KATALOG ZNANJ POKLICNO IN STROKOVNO 41 IZOBRAŽEVANJE :01



INFORMATIKA // Izobraževalni programi poklicno-/5 tehniškega izobraževanja2 PREDMET02. Izobraževalni programi poklicno-7.1 tehniškega izobraževanja s 1

slovenskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju

slovenske Istre

Izobraževalni programi poklicno-

tehniškega izobraževanja z

italijanskim učnim jezikom na

narodno mešanem območju

slovenske Istre

Izobraževalni programi poklicno-

tehniškega izobraževanja za

dvojezično izvajanje na narodno

mešanem območju Prekmurja

Prilagojeni izobraževalni programi z

enakovrednim izobrazbenim

standardom





KATALOG ZNANJ




IME PREDMETA: informatika

68 ur



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: mag. Radovan Krajnc, Zavod RS za šolstvo; mag. Matija Lokar, Fakulteta za matematiko in fiziko Ljubljana; ddr. Lorena Mihelač, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto & Šolski center Novo mesto; mag. Selma Štular Mastnak, Srednja šola za strojništvo, kemijo in varovanje, Šolski center Ljubljana

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/katalogi_znanja/2026/kz-

informatika-pti.pdf





CIP

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 236945923

ISBN 978-961-03-0909-3 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 210. seji, dne 21. 3. 2025 določil Katalog znanj Informatika za izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja.

PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

UČINKI RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE

.................................................................. 12

Učinki RIN .............................................. 12

RAČUNALNIŠKI SISTEMI ........................... 14

Von Neumannov model ......................... 14

Sistemska programska oprema ............. 15

PODATKI IN ANALIZA ................................ 16

Podatki in analiza ................................... 16

ALGORITMI IN PROGRAMIRANJE ............. 18

Algoritmi ................................................ 19

Spremenljivke ........................................ 21

Nadzorne strukture ............................... 22

Moduli in funkcije ................................. 23

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA ...................... 24

Namen in zgradba omrežij ................... 24

Prenos sporočil ..................................... 25

Varnost ................................................. 26

DIGITALNE KOMPETENCE ........................27

Informacijska in podatkovna pismenost 27

Komuniciranje in sodelovanje ............... 29

Ustvarjanje digitalnih vsebin................. 30

PRILOGE ............................................... 31





4


1

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet informatika je namenjen programom srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI), pri predmetu dijaki pridobijo temeljno razumevanje področja računalništva in informatike. Dijaki bodo razvijali računalniško mišljenje ter utrjevali temeljne digitalne kompetence, kot jih opredeljuje evropski okvir digitalnih kompetenc DigComp 2.2.

S pridobljenimi temeljnimi znanji s področja računalništva in informatike bodo dijaki lažje delovali v sodobni informacijski družbi. Z razvitimi veščinami bodo razvijali svoje potenciale, uresničevali lastne ideje in pridobivali temelje za aktivno, odgovorno in varno delovanje v sodobni družbi. Poleg tehničnih spretnosti bodo dijaki razvijali tudi kritično mišljenje o vplivu digitalnih tehnologij na družbo, vključno s potencialnimi tveganji in priložnostmi.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Učitelj na podlagi predznanja dijakov, njihovih izkušenj ter predvsem njihovih potreb na njihovem strokovnem področju načrtuje in izvaja pouk tako, da dijaki spoznajo pet področij računalništva in informatike:

1. Pri raziskovanju računalniških sistemov se osredotočajo na razumevanje delovanja strojne in programske opreme ter interakcij med njima.

2. Pri delu s podatki proučujejo metode zbiranja, shranjevanja in obdelave podatkov.

3. Pri spoznavanju področja algoritmov in programiranja dijaki rešujejo enostavne probleme, za katere razvijajo algoritme in jih implementirajo s programskimi jeziki.

4. Pri omrežjih spoznavajo delovanje računalniških omrežij, vključno s povezavami med napravami, varno rabo digitalnih tehnologij in prenosom sporočil v mrežnem okolju.

