahko na-
rediš, je, da po svojih močeh
pomagaš. Upam, da bo mesto
Celje kljub svojim velikim
problemom našlo tudi mož-
nost pomoči za prizadeta ob-
močja in ljudi.
VIKTORIJA REHAR,
Celje
Kritične misli
preprostega
občana
Misli pišem v prvi osebi. Za-
vedam se, da zanje odgovar-
jam. Družbeno moralno in še
kako. Odgovornost pa je danes
še kako poudarjena. Vselej ne.
Stolčki so sicer zamenjani, po-
vsem novih, mladih, izobraže-
nih in najbolj ustvarjalnih je,
komaj dobra tretjina. O tem
smo govorili na predvolilnih
sestankih. Od vrha navzdol so
trdili, da se bo tudi to izboljša-
lo. Danes je od obljub ostalo
malo. Nihče od vodilnih se ni
vrnil v bazo, tja, od koder je
šel na vodilni položaj.
Še pred volitvami smo govo-
rili tudi o cenah. Saj bodo
kmalu druge?! Vse se je podra-
žilo. Kljub protestom. Social-
ne razlike se morajo nujndi
zmanjšati. Nasprotno, poveča-
le so se. Potrjeno je, da toliko
utaj, kraj, malverzacij kot jih
je danes, naša domovina ne
pomni. Z eno nogo stojimo
v kropu, z drugo v studenčnici.
Tudi o stanovanjski proble-
matiki se veliko govori. Kaj
lahko se zgodi, da bodo mnogi
morali kmalu v obnovljene
hleve, petičneži pa v velika
stanovanja. Solidarnostna sta-
novanja dobivajo ljudje, ki so
dobro situirani. Ni strupa, ki
bi uničil delovanje zvez. Mo-
dre kuverte so še vedno aktu-
alne. Znanstva postavljajo po-
štenost na glavo.
Nisem petičnež, siromak pa
tudi ne. Nisem mlečnež, star-
ček pa tudi ne. Nisem lačen in
ne žejen.
Na kongresih, sejah vidimc
vse mogoče: dedke, babice, de
legate srednjih let, tem še naj-
bolj zaupam. Zgodi se tudi, di
govori delegat o pomembni!
problemih, oko kamere pa s(
sprehodi do »ljubko« dremuc-
kastih delegatov. Še najpozor-
neje sledijo delegatke, ki pa ji!
je odločno premalo. Ko so go-
vorniki govorili o zadolženost
naše države, mi ni jasno, zaka;
niso navajali konkretnih šte-
vilk in kdo je kriv za vse to.
Slovenci smo solidaren na-
rod. Radi pomagamo druj
drugemu. Ce moremo. Meni sc
kar trikrat rešili življenje
Hvala vsem! Nekateri denai
radi posodijo, od bogatih nf
dobiš nič! Imamo preko sto ti-
soč brezposelnih. Imamo
vzdržujemo preko 60 tisoč pri-
seljencev. Žal mi je naših mla;
dih, šolanih, brezposelnih. M'
pa kar podpiramo mater«
z dojenčki, otroke, starce i2
BIH. Veliko je med njimi mla-
dih, krepkih moških, ki bi lah-
ko vzeli puško in odšli na fron-
to. Zredili se bodo, ne shujšali
In še na varnem so. Bolni zdra-
vega nosi, pravi ruska basen
Taki smo: dobri kot kruh, do-
movino pa smo ohranili sami-
DRAGO KUMEB
PRIREDITVE
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek,
ob 20.30 večer slovenske folklore v izvedbi folklorne sku-
pine France Prešeren iz Celja.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri, v petek,
ob 20.30 koncert Musice Camerata in pianista Antuna
Kraljeviča. Danes pa si lahko tukaj tudi še ogledate med-
narodno likovno razstavo Alpe Jadran, medtem, ko bo od
jutri, petka, dalje na ogled že nova razstava slikarke
Nejke Selišnik.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo
v ponedeljek, 24. avgusta ob 20. uri koncert dua, tria in
kvarteta Musice camerata iz Rogaške Slatine, hkrati pa
bodo odprli novo razstavo starih grafičnih listov na temo
Promet po cesti, tirih, vodi in zraku iz zbirk starih grafič-
nih listov donatorja Kurta Muellerja.
V	Zdravilišču Laško bo v ponedeljek, 24. avgusta ob
19.15 večer domačih pesmi, plesov in običajev v izvedbi
Folklorne skupine Kompole.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko do 19. septembra
ogledate razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov
celjske sekcije, na kateri sodeluje s svojimi deli 18 likov-
nih ustvarjalcev.
V	Glasbeni šoli v Celju bo v torek, 25. avgusta, ob 20. uri
koncert pianistov Nedka Petkova in violinista Igorja Gra-
selija.
Na ploščadi pred velenjsko Namo bo jutri, v petek, 21.
avgusta ob 19. uri Šaleška folklorna skupina Koleda pri-
pravila večer z naslovom Nocoj je pa en lep večer.
V	I. etaži knjižnice na Muzejskem trgu v Celju bo do
konca meseca odprta izposojna razstava Šport in rekre-
acija.
V	Jazbečevi hiši na Pilštanju je do konca avgusta odprta
razstava likovnih del dosedanjih slikarskih kolonij likov-
nih pedagogov.
Pred hotelom v Atomskih Toplicah bodo v soboto, 22.
avgusta s pričetkom ob 16. uri, prikazali pravo domačo
ohcet, s prihodom po nevesto, šranganjem in vsemi pripa-
dajočimi običaji.
Št. 33 - 20. avgust 1992
19
•	Na Teharski cesti, pri
skladišču Tkanine, je bil
v ponedeljek, 10. avgusta
zvečer, pretep. Ko se je ob-
čan Osman pripeljal na tri-
ciklu, je od nekod priletelo
še lepo trdo jabolko in ga
zadelo. Osman se je razku-
ril in se zakadil v dva mo-
ška, kriva za njegovo
buško.
•	Istega večera je bil ogro-
žen nočni mir in spanec
v Aškerčevi ulici. Policisti
so dobili sporočilo, da v ne-
kem stanovanju razgrajajo,
neubrano krulijo in nate-
gujejo frajtonerico.Potem
so možje postave obiskali
kvartet narodnjakov in zo-
per Milana, Miho, Silvo in
Branko napisali predlog za
obisk sodnika za prekrške.
•	Deset minut pred pol-
nočjo pa so poklicali iz bi-
feja Akvarij, kjer se je drl
in razdajal pijani Igor K.,
ki se je na policiste veselo
požvižgal in ni kazal prav
nobenih znakov, da bo ne-
hal. Zato je Igor to noč pre-
spal v policijski sobici, kjer
ni nikogar vznemirjal.
•	V torek je ob dvah pono-
či poklicala zaskrbljena
mamica. V njenem stano-
vanju na Goriški je njeno
hčer Milico garbal Vinko,
ki včasih prisega, da ima
svojo Milico neizmerno
rad. Ker je bila tokrat lju-
bezenska izpoved boleče
narave, bo šel Vinko k sod-
niku za prekrške.
•	V torek, 11. avgusta do-
poldne, je poklical nezna-
nec in sporočil, da je
vzdušje v bistroju Migo
5 na Mariborski cesti nape-
to. Tam sta se dva dedca
živahno nacejala in se hudo
razburjala, ko ju je točajka
spomnila, da bo treba po-
ravnati račun za alkoholno
veselje. Ker jima ta pri-
pomba ni in ni šla v pijani
buči, sta žensko grdo zmer-
jala. David S. iz Žalca do-
ma in Fatmir D., ki ima
v žalskem hotelu status hr-
vaškega turista, bosta šla
k sodniku za prekrške.
•	Istega torka popoldne je
Jožica V. iz Kompol sporo- .
čila, da se njen pijani moži-
ček grdo dere in ji grozi, da
jo bo fental. Policisti pa so
potem ugledali precej zde-
lanega možakarja, ki je le-
žal pod kozolcem s celo
gajbo pira. Presodili so, da
javni red in mir ni bil kršen
in ugotovili, da je Jožica še
živa. Zato so zakonca na-
potili na zasebno tožbo.
•	V četrtek zvečer je na
policijsko postajo poklica-
la Kristina, ki jo je bolela
noga. Povedala je, da se je
pri vodnjaku v Gorici pri
Smartnem srečala s sosedo
Darinko. Zakaj sta se zače-
li sosedi prepirati, ni izda-
la, je pa potem pokazala na
nogo, ki je bila res precej
otekla. Soseda Darinka B.
ji je namreč spustila na no-
go pokrov od vodnjaka in
jo menda še focnila.
•	Jožica je v soboto pove-
dala, da Vinko P. pri njih
doma razgraja. Ko so nad-
ležneža že spravili iz stano-
vanja, se je spet prikazal.
Ker so bila vhodna vrata
pred njim zaklenjena, je
splezal na balkon in spet
razbijal in rohnel. S tem
početjem si je Vinko prislu-
žil alkoholno treznjenje na
policiji, zaradi kršenja jav-
nega reda in miru bo šel
k sodniku za prekrške, za
nameček pa bo moral še na
sodišče, ker je skrunil ne-
dotakljivost stanovanja.
M.A.
Dvoje življenj, tretje še na nitki
Po mnogih opozorilih se ie v Šlorah zgoilila tragedija
Cestnoprometni krvni da-
vek je na našem območju že
kar grozljiv. Črni julij se nada-
ljuje v avgust, ko se število hu-
dih prometnih nesreč veča,
v ponedeljek pa nas je spet
pretresla vest, da je v Štorah
ugasnilo dvoje življenj in da se
zdravniki borijo za življenje
tretjega udeleženca, petletne-
ga Dejana.
V ponedeljek, 17. av^sta se
je, ob 18.45 uri, pripetila nez-
goda na zavarovanem dvotir-
nem cestno«-železniškem pre-
hodu v neposredni bližini ču-
vajnice pri Lipi v naselju Što-
re. V skopem policijskem po-
ročilu piše, da se je prometna
nezgoda pripetila zaradi ne-
spuščenih zapornic, ko je po
tirih pridrvel vlak in ko je po
cesti preko tirov zapeljal oseb-
ni avtomobil, v katerem so bili
trije ljudje. Odločile so sekun-
.de, ki jih ni bilo mogoče pre-
makniti ne naprej in ne nazaj.
Po lokalni cesti je proti na-
selju Lipa v Štorah vozil oseb-
ni avtomobil 30«-letni Miloš
Milojevič iz Štor. V vozilu no-
vomeške registracije sta bila
še voznikova 24«—letna žena
Gordana in njun petletni sin
Dejan. Ko je voznik pripeljal
v neposredno bližino zavaro-
vanega cestno-železniškega
prehoda pri čuvajnici Lipa, so
bile zapornice dvignjene. Pri-
bližno pol ure pred tem je delo
čuvaja v omenjeni čuvajnici
nastopil 27-letni Miroslav V.,
državljan BiH, začasno stanu-
joč v Pečovniku v Celju. Zakaj
zapornic ni spustil in ustrezno
poskrbel za odpravo vlaka mi-
mo cestno-železniškega pre-
hoda, je vprašanje, na katere-
ga bo dala odgovor preiskava.
Dejstvo, ki ga v tem trenutku
ni več mogoče spreminjati, pa
ostaja kruta resnica, da je prav
tisto sekundo čez tire zapeljal
Miloš Milojevič in da je po ti-
rih v istem času s celjske smeri
pripeljal brzi vlak, namenjen
v Maribor. Vlak je s prednjim
levim delom zadel zadnji del
osebnega avtomobila. Pri trče-
nju je zadnji del avtomobila
odbilo v drog, prednji del vozi-
la pa se je zagozdil v prednji
levi del lokomotive. Vozilo je
bilo torej dobesedno prepolov-
Ijeno. Po trčenju je voznika in
njegovo ženo ter njunega otro-
ka vrglo iz avtomobila na bliž-
njo travnato površino. Voznik
in sopotnica sta bila na mestu
mrtva. Dejana pa so, hudo te-
lesno poškodovanega, prepe-
ljali v Univerzitetni klinični
center v Ljubljani.
Dogodek je pretresel tudi
zaposlene oziroma odgovorne
v ŽTO Celje, ki na znano črno
železniško točko na Lipi v Što-
rah opozarjajo že vrsto let.
Menijo namreč, da je v tem
času nesprejemljivo, da pro-
met še vedno urejajo z mehan-
skimi zapornicami, v promet-
nih konicah pa na tem mestu
prihaja tudi do hudih promet-
nih zamaškov, ker tudi ceste
niso ustrezno urejene. Da je ta
prehod zelo nevaren, je že leta
1990 ocenila komisija pri slo-
venskem prometnem ministr-
stvu, ista komisija pa je janu-
arja lani ponovno ocenila, da
je prehod nevaren in da ga je
treba zapreti, ker je, takšen
kot je, tudi po zakonu nedopu-
sten. Pa se je ves čas zatikalo
pri denarju, s katerim bi bilo
mogoče uresničiti idejni pro-
jekt za rešitev problema, ki je
že pripravljen. Se bo po pone-
deljkovi nesreči le kdo v mini-
strstvu zganil in našel denar?
Preveč kruto bi bilo govoriti le
o subjektivnem faktorju kot
edinem »krivcu« za ponedelj-
kovo nesrečo v Štorah.
MARJELA AGREŽ
Foto: UNZ Celje
mini KRIMIČI
Spolno zlorabil
dečka
v ponedeljek, 10. avgusta se
je neznan moški v opoldan-
skem času smukal okoli stano-
vanjskega bloka v Kidričevi
ulici v Velenju, kjer se je igral
štiriletni deček. Neznanec ga
je pričel ogovarjati s sladkimi
besedami in mu obljubljati
igračke. Ko ga je »osvojil«
z besedami, ga je zvabil v klet-
ne prostore in se začel nad
otrokom spolno izživljati. Po
tem zločinskem dejanju je nez-
nanec pobegnil, otroka pa so
našli vsega objokanega in ču-
stveno močno prizadetega.
Na podlagi dokaj dobrega
osebnega opisa, so velenjski
policisti storilca prijeli. Izsle-
dili so 35 let starega Velenjča-
na, ki bo za svoje dejanje od-
govarjal pred sodiščem.
Kradla komete
Policijska patrulja iz Laške-
ga je v torek ob dveh ponoči
v Zidanem mostu prijela dva
mladoletnika, M.V. in G.R. iz
Zagorja, ki sta vlomila v zamr-
zovalno skrinjo na bencin-
skem servisu v Boštanju. Pri
sebi sta imela še ves plen, 45
kometov za sladoled. Bila sta
vlomilsko primemo opremlje-
na, z žago, pilo, rokavicami,
očali in podobnimi pripo-
močki.
Presenečenje
Huda žeja je, v noči na torek
11. avgusta, prisilila dva mlaj-
ša moška, da sta se odločila za
vlom v trgovino Jarh na Cesti
na Dobrovo. Ko sta bila sredi
največje delovne vneme, pa ju
je presenetila civilna policij-
ska patrulja, ki ju je zagledala,
kako dvigujeta železno vhod-
no ograjo. Tako se je načrt iz-
jalovil in sprevrgel v same
nevšečnosti.
Ga kdo pozna ?
Minuli četrtek je bil, nekaj
po 12. uri, v bližini stanovanj-
ske hiše v Čopovi 2o v Celju,
poskus posilstva. Mlajši ženski
je sledil do zdaj še neznani
moški, ki je hotel žrtev spolno
zlorabiti tako, da jo je najprej
vrgel na tla. Ker se mu je žen-
ska upirala in kričala, se je
neznanec prestrašil in zbežal.
Po opisu storilca gre ža oko-
li 20 let starega moškega, viso-
kega okoli 170 centimetrov,
neobrite brade in tenmejših,
do ramen pristriženih las.
Oblečen je bil v rdečo majico
z natisnjeno čmo glavo na
sprednjem delu, v ponošene
modre kavbojke, obut pa je bil
v superge. Govoril je čisto slo-
venščino.
Kdor bi o storilcu kaj vedel,
naj to sporoči Upravi za notra-
nje zadeve Celje ali najbližji
policijski postaji.
Preluknjan kiosk
v noči na petek, 13. avgusta,
je neznani storilec vlomil v ki-
osk Dela v Ulici frankolovskih
žrtev v Celju.
V notranjost je prišel tako,
da je razbil stransko steno kio-
ska, potem pa ukradel nekaj
dragocenih svežnjev lističev.
Gre za 150 srečk, preko dva
tisoč vozovnic za avtobusni
promet cone A in 400 vozovnic
za avtobusne vožnje cone B.
Sproti je pobral še nekaj dro-
biža in s tem podjetje Delo
oškodoval za okoli 50 tisoč to-
larjev, pri čemer ni vštet zne-
sek morebitnega dobitka v igri
na srečo.
V diskoteki nI počilo
Minulo nedeljo je, nekaj po
polnoči, neznanec poklical na
policijsko postajo v Sloven-
skih Konjicah in povedal, da
bo diskoteka Skala v hotelu
Dravinja v Slovenskih Konji-
cah zletela v zrak. To naj bi se
zgodilo v času ene ure.
Policisti so najprej diskote-
ko in hotel spraznili in nato
začeli, ob pomoči kriminali-
stov in pirotehnika, iskati
domnevno podtaknjeno bom-
bo. Na srečo niso našli ničesar,
kar bi lahko počilo. So pa ano-
nimno telefonsko sporočilo
vzeli zelo resno, saj je bila ene-
mu od lastnikov diskoteke
pred kratkim v njegovem av-
tomobilu v Mariboru podtak-
njena bomba.
M.A.
Za varno hmeljsko trgatev
Sezona obiranja hmelja
v Savinjski dolini je v polnem
teku. Da bi v tem času ne pri-
šlo do nezgod zaradi poveča-
nega prometa, v Upravi za no-
tranje zadeve Celje opozarjajo,
da se je treba v tem času držati
pravil, ki veljajo zlasti za voz-
nike traktorjev in traktorskih
priklopnikov.
Prometni policisti opozarja-
jo voznike na dodatno previd-
nost in upoštevanje prometne
signalizacije. Traktor smejo
voziti le osebe, ki imajo veljav-
no vozniško dovoljenje kate-
gorije F. Traktor lahko vozijo
tudi sezonski delavci oziroma
osebe iz sosednjih držav, a le
pod pogojem, da imajo vozni-
ško dovoljenje za traktor, ki je
skladno s predpisi Republike
Slovenije.
Traktorji morajo biti evi-
dentirani, tehnično brezhibni,
imeti pa morajo tudi varnost-
no kabino oziroma varnostni
lok. Za prevoz hmelj skih trt se
smejo izjemoma uporabljati
tudi neevidentirane traktorske
prikolice, vendar pod pogo-
jem, da so brezhibne in oprem-
ljene s svetlobnimi napravami
kot so zaključne in zavorne lu-
či, smerni kazalci in odbojna
stekla. To pomeni, da neo-
premljeni loj trski vozovi po
cestah ne smejo voziti.
Pri prevažanju hmelj skih trt
morajo biti le-te naložene ta-
ko, da na zadnjem delu pri-
klopnika ne zakrivajo svetlob-
nih naprav, posebno pozornost
pa je treba posvečati tudi od-
stranjevanju zemlje in more-
bitnega blata z vozišč, da bi ne
prišlo do prometnih nesreč. Če
bo ugotovljeno, da voznik tega
ni storil, bo to delo opravil
upravljalec ceste, seveda na
stroške tistega, ki je takšno
stanje povzročil.
Policisti-prometniki opo-
zarjajo, da bodo s poostrenim
nadzorom prometa s traktorji
nadaljevali vse do konca obi-
ralne sezone. Vozniki, ki ne
bodo izpolnjevali pogojev za
vožnjo traktorja ali bodo vozi-
li tehnično neizpravna vozila,
bodo iz prometa izločeni.
PROMETNE NfIGODE
Trčenje v ovinku
V četrtek, 13. avgusta po-
poldne, se je pripetila nezgoda
na lokalni cesti v kraju Nova
vas na Šmarskem. Ena oseba
je utrpela hude telesne po-
škodbe, materialna škoda pa
znaša okoli 50 tisoč tolarjev.
Po lokalni cesti je iz smeri
Lemberga proti Sladki gori
vozil kolo z motorjem 17-letni
Peter N. iz Polžanske vasi.
V Novi vasi je v dolgem levem
ovinku zapeljal na levo polovi-
co vozišča in trčil v osebni av-
tomobil, ki ga je iz nasprotne
smeri vozila 31-letna Zdenka
Podgoršek iz Celja. V nezgodi
je bil voznik kolesa z motor-
jem hudo poškodovan.
Nezgoda na mostu
Na regionalni cesti v kraju
Straška gorca (občina Šentjur)
se je minuli četrtek zvečer pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, dve lažje, gmotna ško-
da pa znaša okoli 130 tisoč to-
larjev.
Iz smeri Jezerc je proti Čr-
nolici vozil osebni avto 52-let-
ni Jože Majer iz Dobovca. Na
ravnem delu ceste je pri hiši
Straška gorca 2 zapeljal v des-
no in trčil v ograjo mostu čez
potok Jezerščica. V nezgodi se
je voznik hudo telesno poško-
doval, lažje poškodbe pa sta
utrpela sopotnika, 59-letni
Ivan Škratek iz Slatine pri Po-
nikvi in 36-letni Martin Škra-
tek iz Lutarij.
Tovornjak v osebni
avto
v ponedeljek, 17. avgusta
dopoldne, se je pripetila nez-
goda na regionalni cesti izven
naselja Spodnji Dolič. En ede-
leženec je utrpel hude telesne
poškodbe, škoda na vozilih pa
znaša približno 400 tisoč to-
larjev.
Mihael Justinek (42) iz
Oplotnice je vozil tovorni av-
tomobil iz smeri Vitanja proti
Mestinju. Izven naselja Spod-
nji Dolič je sekal ovinek v tre-
nutku, ko je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 33-letni Matjaž Vid-
mar iz Nove Gorice. V trčenju
je bil voznik Vidmar hudo po-
škodovan.
M.A.
Ribji liudodelci
Če se že moramo sprijazniti s sušo, ki je »pospravila« večino
kmetijskih pridelkov, se težko sprijaznimo z dejstvom, da sušno
obdobje s pridom izkoriščajo ribji krivolovci.