5. Dijaki spoznavajo vpliv računalništva in informatike na družbo, posameznike in okolje.

V kombinaciji z razvojem digitalnih kompetenc, sledeč evropskemu okvirju DigComp:





4


1

:

0

1

/

/

1. Razvijajo digitalne kompetence s področja informacijske pismenosti, pri čemer 52/ se učijo učinkovitega iskanja, vrednotenja in uporabe digitalnih informacij. 0

2

.

7

2. 1. Na področju komuniciranja in sodelovanja se urijo v skupinskem delu, izmenjavi

1

podatkov in sodelovalnih procesih z digitalno tehnologijo.

3. Pri ustvarjanju digitalnih vsebin pridobivajo veščine ustvarjanja, urejanja in poustvarjanja digitalnih vsebin ter varno rabo digitalnih tehnologij, s poudarkom na varnosti in zasebnosti v digitalnem okolju.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Poudarek je na samostojnem učenju dijakov v računalniški učilnici, pri čemer predlagamo, da vsak dijak dela za svojim računalnikom.

Učitelj upošteva, da so vodilne teme predmeta temeljna znanja računalništva in informatike, hkrati pa mora razvijati tudi digitalne kompetence kot nepogrešljiv del znanj, spretnosti in stališč dijakov ob zaključku šolanja.

Vsebina gradiv (zgledi, naloge, dejavnosti) naj bo avtentična, prilagojena specifiki izobraževalnega programa, na katerem izvajamo predmet.





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


4


1

:

0

1

/

/

/



UČINKI RAČUNALNIŠTVA IN 5202.7.11

INFORMATIKE

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema spodbuja kritično razmišljanje o tehnološkem napredku in njegovih pozitivnih ter negativnih družbenih posledicah. Dijaki spoznavajo vplive računalništva in informatike na družbo in okolje, kar jih opremi z vedenjem, potrebnim za ozaveščeno in odgovorno delovanje v digitalnem svetu.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Tema učinki računalništva in informatike je pomembna pri sklepanju, kako bodo tehnologije vplivale na naša življenja v prihodnosti in v katero smer se bo nadaljeval tehnološki razvoj. V resnici ne moremo zanesljivo napovedati prihodnosti, bolje pa si jo lahko predstavljamo (in se nanjo pripravimo), če razumemo, kako se je svet zaradi digitalnih tehnologij spremenil v zadnjih petdesetih letih. Za dijake pravimo, da so se rodili v digitalni svet, zato »stari«, nedigitalni svet poznajo morda le iz pripovedovanja staršev ali medijev. Treba jim je pomagati razumeti, kako, kaj in zakaj so se zgodile takšne tektonske spremembe v družbi in okolju.



UČINKI RIN



CILJI

Dijak:

O: razume pozitivne in negativne vplive digitalnih tehnologij na posameznika, družbo in okolje.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

pojasni zakaj smo informacijsko in tehnološko razvita družba ter pri tem:

» našteje digitalne tehnologije in izume, ki so v zadnjih petdesetih letih spremenili svet,



4

1

:

0

1

/

/

» analizira in ovrednoti vpliv digitalnih tehnologij na kvaliteto življenja, /

5

2

0

» .2 utemelji prednosti učinkovite rabe digitalnih tehnologij na vseh področjih življenja, 7

.

1

» 1 opiše nevarnosti in pasti rabe digitalnih tehnologij,

» našteje možne, verjetne in želene vplive digitalnih tehnologij na trajnostnost,

» predstavi svoj pogled na prihodnje spremembe v družbi kot posledic razvoja digitalne družbe.



TERMINI

◦ umetna inteligenca ◦ veliki jezikovni modeli ◦ generativna UI ◦ digitalna tehnologija





4


1

:

0

1

/

/



RAČUNALNIŠKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

7

.

1

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijaki spoznavajo osnovne gradnike računalnikov tako z vidika strojne in programske opreme kot tudi z vidika podatkov. Poudarek je na razumevanju, kako za uspešno izvajanje nalog gradniki medsebojno sodelujejo in procesirajo podatke.