V času, ko je Savinja komajda podobna reki, so se med
kopalci, ki se ob njej zadržujejo, pojavili tudi ribji mrhovinarji,
ki so na različne načine izkoriščali ribji boj za preživetje v vodi,
kjer primanjkuje kisika. Z različnimi »pripomočki« so se spra-
vili nad uboge živali, o čemer govori tudi fotografija. Na njej
vidimo skoraj meter dolgega sulca, ki ga je brezvestnež zabodel
z ostjo v predel vratu. To se je zgodilo v strugi Savinje na
Polzeli, kjer je ranjena riba hudodelcu pobegnila in nato
v hudih mukah poginila.
Ribiči in ribiški čuvaji se v teh dneh često srečujejo z ribjimi
tatovi in s številnimi podobnimi zgodbami, ki opozarjajo na
človekova dejanja, ki so vredna le obsodb. Če prizadetim ribam
v tej suši ne moremo pomagati, jim vsaj ne strežimo po življenju.
Foto: FRANC PONDELAK
Št. 33 - 20. avgust 1992
120
Zdravo
prijatelji
Upam, da lepo preživ-
ljate vroče in dolge počit-
niške dni. Gotovo se do-
bro zabavate, kjerkoli že
ste - doma, na morju, ali
pa na bazenu. Res je, da
se v C&lju ne dogaja nič
posebno zanimivega. Po-
tolažite se z mislijo, da je
povsod tako. Poletni me-
seci so pač čas dopustov
in lenarjenja, razen, če se
boste, ali pa ste se že, od-
pravili v Disneyland
v ZDA ali pa v Francijo.
Tam se vedno dogaja kaj
zanimivega.
Mislila sem, da boste
poleti bolj zaspali, pa ste
se v izredno velikem šte-
vilu odzvali na kviz
o Ameriki. Nagrajenca
sta Boris Berločnik, Can-
karjeva l/a iz Velenja in
Marija Srahotnik, Pod li-
pami 6 iz Celja. Nagrade
prejmeta po pošti. Ven-
dar naj poudarim, da ne
pošiljate več kot en pra-
vilni odgovor po osebi.
Nekateri napišete po pet
odgovorov na svoje ime.
To ni lepo, se vam ne zdi?
Danes bomo pa spet
bolj ljubezensko obarva-
ni. Najprej se poglobite
v deset »pecatorskih« na-
svetov, ki pridejo prav
povsod. Nisem si jih izmi-
slila jaz, ampak so sploš-
no veljavni in priznani.
Počitniški pozdrav do
prihodnjič!
Mojca
Deset »pecatorskih« nasvetov
Pripravi teme za določene
situacije. Pozanimaj se, ka-
teri film je v zadnjem času
špica. Oglej si ga! Tako se
lahko vsaj o nečem pogovar-
jaš. To velja tudi za politične .
probleme in dobre knjige.
Vadi pogovore kot igralec
pred ogledalom ali pa s pri-
jateljico. Počasi se ti bo kre-
pila samozavest.
Ne misli preveč nase in na
svojo plašnost. Če ne moreš
preprečiti dvomov vase, si
reci, da so tudi drugi ljudje
(fantje) plašni kot ti.
Nosi oblačila, v katerih se
dobro počutiš. Ne more se
vsako dekle sprehajatu po
diskoteki v ultra kratkem
mini krilu. Če celo življenje
nosiš kavbojke in potem
v soboto zvečer oblečeš mi-
nico in greš ven, bodo ljudje
takoj opazili, da si prvič
v krilu, da ne znaš hoditi
v visokih petah, da delaš
predolge korake... Rajši si
nadeni nenavadne uhane,
dolge lase si poveži v čop
s pisano ruto.
Misli in govori pozitivno!
Bodi prijazna do drugih, po-
tem bodo tudi drugi prijazni
do tebe. Toda ne pusti, da si
te preveč podrejajo in se po-
tem norčujejo iz tvoje do-
brotljivosti.
Opazuj se! Kako sediš, ka-
ko stojiš, ko greš ven. Ne
preveč dobro, kajne? Prekri-
žaš noge, ko sedeš? Pogled na
tla, ko te kdo opazuje. Ne
čudi se, da se fantje ne ozira-
jo za tabo. Daš ljudem vede-
ti, da se ti ne smejo približa-
ti? Povsem logično je, da
fantje ne bodo kar padali za
tabo. Odpri se, bodi nasme-
jana. Stran s predsodki in
nepomembnimi vprašanji. In
najvažnejše - glavo pokonci!
Pomembna, če ne že naj-
pomembnejša stvar in umet-
nost, da pokažete tipu, da
vam je všeč, da ga pozorno
poslušate, da si zapomnete
vsako besedo, ki jo izgovori.
Nagni glavo malce postrani,
pozorno ga opazuj in poslu-
šaj. To vedno vžge!
Najpomembnejše pa je, da
se smeješ, smeješ, smeješ! To
pomeni gotovo več, kot da si
cool in ne vem kakšna lepo-
tica. Toda ne smej se tako,
kot da delaš reklamo za zob-
no pasto. Če to storiš, si go-
tovo pogorela. Skrivnosten,
lahen nasmeh, pogled v oči
in uspeh je tu.
Zapomni si njegovo ime in
si ga zapiši na steno, če je to
potrebno. Vprašaj prijatelje
o njegovem značaju, o njego-
vih prijateljih... Moški radi
govorijo o sebi. In če mu re-
češ, da se strinjaš z njim, ve-
di, da je fant tvoj.
Še en nasvet: dajaj mu
komplimente. Če ne druge-
ga, mu reci, da je dobro oble-
čen. Če ti ga ne uspe dobiti
drugače, govori o malenko-
stih in spoznal bo, da se res
zanimaš zanj. Toda previd-
no! Zveneti mora resnično.
V nasprotnem primeru bo
pomislil, da mu hočeš kakor-
koli poveljevati. (Prijetno je
videti 180 cm visokega fanta,
ki zardeva.)
Odloči se torej. Fantje so
povsod, radi imajo, če jih
kdo osvaja. In če enkrat ma-
lo poškiliš naokrog, to še ni
nič. Akcija do konca, ali pa
rajši nič. Če prepozno spoz-
naš, da ni pravi zate, mu to
naravnost povej in končaj
z njim. Potem pa glavo po-
konci, ramena nazaj in no-
vim dogodivščinam naproti!
Toda... fantje so takšni in
drugačni. Dekleta tudi.
Mladi literati pa
ustvarjajo naprej
Učenci žalske občine se
vsako leto pridno udeležuje-
jo literarnega natečaja. Le-
tos je potekal pod skupnim
naslovom Nekoga moraš
imeti rad. Na razpis so se
odzvale vse šole iz občine,
razen OŠ Ljube Mikuž iz
Žalca. Tako so skupno pri-
spela 103 prozna dela in 39
pesmi. Komisija, ki je imela
vse prej kot lahko delo, je za
nagrado izbrala 26, pohvali-
la pa 31 del mladih piscev.
Tema je bila dovolj široka,
saj so lahko pisali o vsem,
kar imajo sami radi — o star-
ših, bratih in sestrah, o hiš-
nih ljubljencih, nekateri ma-
lo starejši in bolj resni pa so
pisali že o pravi mladostni
ljubezni. V vseh prispevkih
pa lahko zasledimo misel, da
je ljubezen vsem nam po-
trebna, saj brez nje ne more-
mo živeti v harmoniji in mi-
ru, kajti človek brez ljubezni
je kot prazna posoda.
Najboljše prispevke so na-
tisnili v glasilu Beseda mla-
dih, predstavljeni pa so bili
tudi na prireditvi Srečanje
mladih literatov, ki je bila
junija na Vranskem.
Ljubezen ima več obrazov
je naslov prvouvrščenega
spisa, ki ga je napisala Neža
Strniša iz Šempetra. In prav
je, da ga preberete tudi vi.
Ljubezen ima več obrazov
Imeti rad je beseda s širo-
kim pomenom. Radi nimamo
le mame, očeta, sestre in bra-
ta, ampak še mnogo drugih
stvari: knjige, živali, rastli-
ne, morje, planine, prija-
telje ...
Kaj mi pomeni imeti rad?
Vesela sem, če vidim zado-
voljne starše, nasmejano se-
stro, srečno prijateljico... Še
bolj sem vesela, če lahko jaz
pripomorem k njihovi sreči,
zadovoljstvu in smehu. Vese-
la sem tudi, če kdo pomaga
meni v stiski.
Žal pa je svet danes tako
čuden. Ljudje hite drug mi-
mo drugega. Največkrat ni
časa niti za pozdrav dober
dan, kaj šele za manjši kle-
pet, da o pomoči znancu ali
neznancu v stiski ne govo-
rim. Vse je ljudem odveč. Se-
bični so. Mislijo le nase, na
denar, na materialne dobri-
ne... Pa je to res sreča ? Ne bi
rekla. To prinaša ljudem ne-
mir, strah pred tatovi, na-
ravnimi nesrečami...
Lepši in svetlejši je dan, če
veš, da si nekomu podaril
košček sreče. Lahko je to
človek, ki si mu namenil ne-
kaj prijaznih besed; lahko je
to izgubljena žival, ki si jo
nahranil. Lahko je to tudi
samo majhna rastlina, ki si
jo po tednu dni spet žalil.
Se lepši pa je občutek, da
naklonjeno ljubezen ali po-
moč dobiš vrnjeno. Roža bo
lepo rasla in cvetela, če jo
boš zalival, muca bo veselo
predla, kuža pa bo prijazno
mahal z repom, če bosta sita.
Ne morem verjeti, da na
svetu živijo starši, ki ne ma-
rajo otrok in jih zapuste. Po-
tem lačni tavajo po cesti in
prosijo za skorjo kruha. Na-
mesto sreče jih doleti strel
policistove puške in smrt.
Veliko je otrok, ki jih starši
mučijo, pretepajo, izkoriš-
čajo. ..
Zakaj so na svetu generali
in politiki, ki dovole, da so
vojne, da se slišijo streli
pušk, da umirajo mladi voja-
ki in nedolžni ljudje? Če se
bo tako nadaljevalo, ne vem,
kako bodo živeli naši rodovi.
Ko bi se le našlo nekaj ljudi,
ki bi vse to preprečili in nas
popeljali v čas, ko bo na
vsem svetu le ljubezen brez
sovraštva.
NEŽA STRNIŠA
Št. 33 - 20. avgust 1992
211
Zlati rog
pripravljen
številnim glasbenim festivalom v Sloveniji se bo pri-
družil še eden in sicer na gradu Tabor v Laškem, kjer bodo
pripravili 1. festival večno zelenih melodij v izvedbi pred-
vsem starejših, popularnih slovenskih pevcev.
Za festival se je posebej navdušil Lado Leskovar, ki
prireditev pripravlja in jo je dal tudi zavarovati kot avtor-
sko delo. Organizator bo Turistično društvo Laško, spon-
zor pa - kdo drug kot - Pivovarna Laško. Vse aranžmaje je
napisal Mojmir Sepe, program bo povezoval Vili Vodopi-
vec, melodije pa bodo peli Marjana Deržaj, Majda Sepe,
Elda Viler, Ditka Haberl, Alenka Pintarič, Edvin Flisar,
Rafko Irgolič, Janez Bončina-Benč, Tomo Jurak in Lado
Leskovar. Izbran bo tudi naj slovenski pevec ali pevka.
Na 1. festivalu Zlati rog v Laškem se bodo spomnili tudi
80 letnice velikega mojstra domače, zlasti zabavne glasbe,
Bojana Adamiča in pripravili krajšo retrospektivo njego-
vih del.
Festival naj bi postal tradicionalen in se tako uvršča
v bogat in pester sjJlet različnih prireditev, s katerimi
želijo Laščani razgibati poletje in medse privabiti čimveč
domačih in tujih gostov.
1. festival bo na Graščinskem (občinskem) dvorišču
v soboto, 29. avgusta ob 19,30. uri.
TONE VRABL
Srečanje v Zibiki
Po kmečkem prazniku Homačl ansambli
V Zibiki, majhni kozjanski
vasi pri Pristavi pri Mestinju,
se pripravljajo na vsakoletno
srečanje narodnozabavnih an-
samblov, ki bo že trinajstič za-
pored. Odmevno prireditev, ki
bo 23. avgusta, na tradicional-
no zlbiško Jemejevo nedeljo,
pripravljata domače kulturno
društvo ter Zveza kulturnih
organizacij občine Šmarje.
Med prvimi so se prijavili
ansambli Celjskih pet, Trio
Toplišek (Rogaška Slatina),
Francija Zemeta, Mira Klinca,
Rogaška instrumentalna sku-
pina, Trio Iva Valeka (Zibika),
Robija Kampleta (Grobelno),
Rogaški instrumentalni kvin-
tet in Vigred (Laško), prijave
pa še pošiljajo.
Tone Gabršek iz zibiškega
kulturnega društva si prizade-
va, da bi bila letošnja priredi-
tev po kakovosti spet za stop-
nico višje. Sicer pa je omenje-
na revija ansamblov ena od
treh večjih prireditev, ki jo
pripravijo vsako leto priza-
devni zibiški kulturniki. Tako
je bil pred kratkim tradici-
onalni kmečki praznik s konj-
skimi dirkami, prikazom sta-
rih običajev ter z razstavo jedi,
ki so jih v starih časih priprav-
ljali za delavce pri poljskih
opravilih, vsakoletno pa je tu-
di zibiško pustno praznovanje.
Lanskega srečanja narodno-
zabavnih ansamblov se je ude-
ležilo nad tisoč udeležencev,
podoben obisk pa pričakujejo
tudi prihodnjo nedeljo.
BRANE JERANKO
Dva zmagovalca na GraškI gori
Na Graški gori je tudi letos
Kulturno društvo I. Cankar
s Plešivca skupaj z Radiom
Velenje pripravilo zdaj že
17. srečanje domačih ansam^-
blov. Tudi tokrat se je na rav-'
niči na Graški gori zbralo ne-
kaj tisoč ljubiteljev domače
glasbe, ki so poslušali trinajst
bolj ali manj že uveljavljenih
skupin. Prevladovale so skupi-
ne, ki si šele utirajo pot na
domačo glasbeno sceno, zato
tudi kvaliteta ni bila na naj-
višjem nivoju. Nastopajoče sta
ocenjevali strokovna komisija
in komisija občinstva, ki sta se
v svojem mnenju močno ra-
zhajali.
Po nmenju občinstva so bili
najboljši Fantje izpod Bogle iz
Zreč, ki so po mnenju strokov-
ne žirije osvojili samo srebrno
priznanje. Zlata odličja so do-
bili štirje ansambli in sicer Ša-
leški fantje najvišjo oceno 94
točk, sledijo pa Mladi prijate-
lji iz Pesnice 93,5 točke. Spo-
min iz Novega Mesta 93 in
Dan in noč iz Velenja 92 točk.
Srebrni so postali Podkrajski
fantje iz Podkraja, Gaj iz Mo-
zirja, Fantje izpod Rogle in Bi-
striški odmev iz Slovenske Bi-
strice, bronasta odličja pa so
dobili Šaleški odmev. Štajer-
ski potepuhi in Smeh iz Misli-
nje. Dve pisni priznanji sta si
prislužila Bratje iz Vitanja in
Zlate strune iz Rogaške Slati-
ne. Nagrado za najboljši tekst
je dobil Tone Videč za skladbo
Zelje rudarjevega sina, ki jo je
izvajal Šaleški odmev.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Slovenski odmev namesto Zvončkov
štirje Radečani in trije Tr-
boveljčani, vsi veliki ljubitelji
dobre glasbe, so ustanovili an-
sambel Slovenski odmev.
Pravzaprav samo nadaljuje-
jo tradicijo prejšnje skupine,
ki se je imenovala Zvončki,
obstojala pa je približno tri le-
ta. Ker so se skupini pridružili
šf^ glasbeniki iz Trbovelj in ker
so prej mladi postali starejši,
so si nadeli tudi novo ime. Za
stike z javnostjo skrbi pevka
in tekstbpiska Jacinta Do-
beršek:
»Skupaj smo sami mladi, ki
imamo glasbo radi, zato se ji
tudi na veliko posvečamo. Va-
dimo v Radečah pri harmoni-
karju Andreju Lamovšku. Le-
tošnje leto je srečno, saj smo
dosegli več, kot smo načrtova-
li. Prijavili smo se za avdicijo
za Ptuj, nastopili na Vinski go-
ri in bili sprejeti. Šli smo
v Števerjan, odigrali, pospra-
vili in se hoteli odpraviti do-
mov, ko so povedali, da naj
ostanemo, ker smo se uvrstili
v finale. Zdaj ne nastopamo,
ker se pripravljamo za Ptuj,
kjer se želimo predstaviti
v čimboljši luči. Sicer pa nam
bo z nasveti pomagal Tomaž
Tozon.«
Tudi Slovenski odmev igra
na koncertih in drugih prire-
ditvah pol domače in pol za-
bavne glasbe, vmes pa je nekaj
tudi lastnih skladb. Kako je
s kaseto, ki je želja vsakega
ansambla?
Ob tem se sicer vedno na-
smejana in simpatična Jacinta
Doberšek zresni: »Smo v glav-
nem študenti in problem je de-
nar. Drugo: material za kaseto
mora biti čimbolje priprav-
ljen, kajti drugače nima kaj
iskati na tržišču. Ljudje vedo.
kaj poslušajo. Ne bomo se
predstavili, dokler res ne bo
vse tako, kot je treba. Sicer pa
bomo prve posnetke pripravili
za Ptuj in ti bodo za prvo po-
kušino kar dovolj.«
TONE VRABL
V ansamblu Slovenski odmev, ki obstoja devet mesecev, igrajo (od leve) Boštjan Cerar (zaradi
obveznosti ga bo po Ptuju zamenjal Boštjan Župevc) trobento, Andrej Lamovšek harmoniko.
Marko Krajšek bariton, Jacinta Doberšek poje, Franjo Čikvar igra kitaro, spredaj pa sta
klarinetist Gregor Špajzer in pevec Dušan Kreže.
Razprodaja
Dober dan. Začelo se je poz-
no poletje, kot temu petemu
letnemu času pravijo na Kitaj-
skem, in mlade lastovice so že
premagale strah pred prvim
poletom, ter zapustile rodna
gnezda. Suša, ki letos z nena-
vadno potrpežljivostjo davi
tako bilje, kot živalstvo, se je
uprla tudi polni luni in nada-
ljuje svoj prašni pohod po de-
želi, kjer je počitniških dni
ostalo le še toliko kot prstov
na rokah. Tako sem zadnji te-
den dni prepustil dogodke šir-
nemu kolesju in na skrivaj za-
pustil ilegalo za nekaj dni, da
si malo ovoham ozračje v rod-
nem kraju. Pa se mi v tisti kisli
pripeki ni prav nič konkretne-
ga ljubilo in sem v glavnem
zlagal doma liste iz kupška na
kupček, da sedaj izgleda vse
skupaj malo bolj urejeno. Izčr-
pan od instrukcij lenarjenja,
ki sem jih dajal to poletje, sem
tudi sam podlegel tej privlačni
panogi, ki seveda nima nič
skupnega s kakšnim tenisira-
njem ali še hujše srfanjem. Iz-
klopil sem informacijski si-
stem, da se žičke malo ohladi-
jo, kar bi si drznil priporočati
ne samo kolegom z rano na
želodcu, ampak tudi tistim
z rano na dvanajstemiku, če
seveda zasvojenost ni akutna.
In ko takole pleteničim tja
v tri krasne in si s tem nabiram
krvave vrstičke, da si bom lah-
ko v oktobru privoščil kakšno
šteko cigaret, sem se nekaj le
spomnil. V nekdanjem oticirk-
sem klubu, kot smo ga imeno-
vali, ki leži za hrbtom nove
SDK-jeve palače, se končujejo,
prenovitvena dela pod taktir-
ko vsem znanega ljubitelja
rockovskih akordov Koste.
Tako bi v tem prostoru moral
nastati klub, ki ga v Celjii po-
grešamo že od pamtiveka. Vse-
kakor bo to debela pridobitev
za mladež tega zaspanega
upokojenskega mesta in ko
bodo zatulili ventilatorji in se
bo na oder postavila svečana
otvoritev, želim ob rojstvu res
obilo uspehov.
Tako v ilegali dnevi brzijo
z neprizanesljivo hitrostjo,
medtem, ko v mislih redno od-
lašam obisk pri zobošinterju,
za kar si v tem trenutku dajem
javni opomin. Ko izvem kaj
novega, pa se javim s kakšno
bolj veselo vižo. Pa brez za-
mere.
Lestvice Radia Celja
Tuje zabavne melodije:
1.	TOO FUNKY - GEORGE MICHAEL	(5)
2.	TEMPLE OF LOVE - SISTERS OF MERGY	(5)
3.	GOOD STUFF - THE B-52'S	(1)
4.	PLEASE DONT GO - DOUBLE YOU?	(3)
5.	MARIAHCAREY-I'LLBETHERE	(4)
6.	TAKE A CHANCE ON ME - ERASURE	(3)
7.	THIS USED TO BE MY PLAYGROUND - MADONNA	(1)
8.	EVERYTHING ABOUT YOU - UGLY KID JOE	(8)
9.	NAKED IN THE RAIN - RED HOT CHILLI PEPPERS	(2)
10. DISSAPOINTED - ELECTRONIC	(2)
DomaČe zabavne melodije:
1.	NA GOBEC - TOMAŽ DOMICELJ	(4)
2.	OBLJUBLJENA - AVTOMOBILI ■	(5)
3.	IGRA-DAMJANA	(9)
4.	KO SI NOR IN MLAD - AGROPOP	(5)
5.	SVET SE VRTI NA ZAHOD - RDEČI BARON + U'REDU (2)
6.	GATE NA GLAVO - LAČNI FRANZ	(4)
7.	SANJE - ALENKA GODEC	(3)
8.	GRAJSKA DAMA - AVIA	(1)
9.	NA OBALI - DON MENTONY BAND	(2)
10. KDO TE JE NAMAZAL Z BARVICO - MERCEDES BAND (1)
Narodnozabavne melodije:
1.	VESELI GODEC - SIMON LEGNAR	(4)
2.	LJUBCA Z VASI - MIRO KLINC	(3)
3.	MOJI PLAVOLASKI - TONI ISKRA	(5)
4.	DOLINA SE BUDI - SLOVENSKI KVINTET	(3)
5.	V MENI BOŠ ŽIVEL - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(6)
6.	TRIJE ZALI FANTJE - TONE KMETEC	(5)
7.	NA TRŠKO GORO - FANTJE Z VSEH VETROV	(6)
8.	NA PLESU - BRATJE IZ OPLOTNICE	(1)
9.	ANDRAŽ - DAN IN NOČ	(2)
1Q. NAŠE MALO KRALJESTVO - MARELA	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
A SMALL VICTORY - FAITH NO MORE
DAMN I WISH I WAS YOUR LOVER - SOPHIE B. HAVVKINS
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
POLETNA TOPLA NOČ - ČENA
POKLIČI ME NOCOJ - POP DESIGN
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
LJUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA
NAŠ ATA NI COPATA - IGOR IN ZLATI ZVOKI
Nagrajenca: Marija Turnešek, Polzela 144 a. Polzela
Blaž CvikI, Hramše 18, Dobrna
Nagrajenca dvigneta plošče prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec-
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec_
ime in priimek:
naslov:_
Št. 33 - 20. avgust 1992
22
Dve gledališki
PISMO IZ
LONDONA
Letošnje poletje sta v londonskem West En-
du med drugim začeli igrati dve predstavi, ki
sta vsaka po svoje izredno zanimivi - morda
ne toliko s stališča navadnega ljubitelja gle-
dališča kot zaradi drugih posebnosti, ki jih
prinašata v tukajšnji razgibani gledališki
svet.