VON NEUMANNOV MODEL



CILJI

Dijak:

O: razume zgradbo in tehnične značilnosti sestavnih delov, ki jih določa von Neumannov model računalnika.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

ponazori zgradbo in delovanje von Neumannovega modela računalnika, tako da:

» opiše vlogo komponent (centralna procesna enota - CPE, pomnilnik, vhodno-izhodne naprave)

pri izvajanju nalog,

» opiše bistvene tehnične lastnosti komponent (CPE, pomnilnik, vhodno-izhodne naprave).



TERMINI

◦ pomnilnik ◦ vhodne naprave ◦ izhodne naprave ◦ CPE ◦ MB ◦ GB ◦ MHz





4


1

:

0

1

/

/

SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: razume vlogo operacijskega sistema in ostale programske opreme,

O: prepoznava tehnične težave pri delu z napravami, jih zna opisati in odpravljati.



(4.5.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

Dijak razloži vlogo operacijskega sistema, tako da:

» piše, kako operacijski sistem upravlja vire in jih daje uporabniški programski opremi v uporabo,

» za procese razbere dodeljeno količino virov (količino pomnilnika, procesorskega časa).



TERMINI

◦ operacijski sistem ◦ programska oprema ◦ procesorski čas ◦ računalniški viri ◦ Windows ◦ Linux ◦ MacOS





4


1

:

0

1

/

/



PODATKI IN ANALIZA /

5

2

0

2

.

7

.

1

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Podatki so podlaga za delovanje številnih digitalnih sis temov, k i nas obdajajo v vsakdanjem življenju. Info rmacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) se osredotoča n a pridobivanje, shranjevanje, obde lavo in izme njavo podatkov, kar omogoča učinkovito delovan je različnih aplikacijskih naprav in storitev. Vse te aktivnost i s o bistvene za razumevanje delovanja sodobnih informacijskih sistemov od enostavnih b az podatkov do kompleksnih omrežij, ki podpirajo umetno intel igenco in avtomatizacijo.

Razumevanje podatkov in njihova analiza je pomembna tudi zato, ker omogoča dijakom kritičen pogled na informacije, ki jih vsakodnevno prejemajo prek različnih digitalnih virov. S pravilno obdelavo in interpretacijo podatkov lahko ločijo med zanesljivimi informacijami in tistimi, ki bi lahko bile zavajajoče. To je v današnji dobi informacijske prenasičenosti ena izmed ključnih kompetenc, ki dijakom omogoča, da postanejo boljši uporabniki in ustvarjalci digitalnih vsebin.

Dijaki spoznavajo ključne vidike zbiranja, organiziranja, obdelave in analize podatkov. Z interpretacijo podatkov in napovedovanjem dogodkov se učijo razumevati svet okoli sebe.



PODATKI IN ANALIZA



CILJI

Dijak:

O: ugotavlja, zakaj so podatki in njihova analiza v današnji informacijski dobi osrednjega pomena, in pojasnjuje, zakaj so ključni pri odločanju v različnih panogah,

O: pridobiva in obdeluje različne vrste podatkov, jih prikazuje na različne načine in interpretira,

O: na podlagi podatkov sprejema odločitve in jih utemelji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

- pridobi podatke na ustrezen način in jih obdela, tako da:

» izloči odvečne podatke,



4

1

:

0

1

/

/

» izračuna osnovne statistične vrednosti (povprečje, mediana, modus, min, max); /

5

2

0

2

.

7

.

1

– podatke nazorno prikaže na vsaj dva načina in jih interpretira, tako da: 1

» poišče vzorce, trende ali odnose med njimi,

» razloži statistične izide in pojasni vzročno-posledične zveze med njimi.



TERMINI

◦ podatek ◦ informacija ◦ podatkovna baza ◦ Veliki podatki (Big data) ◦ metapodatki ◦ strojno učenje ◦ digitalna sled ◦ povprečje ◦ aritmetična sredina ◦ mediana ◦ razpon ◦ standardni odklon ◦ grafikon ◦ korelacija ◦ hipoteza ◦ outlier (izjemna vrednost)





4


1

:

0

1

/

/



ALGORITMI IN /

5

2

0

2



PROGRAMIRANJE .