6. julija je bila svečana premiera ameriške-
ga mjuzikla Grand Hotel, ki je leta 1990
v New Yorku požel vrsto nagrad. Prav zato so
tudi nekateri britanski vzneseneži začeli go-
voriti o preporodu ameriškega mjuzikla, ki se
v londonski uprizoritvi zaenkrat kaže pred-
vsem v izredno velikih stroških postavitve
- dva milijona funtov niso mačje solze niti za
britanske zasvojence z mjuzikli, ki pa jih je
tod okoli vendarle bistveno manj kot onstran
»velike luže« (kar verjetno kaže na to, da je
tukajšnja publika v primerjavi z razvajenim
ameriškim okusom vendarle sposobna nekoli-
ko večjih globin). Režiser in koreograf Tommy
Tune je kljub nekaterim nejevernim Tomažem
prepričan, da je ustvaril predstavo desetletja,
ker je tako mojstrsko povezal elemente glasbe,
drame, scene, luči in plesa. Vse, ki jih petje
v gledališču ne vodi naravnost v nirvano. Ver-
jetno navduši prav zadnji element - ples, pri-
jetna mešanica čarlstona, tanga, foxtrota in
celo baleta, kajti poglobljeno zgodbo in izde-
lane like bi v Grand Hotelu iskali zaman. To
so predstavi očitali tudi tukajšnji kritiki, ki se
med drugim na primer zelo življenjsko spra-
šujejo, kako lahko umirajoči gospod srednjih
let tako živahno zapleše čarlston, pa čeprav ga
je veselje gledati zaradi plesa samega.
Grand Hotel temelji na romanu Vicki Baum
»Ljudje v hotelu« in opisuje precej žalostno
življenje nekaterih hotelskih gostov v Berlinu
leta 1928. Kriza in napetost pred Hitlerjevim
prihodom na oblast se kažeta tudi v obnaša-
nju te na videz blečeče in bogate klientele, ki
pa je v svojem bistvu prav tako nesrečna,
begajoča in obupana kot preostali svet v ti-
stem času. V londonskem mjuziklu od časa do
časa prilomastijo na oder tudi trije delavci
v kombinezonih, kakor da bi stopili naravnost
s kakšnega socrealističnega plakata, in malo
porožljajo z nekakšnimi zaboji, kar naj bi
verjetno predstavljalo težko industrijo in pre-
bujajoči se delavski razred v tisti najbolj pri-
marni obliki.
Grand Hotel je zanimiv tudi zato, ker je bil
po romanu, iz katerega izvira, v 30. letih pos-
net tudi film, ki se je globoko zapisal v zgodo-
vino Hollywooda. V njem je med drugimi na-
stopila Greta Garbo in v svojem neponovlji-
vem akcentu kar trikrat izrekla tisti slavni
stavek: »I ,vant' to be alone« (Biti hočem sa-
ma). Greta Garbo je po snemanju tega filma
izjavila, da se umika s filmskega platna.
In še nekaj v zvezi z londonsko uprizoritvijo
Grand Hotela: deležna je bila sicer nekaj na-
klonjenih misli v kritikah, kar pa, žal, še ne
zagotavlja, da bo predstava tudi uspela in
organizatorjem povrnila astronomske stroške
razkošne postavitve.
V drugi predstavi, ki je presenetila london-
sko publiko, ne pojejo nastopajoči, pač pa
cvilijo gledalci - od smeha. Tako Londončani
in tukajšnji turisti sprejemajo novo komedijo
Jimmieja Chinna Straight and Narrow, ki so ji
kritiki namenili tako privlačne in zanesene
vzkhke kot na primer »Ta igra je ČUDOVITA
in TAKO SMESNA. Česa takega nisem videl
že zelo, zelo dolgo«, ali pa: »nezaslišano smeš-
no... smejali se boste, dokler vas ne bo bole-
lo«. Igralska zasedba je odlična in marsikaj
obeta: v glavnih vlogah nastopata Nicholas
Lyndhurst - v Sloveniji smo ga videli v vlogi
Rodneyja v humoristični TV nadaljevanki
»Samo norci in konji« - ter britanski gledali-
ški in televizijski publiki dobro znana čarmel
McSharry kot njegova gospodovalna mati.
»Straight and Narrow« bi lahko prevedli
kot »Prava pot«, čeprav gre pri tem tudi za
besedno igro - izraz »straight« v angleščini
v enem izmed pomenov označuje tudi hetero-
seksualca, torej tistega, ki je - kot menijo
nekateri - za razliko od homoseksualcev »na
pravi poti«. In to je tudi rdeča nit komedije,
katere sporočilo je resno kljub temu, da se
britanska publika včasih ob čisto nerazumlji-
vih iztočnicah od smeha skoraj valja po tleh
dvorane. Zgodba kaže utečen homoseksualni
par, Jeffa in Boba, ki zaideta v krizo, ker je
življenje postalo preveč enolično. Bob je čisto
zadovoljen, da pospravlja in kuha, Jeff pa si
želi bolj dinamičnega življenja in predvsem
otrok. V njuno življenje se neprestano vmeša-
va Bobova mati, ki hkrati zatiska oči pred
dejstvom, da Jeff in Bob nista samo prijatelja,
za res pisano druščino pa poskrbita še Bobovi
sestri, ki ju - prav tako kot mater - tuji pro-
blemi zanimajo bolj kot lastne težave.
Igri sami ni kaj očitati; tekst je radoživ in
postavitev več kot ustrezna, preseneča pa od-
ziv gledalcev, ki so se pripravljeni smejati tudi
takrat, ko se na odru odigravajo prave male
drame - pa četudi gre za komedijo. Morda
londonsko publiko res vodi samo prevelika
želja po smehu, ki ga obljubljajo plakati, če-
prav si človek ne more kaj, da ne bi za sme-
hom zaznal tudi drobca prikritega sovraštva
do tistih, ki so drugačni, ki niso »straight«.
Piše Mojca Belak
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
Pridna muiia
in beii iconji
Kaj bi bil Dunaj brez svoje
dvome španske dresure konj?
Skoraj tako okmjen, kot če bil
brez slovite opere, brez vese-
ljaškega Grinzinga, brez kate-
drale sv. Štefana... V dvomi
konjušnici nisem bil. No, naj-
brž konji ne spijo v posteljah
pokriti s pemicami. Videl sem
pa »manjež«, kjer konji nasto-
pajo. Je kot koncertna dvora-
na s pozlačeno štukaturo,
z balkoni, galerijo, z lustri in
oblazinjenimi sedeži. Tu na-
stopajo naši beli lepotci - lipi-
canci.
Konji, ki so jih vzgojili na
slovenskem Krasu, uživajo
svetovno slavo. Mojstri dresu-
re španske šole na Dunaju so
z njimi ustvarili tolikšen slo-
ves, da so predstave za-njihove
nastope razprodane že mesece
vnaprej in da s posebnimi čar-
terskimi leti vozijo njihovo
publiko iz vseh koncev sveta.
V visoki šoli konjske dresure je
najvažnejši konj svojimi priro-
jenimi in priučenimi lastnost-
mi. Torej, če nič drugega, slo-
vensko je okolje, v katerem so
bile te čudovite živali vzrejene
in vzgojene in ki je blago, ple-
menito, a včasih kot burja vi-
hravo.
Druga živalca, ki ima, reci-
mo: slovenski značaj, je pridna
krajnska »muha«, tudi bučela
imenovana. Onstran donav-
skega kanala, neposredno ob
dunajskem starem jedru, je
ogromen park - Augarten. "Ridi
tu obzorje nad drevesi kvarita
dva betonska kolosa - protile-
talske trdnjave iz dmge sve-
tovne vojne.
No, ne bomo šli v Augarten
zato, da bi gledali bunkerje.
Dovolj je cvetja in kar je za
nas Slovence še važnejše, tu je
na steni pritlične stavbe velika
spominska plošča znamenite-
mu čebelarju Antonu Janši iz
Radovljice, ki ga je cesarica
Marija Terezija poklicala na
Dunaj, da je tu razvil svoje če-
belarsko znanje. Od nepisme-
nega kmetiča se je razvil v pre-
davatelja, v pisca strokovnih
knjig in v slikarja. Leta 1771 je
izdal knjigo »Popolni nauk
o čebelarstvu«, česarica je
s posebnim ediktom ukazala,
da so v vsej monarhiji učili če-
belarstvo po njegovih načelih.
To delo je, nespremenjeno,
v angleščini izšlo (ne)davnega
1951 leta. Če že imajo deloma
prav tisti, ki pravijo, da bi
znameniti Slovenci brez du-
najskih šol doma ovce in krave
pasli, glede Janše tega ne mo-
rejo reči. Ta je svoje čebele te-
meljito poznal, ko še pisati ni
znal. To je znal tako dobro, da
je cesarica zvedela zanj in ga
dala pripeljati v cesarsko me-
sto. Pred leti so na Dima ju ob
sodelovanju sloven skih etno-
logov pripraviU razstavo o če-
belarstvu, čebelah in njihovi
povezanosti s človekom, go-
spodarstvom, tudi z ljud sko
umetnostjo, kot so poslikane
panjske končnice.
Eno pa je le treba povedati.
Dunaj svoje kosmopolitstvo
jemlje dobesedno. Nič dosti jih
ne zanima, katere narodnosti
je bil kak njihov pomemben
mož. Bili bi preveliki optimi-
sti, če bi pričakovali, da bi Du-
naj čani sami od sebe dali po-
staviti številne spominska
obeležja zaslužnikom, ki so bi-
li slovenskega rodu, ali so bili
s slovenskih tal. Vsi ti ponmiki
so bili postavljeni na pobudo
Slovencev v matični domovini,
predvsem ustreznih združenj,
ali na pobudo dunajskih Slo-
vencev, oziroma slovensko-av-
strijskih društev. Tudi dobre-
mu dunajskemu znancu, prija-
telju, je treba trdovratno do-
kazovati, da je nekdo med po-
sebej zaslužnimi nenemškega
rodu.
Sicer pa tudi mi nismo bolj-
ši. Izumitelja Ressla bi si kar
povsem prisvojili, Valvazor
naj bi bil tiidi naše gore list, da
o grofih in knezih celjskih
sploh ne govorimo, ki da so
zanesljivo bili Slovenci. Mor-
da so bili po kakšnem kolenu
res, vendar se niso počutili
Slovence, bržkone tudi kot
Nemci ne. V 15.stoletju narod-
nostna zavest sploh še ni bila
do te meje razvita. Naši kmeč-
ki predniki so za svoje jemali
tiste vladarje, pod katerimi
jim je boljše šlo. Kako bi sicer
ogrskega kralja Matija Korvi-
na proglasili za svojega vla-
darja, ki je z Alenčico zaspal
pod Peco in kjer čaka na čas,
ko bo svoje podanike krivic
odrešil. Kralja Matjaža imajo
v dobrem spominu tudi av-
strijski kmetje, ker je bil manj
grabežljiv kot so bili Habsbur-
govci, ki jih je za nekaj let
pregnal iz Spodnje Avstrije In
Dunaja.
Namen dunajskih razgled-
nic je spoznati, da naš narod
nič ne zaostaja za drugimi, kar
zadeva darovitost, ukaželjnost
in sposobnost. To bo treba do-
povedati drugim, torej tudi
Dunaj čanom, ki pogosto zvi-
ška gledajo iz sanj o nekdanjih
imperialnih časih.
Pogled v prireditveno dvorano v Hofburgu, namenjeni izključno nastopom dresiranih lipicancev.
Nekoč so bile predstave samo za dvor, dvorana pa tudi za jezdno šolo cesarske družine. Sedaj je
to eden od avstrijskih izvirkov deviz.
Spomenik Mariji Tereziji se košati nasproti Hofburga. Takšen
položaj si je s svojimi reformami gotovo zaslužila in je tudi
v zgodovinskem spominu Slovencev vtisnjena kot dobra cesa-
rica.
Št. 33 - 20. avgust 1992
231
Št. 33 - 20. avgust 1992
24
NAŠE ZDRAVJE
Lymska boreMoza
Lymska borelioza je najbolj
pogosta bolezen, ki jo prena-
šajo klopi. Razširjena je po
vsej Sloveniji. Začetni znaki
bolezni se najpogosteje pojavi-
jo v toplejšili mesecih leta (od
maja do septembra); takrat so
klopi aktivtii. Okuženost klo-
pov je različna; podatki za
Slovenijo še niso znani. Bole-
zen prizadene številne organ-
ske sisteme. Povzročitelja bo-
lezni, bakterijo, so odkrili leta
1982.
Lymska borelioza - ima
izredno p>ester in raznolik po-
tek. Klinična slika še ni znana
v celoti, saj še vedno odkrivajo
nove manifestacije bolezni.
Število prijavljenih primerov
narašča iz leta v leto. To je
gotovo posledica boljšega poz-
navanja in registracije, najbrž
pa tudi resničnega porasta po-
gostosti v nekaterih predelih.
Osebe lahko zbolijo ne glede
na starost in spol.
V letu 1991 smo na območju
celjske regije registrirali 158
primerov te bolezni, kar pa je
še vedno pod dejanskim pojav-
ljanjem. Opozoriti moram, da
gre pri teh pojavih predvsem
za kožne manifestacije prvega
stadija bolezni, medtem ko
imamo zelo malo podatkov
o tem, koliko primerov te bo-
lezni je bilo ugotovljenih
v kasnejšem obdobju.
Obolenje se je pojavljalo po
vsej regiji. Čeprav nimamo po-
datkov o tem, kje je prišlo do
okužbe s klopom, pa raziska-
ve, ki so bile opravljene na ob-
močju naše regije, kažejo, da je
celotna regija endemično ob-
močje za Lyme Boreliosis.
Najvišja stopnja obolevanja
je bila v občinah Laško in Sev-
nica. Največ obolelih je v sta-
rostni skupini od 30 do 59 let,
žensk je nekaj več kot moških.
Bolezenski znaki
Kadar je bolezenska slika
izražena v celoti, se približno
od 2 dni do nekaj tednov po
vbodu klopa na mestu vboda
pojavi rdečina, ki se postopo-
ma širi, v središču pa bledi.
Razvije se obročasti izpuščaj
(erythema migrans) in se po-
stopoma veča. Kožne spre-
membe navadno trajajo nekaj
tednov. Včasih izpuščaj peče
in srbi. Nekateri bolniki so
utrujeni, slabo se počutijo,
imajo glavobol, bolečine v mi-
šicah.
Približno 50 7o teh kožnih
sprememb najdemo na spod-
njih udih in so različno velike.
Pri nekaterih bolnikih so spre-
membe povsem neznačilne:
v obliki mehurčkov, drobnega
luščenja, pikčastih krvavitev
ali kot oteklina na mestu vbo-
da klopa.
Obročasti kožni izpuščaj je
za bolezen značilen, vendar se
pogosto ne pojavi ali ga ne
opazimo.
Kožne spremembe trajajo
običajno nekaj tednov, nato pa
tudi brez zdravljenja izginejo.
Nekateri bolniki imajo težave
še več mesecev potem, ko kož-
ne spremembe izginejo - lahko
tudi tisti, ki so dobili ustrezna
zdravila. Če bolezni v zgod-
njem obdobju ne prepoznamo
in ne zdravimo, se lahko po
več tednih, mesecih ali celo le-
tih pojavijo okvare živčevja,
srca, prizadetost sklepov ali
razne spremembe na koži
(sklerotične in atrofične okva-
re kože).
Možna je tudi okužba otro-
ka med nosečnostjo, če noseča
žena zboli za boreliozo v prvih
treh mesecih. Rojeni otroci so
hudo prizadeti. Še vedno pa je
glede prenosa okužbe na plod
veliko vprašanj (kako pogosto
pride do okvar, kdaj v noseč-
nosti je okužba za plod najbolj
nevarna, kako je lahko otrok
prizadet).
Diagnozo bolezni postavimo
najlažje na osnovi značilnih
kožnih sprememb, podatkov
o piku klopa ali s serološkimi
testi, s katerimi dokazujemo
specifična protitelesa, značil-
na za to bolezen. Vemo, da so
v času erythema migrans spe-
cifična protitelesa le pri 15 - 30
% bolnikov, kasneje, v poteku
bolezni, jih najdemo pri veči-
ni, vendar ne pri vseh obolelih.
Serološka diagnostika omogo-
ča prepoznavo bolezni v kas-
nejših fazah; tako je možno tu-
di ugotoviti morebitno okužbo
pri izpostavljenih delavcih, ki
so veliko v naravi (gozdarji,
geodeti, drugi terenski de-
lavci).
Pred pikom klopa, ki poleg
povzročitelja borelioze prena-
ša še virus klopnega meningi-
tisa, se zaščitimo s primemo
obleko (dolge hlačnice, srajca
z zapetimi rokavi, škomji).
Uporabimo lahko tudi razna
sredstva, ki odganjajo mrčes
(repelenti). Zaščita z njimi pa
ni povsem zanesljiva, ker de-
lujejo sorazmerno kratek čas
in so potencialno škodljivi.
Priporočljivo je, da takoj ob
prihodu iz gozda temeljito
pregledamo telo in odstranimo
klope. Najlaže s pinceto, vča-
sih pomaga, če vbodeno mesto
natremo z oljem, alkoholom,
slino. Če klopa odstranimo
zgodaj, je možnost okužbe
manjša. Pomembno je, da se
poslužujemo teh preventivnih
ukrepov, ker se drugače pred
Umsko boleznijo ne moremo
zaščititi (za razliko od klopne-
ga meningoencefalitisa, proti
kateremu je na voljo učinkovi-
to cepivo).
Lymsko boreliozo je treba
začeti zdraviti čim prej. Tipič-
na kožna sprememba (obro-
čast kožni izpuščaj) se pravilo-
ma pozdravi sama od sebe,
brez antibiotičnega zdravlje-
nja, vendar je možno, da osta-
nejo v telesu povzročitelji bo-
lezni, ki lahko mesece ali leta
kasneje povzročijo prizadetost
živčevja, srca, sklepov, kože.
Z ustreznfan zdravljenjem kož-
ne spremembe hitreje izginejo
in, kar je še bolj pomembno,
z njim preprečimo kasnejše
bolezenske spremembe.
dr. ALENKA
SKAZA-MALIGOJ
Značilne
borelijske
spremembe
na koži
približno
tri tedne
po začetku
izpuščaja
ZELENI KOTIČEK
Novi sistemi za
odpadno embalažo
Piše'
mag! SILVA KOKLiČ
Dve osnovni dejstvi: da so
naravni viri surovin omejeni
ter da se embalaži izdelkov ne
moremo odreči, vodita do zak-
ljučka, da je rešitev v recikli-
ranju odpadne embalaže.
V takšnih pogojih, ko si re-
čemo »preden. se povrnemo
v dobre stare čase«, premisli-
mo, ali so bili res tako dobri, je
prilika za nove podjetnike in
za nove posle.
Trdne odpadke, predvsem
velike količine embalaže, kjer
prevladujejo umetne mase, so
nekateri nameravali rešiti ta-
ko, da bi enostavno zamenjali
plastike z naravnimi mate-
riali.
Raziskave,	predvsem
v ZDA, kjer je letna količina
odpadkov velikanska, kar 160
milijonov ton, so pokazale, da
so zmotna naslednja prepri-
čanja:
-	da plastika predstavlja
največji delež trdnih od-
padkov
-	da ni primema za recikli-
ranje
-	da je rešitev uvajanje pa-
pirja in drugih materialov
S študijo, kako zamenjati
pri embalaži vse umetne mase
s papirjem, steklom, lesom,
kovinami, so prišli do ugoto-
vitev:
Za izdelavo embalaže brez
umetnih mas bi potrebovali
2 krat več energije. Teža takš-
ne embalaže bi bila 4 krat več-
ja od plastične. Stroški paki-
ranja bi se podvojili. Volumen
odpadkov od embalaže bi na-
rastel za 250 odstotkov:
Umetne mase so nepogre-
šljive za 'fembalažo zdravil,
osvežilnih pijač, za hrano, ki
ostane sveža, za zamrznjene
gotove jedi, ki jih pripravimo
v mikrovalovni pečici...
Ugotovili so, da je delež pla-
stike v trdnih komunalnih od-
padkih 18 odstotkov, papirja
in kartona 38 odstotkov, kovin
14 odstotkov, stekla 4 odstotke
in ostalega 28 odstotkov.
Dejstvo, da so v ZDA že leta
1987 ponovno predelali petino
vseh plastenk za brezalkohol-
ne pijače pomeni, da so umet-
ne mase materiali, ki jih zelo
lahko ponovno predelajo t.j.
reciklirajo.