7

.

1

1



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki spoznavajo modeliranje avtentičnih problemov kot računalniško-informacijskih problemov, razvijajo in uporabljajo algoritme ter jih implementirajo v programskih jezikih. Proces reševanja problemov vključuje izdelavo ustreznega modela v računalniško-informacijskem svetu, izbiro in obdelavo podatkov, razdelitev kompleksnih problemov na manjše enote, kombiniranje obstoječih rešitev in analizo različnih pristopov reševanja problemov. Pri tem razvijajo računalniško mišljenje.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Še posebej pri tej temi velja opozoriti, da ni mišljeno zaporedno izvajanje posameznih sklopov (skupin ciljev), ampak njihovo prepletanje. Sklopi so oblikovani zgolj v vidiku doseganja učnih ciljev.

Ker je katalog znanj predviden za uporabo v zelo različnih učnih programih, je dobro izbiro orodij (programskih jezikov, okolij, pristopov idr.) prilagoditi ustreznim skupinam dijakom. Enako velja za izbrane zglede in didaktične prijeme. Tako lahko uporabljamo fizično računalništvo, robotke, elektronski tekstil ipd. Uporabljamo lahko tako programiranje z delčki kot tekstovno programiranje. Učitelju, ki poučuje ta sklop, priporočamo, da se najprej odloči glede uporabljenih orodij in pristopov in potem poučevanje prilagodi izbiri. Za ta sklop je predvidenih približno 20 ur, zato verjetno ni niti možno niti smiselno, da bi uporabljal različna okolja in pristope.

V razdelkih Priporočena orodja in okolja ter Jeziki in okolja so naštete le ideje. Učitelj naj izbere izvedbo, ki je primerna v okolju, v katerem poučuje, ki bo motivirala dijake in pri kateri se sam »udobno počuti«, npr. izbira med tekstovnim programiranjem in programiranjem z delčki je zelo odvisna od predvidenih nadaljnjih korakov. Če učitelj predvideva, da se s programiranjem dijaki v prihodnje ne bodo (intenzivneje) srečevali, je verjetno bolj smiselno kot tekstovno programiranje uporabiti programiranje z delčki.

Poudarek pri programiranju je na razvoju računalniškega mišljenja in usvajanju osnovnih programerskih konceptov (4.3.4.1). To se ne spreminja z izbranim okoljem in programskim jezikom. Nikakor ni namen, da bi dijaki »postali programerji«, temveč jim predstaviti, kaj je programiranje in pri tem razvijati njihovo algoritmično mišljenje.



Tako pri formativnem kot pri sumativnem preverjanju znanja je posebno pomembna izdelava takih artefaktov, pri katerih je možna izvedba z avtomatičnim agentom. Konkretno to pomeni, da





4


1

:

0

1

/

/

naj bi bili dijaki sposobni ustvariti npr. program v programskem jeziku Python, s katerim bi 52/

demonstrirali svoje znanje in razumevanje koncepta zanke, ali pa svoje poznavanje modularnosti 0

2

.

pokazati tako, da v okolju Cubetto rešijo problem, ki predvideva izdelavo funkcije in njen klic. 7

.

1

1



ALGORITMI



CILJI

Dijak:

O: ustvarja algoritme, ki rešujejo dane probleme,

O: sestavlja algoritme, ki rešujejo dane probleme,

O: razloži pomembnost vrstnega reda ukazov in razlaga primere, v katerih je ta vrstni red pomemben,

O: na podlagi algoritmov sestavlja programe in jih izvaja.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– za podani problem ustvari algoritem in pri tem:

» razloži problem in definira vhodne podatke, ki ga določajo,

» opiše končno rešitev,

» ustvari algoritem, ki rešuje dani problem, pri čemer kompleksnejše probleme razdeli na manjše

podprobleme,

» v algoritmu prepozna osnovne programske/algoritemske strukture: zaporedje ukazov, vejitev,

ponavljanje,

– sestavi in razloži primer enostavnega algoritma,

– na primeru demonstrira pomembnost vrstnega reda ukazov;

– na primeru pokaže, kako v določenem programskem jeziku sestavimo in izvedemo program, ki reši določeni problem.