Trgovci so zainteresiram za
čim večjo izbiro izdelkov. Po-
trošnik se v trgovini odloča,
kakšne proizvode bo kupoval.
Ali se bo odločil na primer za
sadni sok v povratni t.j. stekle-
ni embalaži ali v plastenki.
Podjetja za zbiranje in reci-
kliranje surovin so vezana na
delo s potrošniki. Poslujejo ta-
ko, da imajo učinkovit sistem
zbiranja in recikliranja.
V Avstriji na primer deluje
118 takšnih podjetij s preko 10
tisoč zbimimi mesti. S pro-
spekti informirajo potrošnike,
ki so ključni del sistema. Pro-
izvajalci embalaže sodelujejo
tako, da uporabljajo za emba-
lažo materiale, primerne za re-
cikliranje. Označijo vrsto ma-
teriala, kar omogoča odlaga-
nje odpadkov v zbiralnike za
določeno vrsto embalaže.
SILVA KOKLIČ
KMETIJSKI NASVET
Vrtnarjenje na lahek način
Zgodi se, da ne moremo več
. negovati svojega vTta. Vendar
ga želimo še imeti. Delo je tre-
ba olajšati, vrtni red spreme-
niti. Prejšnji vTt smo ustvarjali
desetletja. Novega reda v sta-
rem vTtu ne bomo mogli ustva-
riti čez noč. Stalo nas bo nekaj
truda, časa in denarja.
Mineralnih gnojil bomo
uporabljali čim manj in čim
več komposta. Velik kos trate,
ki smo jo prej zalivali in vsak
teden kosili, bom6 spremenili
v treh letih. En del bomo zasa-
dili s plazečimi trajnicami. En
del bomo spremenili v naravni
travnik in le majhen del bomo
še negovali. Plazeče trajnice,
kot na primer panešpljica, Co-
toneaster, bomo kupili ali sa-
mi vzgojili sadike iz potak-
njencev. Naravni travnik bo-
mo naredili tako, da bomo na
košenicah nabirali semena ali
presajali z grudo vred rastline
iz kakega starega travnika na
naš novo nastajajoči naravni
travnik.
Kanmite poti, ki so bile po-
ložene v pesek, bo treba prelo-
žiti in jih položiti v cement.
Tedaj rastline ne bodo mogle
rasti iz vmesnih prostorov med
kamenjem.
Namesto visokih dreves bo-
mo posadili nizka. Izbrali bo-
mo stare, manj občutljive sor-
te. Te ne rodijo vsako leto, ka-
dar rodijo, pa rodijo veliko.
Navadili se bomo, da bomo
imeli sadno drevje za okras in
manj za korist. Posadili bomo
le nekaj dreves, vso ostalo po-
vršino pa namenili jagodičev-
ju: robidam, tajberiju, mali-
nam, josti, ribezu, borov-
nicam.
Na zelenjavnem vrtu ne bo-
mo več premetavali zemlje.
Namesto lopatanja bomo po-
lagali na tla kompost in spo-
mladi z vilami tla prezračili.
Mulčili bomo s kompostom,
neuporabnimi rastlinami in
s folijo. Z rastlinskimi ostanki
začnemo mulčiti, ko se zemlja
ogreje. S čmo folijo^ pa pokri-
jemo tla, ko so Š£ hladna.~Čma
folija jih bo prej ogrela, kot ce
bi pustili, da jih ogreje sonce.
Da nas ne bo bolelo v križu,
si bomo uredili visoke grede.
Visoke grede na pogled niso
lepe, so pa za bolnega človeka
veliko olajšanje. Na taki gredi
lahko človek sadi in plej^ celo
iz invalidskega vozička. Seve-
da mora krog nje imeti nareje-
no utrjeno pot. Visoka gredg
izgleda kot visok grob. Ni le-
pa. Na njej pa pridelamo več
kot na običajni. Njena pripra-
va je zamudna in ni poceni,
ker rabimo za okvir deske. Te
pa stanejo, tudi če so stare.
Pleli bomo zelo malo ali nič.
Za varstvo zoper plevel med
špranjami kamenja v škarpah
in poteh bomo uporabljali
plinski gorilnik. Gotovo ima
kdo od sosedov to praktično
pripravo, da nam bo z vročim
zrakom uničil neljubi plevel.
Pri vrtnarjenju na novi na-
čin se je treba odpovedati tudi
visoki živi meji, s katero smo
doslej imeli ograjen vrt. Dobiti
moramo nekoga, ki bo s stro-
jem izruval sedanjo mejo, da
bomo zasadili novo. Nova bo
nižja. Za novo mejo bomo upo-
rabili morda nizke cvetoče les-
nate rastline, morda bomo po-
sadili odpome sorte vrtnic. Ali
pa se bomo odločili za ribez,
josto in aronijo, da bomo imeli
tudi plodove. Na vsak način pa
se bo treba sprijazniti, da ne
bomo obrali prav vsakega plo-
du. Kolikor jih ne bo obral so-
sed, bodo pozobale pozimi
ptice.
IDA TEPEJ
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Nagrajenca Modnega klepe-
ta meseca julija, Sonja Točaj iz
Šmartnega v Rožni dolini 39
a in Tomaž Štajner, Ljubljan-
ska 56 Celje, se lahko po na-
grado oglasita v oglasni odde-
lek našega uredništva. Sonjo
čaka prelep rdeče-čm bom-
bažni pulover, Tomaža pa svi-
len, ročno poslikan šal.
Ljudje iz sveta mode, pa tu-
di tisti, ki sicer dajo veliko na
njo, vedo, da je poleti prepoz-
no razmišljati o poletni kolek-
ciji oblačil. Modni ustvarjalci
so^z očmi vedno zazrti nekaj
mfesecev v prihodnost in tako
tudi naša- modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik v svojih
nasvetih že pozdravlja jesen.
Tokrat se je odločila, da varn
predstavi modo za malčke, za
tiste, ki še ne gulijo šolskih
klopi in ki že pogosto spogled-
ljivo postopajo pred zrcalom
in radi vidijo, da so lepo oble-
čeni. Vlasta je prepričana, da
bodo mamice s kančkom do-
mišljije lahko same lepo, mod-
no in domiselno oblekle malč-
ke. Ne verjamete? Vsaj prebe-
rite, kaj svetuje naša modna
svetovalka, in prepričali s(
boste.
Tiste, ki še nimate otrok, pa
potrpite do prihodnjega ted-
na! Takrat boste lahko pre-
brale tudi o modnih zapovedi!
Razigrano v vrtec
Res je! Jesen že nestrpno
menca pred vrati in hočeš,
nočeš jo bomo morali spreje-
ti - pa ne le z rahlo utrujenim
soncem in pobarvanim list-
jem, tudi megla in nižje tem-
perature sodijo k njej. Vsaka
jesen je v znamenju toplejših
oblačil, o katerih bomo v na-
ših tedenskih odmerkih kle-
petali še in še...
Pa začnimo pri naših
malčkih, ki so prav tako kot
odrasli radi lepo in modno
oblečeni. Ali vas zanima,kaj
zapoveduje o letošnjih jesen-
sko-zimskih oblačilih otro-
ška moda? Trenerka, vetrov-
ka, igralne hlačke in pleteni-
ne so osnova vsake otroške
garderobe. Letos so udobna,
živopisana sestavljanka naj-
bolj duhovitih in svežih
barv.
Modni ustvarjalci so letos
malčkom in sredinčkom res-
nično namenili najbolj pisa-
ni kotiček svoje domišljije.
Kako pa je z vašo? Če imate
doma kaj ostankov volne, se
lahko lotite pletenja pisane-
ga puloverčka ali pleteni
hlačk, v katerih bo vaš Jaka
lahko odhlačal tudi v vrtec.
Modi je všeč vzorec v eskim-
skem ali indijanskem moti-
vu, prav tako učinkovite pa
bodo samo črte ali geome-
trijski liki, kakor jih bo pač
»naneslo«. Skratka: po-
membne so predvsem razi-
grane barve!
Zdaj pa hitro k pletenju,
da vas september in mraz ne
prehitita!
VLASTA
Št. 33 - 20. avgust
25
Revoz prodaja predvsem R-4 in R-5
Novomeški Revoz je po le-
tošnjih podatkih najuspeš-
nejši prodajalec vozil na slo-
venskem trgu. Doslej so pro-
dali 6.856 avtomobilov, pri
čemer prave primerjave
z lansko prodajo ni, saj so
vsaj v prvih šestih mesecih še
prodajali po vsej Jugoslaviji.
Sedaj je njihova prodaja
omejena le na Slovenijo in
deloma Hrvaško in zato so
tudi prodajni podatki bi-
stveno skromnejši. Najbolje
je šel v promet R-5 (na sliki),
saj se je zanj odločilo 4.055
kupcev, R-4 pa je kupilo
2.025 ljudi. Trenutno je mo-
goče kupiti vse tiste avtomo-
bile iz Renaultovega progra-
ma, ki so bili naprodaj že
doslej, pri čemer pa je čaka-
nje nanje različno dolgo. R-4
je na voljo takoj, čakalni rok
pri R-5 je do 45 dni, na vse
druge renaulte pa je treba
počakati največ 30 dni.
S 1. avgustom so Novomeš-
čani odpravili popust, tako
da so se avtomobili v pov-
prečju podražili za pet do
šest odstotkov. Že nekaj ted-
nov teče tudi prodaja letos
obnovljenega R-19, ki je
drugačen spredaj in zadaj,
pa tudi notranjost je nekoli-
ko drugačna kot je bila. Ob
tem se v Novem mestu po-
spešeno —tako pravijo— pri-
pravljajo na začetek serijske
izdelave renaulta clio. Gre
za projekt, ki bo po vredno-
sti predstavljal največjo ali
skoraj največjo slovensko in-
vesticijo v infrastrukturo.
V letu dni naj bi naredili od
70 do 80 tisoč vozil, kasneje
pa naj bi iz Novega mesta
vsakih 365 dni pripeljalo ce-
lo do 100 tisoč cliov. načrti
torej so, bolj vprašljiva pa je
prihodnost.
S pomočjo sivega uvoza do 2000
avtomobilov
Prodaja avtomobilov v še-
stih letošnjih mesecih na slo-
venskem trgu ne zbuja poseb-
nega optimizma. Letos so Slo-
venci in vsi drugi pokupili in
na novo registrirali točno
15.555 avtomobilov, med temi
je bilo največ renaultov
(5.800), pa citroenov (1.800),
dobro so šli v promet tudi opli
(1.100), škode (tudi 1000) in
volkswagni (prav tako 1000).
Številka, zapisana na začetku,
je po svoje pomembna zaradi
tega, ker zajema vso prodajo
oziroma uvoz: konsignacijo,
domače tovarne in t.i. sivi
uvoz. Prav slednji je bil doslej
precejšnja uganka, sedaj pa je
jasno, da so si Slovenci na ta
način čez mejo pripeljali ma-
lenkost manj kot 2000 vozil.
Ker konsignatorji točno vedo.
koliko kupcev so imeli doslej,
je povsem jasno, da so sloven-
ski kupci sami odhajali na tuje
najpogosteje po ople, forde in
morda tudi audije. Statistika
razkriva tudi, katera znamka
je po tej strani najpriljublje-
nejša (morali bi zapisati: naj-
laže dosegljiva). Jasno in pri-
čakovano je, da sta v ospredju
R-5 in R-4 (skupaj 34 odstot-
kov vseh novih avtomobilov),
sledi škoda favorit in citroen
AX ter golf. Težko pa je iz se-
danjih podatkov izluščiti trdi-
tev, da se je v zadnjem letu
bistveno spremenila struktura
kupljenih vozil in da je odsto-
tek dražjih čedalje višji. Na
takšne čase bo treba le še po-
čakati.
Na sliki: opel corsa, za-
nimiva za »sive uvoznike«.
Mercedes Benz pripravlja novo
serijo 200-300
Nemški Mercedez Benz, se-
stavni del največje nemške
družbe Deimler Benz, hiti
z obnavljanjem starih in pred-
stavljanjem novih avtomobi-
lov. S tem, med drugim, ures-
ničuje obljubo, dano pred leti,
da bo vsako leto pokazal kaj
novegž. In letos imajo kaj po-
kazati, kajti povsem nov (res
je, da je razvoj trajal dolga tri
leta) kabriolet - CE 300-24, pa
roadster 600 SL, prihodnje le-
to se bodo lahko postavili s po-
vsem novim baby mercedesom
190. Hkrati pa se po cestah že
vozijo prototipi novega merce-
desa 200-300, ki ga v tovarni
poznajo pod interno oznako
W 210. Od svojega predhodni-
ka, ki bo letos oziroma prihod-
nje leto naprodaj z malenkost
drugačno masko, se bo razli-
koval tudi zaradi tega, ker bo
nekaj večji in širši. Pri stutt-
gartski tovarni hočejo prav pri
tem avtomobilu kljub drugač-
nim dimenzij arn ohraniti
udobje stare serije S. Z medos-
no razdaljo 285 centimetrov
udobja res ne bo malo, po-
membno pa je tudi to, da naj bi
vozilo tehtalo komaj 1300 ki-
logramov, kar je relativno ma-
lo. po sedanjih napovedih naj
bi mercedes 200-300 na trg
pripeljal 1994, najprej pa naj
bi bil na ogled spomladi tega
leta v avtomobilski Ženevi. Na
sliki: nekoliko zamaskirani in
na skrivaj posneti mercedes
200-300.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Udeležba se je na zadnjem sejmu rabljenih avtomobilov pred
dvorano Golovec v Celju nekoliko povečala. Prazniki in hladnejše
vreme sta vsak po svoje pripomogla, da se je tokrat na sejmu
pojavilo kar 580 vozil. Organizatorji so prodali 100 kompletov
pogodb, torej je prav toliko avtomobilov zamenjalo svoje lastnike.
Izdanih je bilo še 10 tablic za preizkušnjo vožnje, kar pomeni, da je
vsak deseti kupoprodajno pogodbo tudi overovil. Kot običajno je bilo
pred dvorano Golovec moč kupiti raznorazne nalepke, obeske,
značke in broške avtomobilskih znamk ipd.
Cene vozil v tabeli so v nemških markah in so le okvirne.
PRIMOŽ ŠKERL
Št. 33 - 20. avgust 1992
26
Št. 33 - 20. avgust 1992

Št. 33 - 20. avgust 1992
28
Št. 33 - 20. avgust 1992
29
IIOC
Št. 33 - 20. avgust 1992
30
Št. 33 - 20. avgust 1992
31
Št. 33 - 20. avgust 1992
13;
Vlada misli naprej
Celjska vlada je julija
z odlokom zavarovala tudi
»še neugotovljena grobišča
in grobove vojnih in povoj-
nih žrtev...« To pa je nekako
v duhu podražitve mestnega
potniškega prometa na pod-
zemski železnici, ki je Celje
nima.
Strahovi
Boris Marolt, pr\'i štorski
železar, je ondan novinarjem
povedal, da je avstrijske že-
lezarje precej strah, da bi
v Sloveniji uspela sanacija
Slovenskih železarn. Prebi-
valstvo Slovenije se paranoji
Avstrijcev pridružuje. Če že-
lezarne prežiidjo, kako dra-
ga bo šele potem elektrika...
Jezično pravdaštvo
Dilema, v katerem jeziku
naj bi poučevali uboge be-
gunčke zbirnih centrih si-
rom po Sloveniji, še ni kon-
čana. Ko je Gabrovo mini-
strstvo odločilo, da naj bo to
srbohr\'aščina, so se začeli
prepiri med begunci samimi.
Eni se zavzemajo za čisto hr-
vaščino, drugi za srbščino,
večina pa za bosansko "bež-
'bolan" izvedenko srbohr-
vaščine. Ste si kdaj mislili,
da bomo v Sloveniji doživeli
še tujejezično jezikovno
pravdo?
ZBE
Medtem ko na Celjskem
tuhtajo, ali naj bi se regija
v bodoče imenovala Spodnja
Štajerska ali Jugozahodna
dežela ali morda Okrajno
glavarstvo, gre življenje svo-
jo spufano pot. V Velenju,
kjer imajo največ beguncev,
pa zlobneži predlagajo, da bi
se regija po novem imenova-
la Združeni Bosanski Emi-
granti.
Nogometni akrobat
Novi pomočnik glavnega
trenerja nogometašev Publi-
kuma Jože Ivačič, si je šport-
ni image začel graditi kot
predsednik smučarskih
akrobatov. In čeprav z njimi
nogometaši nimajo nič skup-
nega, ne more in ne more iz
svoje kože. Na nedeljsko tek-
mo je pripeljal svoje nekda-
nje kolege, ki so nekaj časa
skakali po prožni ponjavi in
gledalcem pokazali Ivačiče-
ve nogometne skoke: spo-
mladi je bil Ivačič odstavlje-
ni trener kadetov, zdaj je po-
močnik članskega moštva,
spomladi pa...
Vlada misli naprej 11.
Seveda pa ni izključeno,
da podzemske železnice
v Celju ne bomo kmalu dobi-
li. Prebivalci že nekaj mese-
cev razkopane Zidanškove
ulice trdijo, da komunalci
vanjo precej globoko rijejo.
Mogoče pa le zato, da bi se
v tej vročini v izkopih malo
shladili. Če bo kakšen kopač
v luknji od dolgega časa iz-
dihnil, pa bomo imeli še ei
neraziskano povojno žrte
Prebivalci Zidanškove a
Gosposke, kot se ta ulica ki
ni nekoč imenovati, pa tu(
pravijo, da je to, kar mora]
že lep čas gledati, tudi pra^
povojni zločin.
Garač
Medtem ko se večina izvršnikov predaja dopustniškemu
lenarjenju, pa velenjski predsednik vlade gara. Oni dan si je
ogledal lepotične na Velenjski noči, jih ocenjeval in prišel do
ugotovitve, da je treba s temi biseri slovenske lepote karseda
nežno ravnati.
STRAN(KA) SALJIVCEV
Varnost
Ančka gre žalostna skozi vas, pa jo soseda
\j>raša: »Ja, Ančka! Kam pa ti?«
Ančka odgovori: »Na pogreb, soseda.«
»Kdo pa je umrl, Ančka?«
»Moj prijatelj Francelj, tisti, ki je strehe
pokrival; oni dan ga je avto do smrti po-
vozil!«
Soseda odgovori: »Ja hudič frdamani,
zdaj pa že na strehi nisi več varen pred
avtomobili!«
Pri sosedu
Pride sosed k sosedu in ga najde ko pod
mizo briše tla.
»Pozdravljen sosed, kaj pa ti pod mizo?,«
ga vpraša.
»Pri tej hiši sem jaz gospodar in sem, kjer
hočem,« mu odgovori sosed.
Pri zdravnil(u
Zdravnik pacientu, ki ima aids, predpiše
blatne kopeli. Ker se mu zdravje ni nič iz-
boljšalo, le vpraša zdravnika: »Kaj mislite,
mi bo to kaj pomagalo?«
Zdravnik mu odgovori: »Pomagalo ne - le
zemlje se boste privadili.«
Šale za današnjo stran so prispevali: Roman
ZALOKAR iz Planine pri Sevnici, Slavica Tro-
biš AVŽNER iz Dramelj in Tinka JAZBEC iz
Lesičnega.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Kline pa del. Muzka le prva
»Pri nas imamo takšen običaj, da prvo noč
muzikant z nevesto spi. To sem povedal
vsakomur, ki je omenjal ohcet in je ciljal, da
bi naj jaz skrbel za dobro voljo. Kdor je to
resno zagrabil, me potem tudi povabil ni.
Mogoče zato tudi nisem tolk' ohceti skozi
dal, kolk' bi jili lahko,« pravi Štefan Frece
iz Liboj, ki že 40 let razteguje meh. Pred-
vsem s svojim ansamblom. Savinjskih 7, je
prevandral pol sveta.
»Včasih so se fantje na odru tolk smejali,
ko sem vice pravil, da smo kakšno skladbo
potem samo po dva igrala. To je bil spontan
humor, včasiJi tudi resničen. Ko sem gledal
na primer plesalca, ki je čudno plesal, si
nisem mogel kaj, da ne bi rekel: »Ta pa
misli, da je na minskem polju,« in že se je
tisoč poslušalcev, vključno z mojimi fanti
smejalo do onemoglosti.
Doma je najlepše. Ker smo v družini sami
muzikantje se večkrat dobimo pod našo
brajdo. Ob nedeljah gotovo, pa še enkrat
med tednom. Si kar vzamemo čas, kljub
temu, da imamo vsi delo in polje. Ko smo se
zadnjič zbrali s prijatelji, sem z njive pokli-
cal tudi brata, basista, ki je za vsak slučaj
motokultivator pustil kar v pogonu. Pa mi-
slite, da ga je imel čas potem še uporabljati?
Kje pa! Tolk smo igral, da je mašina sama
čez čas ugasnila, ko ji je bencina zmanjkalo.
En čas tudi sosedi delajo na njivi, potem pa,
ko vidijo, kako se imamo pri nas lepo, pa
tudi njim vse dol pade.
S kolegi muzikanti smo si pred časom
privoščili izlet na Šmohor. Ko smo se vrača-
li, sem pozabil na harmonike, ki sem jih
postavil na havbo avtomobila. Med vožnjo
mi je postalo dolg čas, pa sem rekel kolegu:
»Ti, daj no eno zašpili.« In je gledal na okoli
ter rekel: »Ja, na kva pa?« »Kok, ja ki so pa
harmonike?« Pa smo jih šli nazaj iskat. En
del harmonike smo kar kmalu našli, za dru-
p. del pa smo se morali kar potruditi, saj se
je zakotalil po hribu proti dolini. No, pa sem
jih vedno nazaj skupaj spravil in potem še
dobro »zakšeftal«. Sem jih fotru prodal. Še
danes mi jih posodi, če glih drugih ni pi
roki.«
EDI MASNE!
Ena iz Štefanovega rokava
Urejena gospa je prišla v drogerijo in i
pričela izbirati dišave in spre je. Pa je izbn
la nekaj sprejev za lase, za deodoriranje, i
celo za kužka je našla nek sprej! Osveščen
prodajalka jo je vseeno pobarala:
»Gospa, pa vi kdaj pomislite na ozonsk
luknjo?«
»Seveda! Samo tisto si pa kar z žaji
umi jem.«
Št. 33 - 20. avgust 1992