TERMINI

◦ algoritem ◦ podatki ◦ zaporedje ukazov ◦ vejitev ◦ ponavljanje ◦ podproblem



4

1

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1

1





4


1

:

0

1

/

/

SPREMENLJIVKE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: pojasnjuje vlogo spremenljivk in jih uporablja v programih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

Dijak uporabi spremenljivke, tako da:

» ustvari spremenljivko z ustreznim imenom, ki hrani vrednost podatka,

» določi ustrezen tip spremenljivke oz. njeno strukturo (npr. celo število, realno število, niz,

poljubna podatkovna struktura),

» rokuje s spremenljivko (priredi in spremeni vrednost, izpiše njeno vrednost, prebere vrednost,

uporabi jo v aritmetično logičnih operacijah oziroma jo uporabi v klicu poljubne vgrajene funkcije).



TERMINI

◦ spremenljivka ◦ prireditveni stavek ◦ tip spremenljivke ◦ podatkovni tip ◦ aritmetične operacije ◦ logične operacije





4


1

:

0

1

/

/

NADZORNE STRUKTURE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: v programu prepoznava osnovne nadzorne strukture: vejitev, ponavljanje,

O: v programih uporablja nadzorne strukture.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– sledi izvajanju algoritma in napove njegov izid,

– ustvari program, ki se različno obnaša glede na vneseno vrednost podatka (npr. uporabi vejitev: če je podatek večji ali manjši od vrednosti 0, potem ...),

– zapiše program, ki se zna sprehoditi po vseh podatkih in nad njimi izvede določeno operacijo (uporabi ustrezno vrsto zanke, npr. za seštevanje).



TERMINI

◦ zanka ◦ pogojni stavek ◦ logični pogoj





4


1

:

0

1

/

/

MODULI IN FUNKCIJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

I: ustvarja in uporablja funkcije v programih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v programu uporabi funkcijo s parametri,

» ustvari svojo enostavno funkcijo in jo uporabi v programu.



TERMINI

◦ funkcija ◦ knjižnice funkcij ◦ parametri





4


1

:

0

1

/

/



RAČUNALNIŠKA OMREŽJA /

5

2

0

2

.

7

.

1

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijaki se seznanijo z vlogo omrežij v povezovanju ljudi in naprav ter s tem povezanih varnostnih in zasebnostnih vprašanj. Spoznavajo, kako sporočila potujejo po omrežjih, in se seznanijo z glavnimi principi delovanja interneta, vključno z osnovami protokolov, kot je TCP/IP. Znajo opisati različne načine varovanja zasebnosti, podatkov in naprav.



NAMEN IN ZGRADBA OMREŽIJ



CILJI

Dijak:

O: pojasnjuje namen in zgradbo računalniških omrežij.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razloži pojem računalniškega omrežja,

» našteje sestavne elemente računalniškega omrežja (omrežne naprave, končne naprave,

povezave),

» na primerih storitev razloži uporabo računalniškega omrežja.



TERMINI

◦ omrežje ◦ LAN ◦ WAN ◦ vozlišče ◦ TCP/IP ◦ IP številka ◦ DNS ◦ HTTPS





4


1

:

0

1

/

/

PRENOS SPOROČIL /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: pojasnjuje prenos sporočil v računalniškem omrežju.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– opiše pot sporočila od ene naprave do druge in pri tem:

» razloži pomen IP naslovov,

» razloži razlog deljenja sporočila v pakete,

» razloži, kaj omrežje dodeli paketu, da ga lahko dostavi do ciljnega naslova,

» razloži možnost potovanja paketov po različnih poteh.



TERMINI

◦ IP številka ◦ MAC naslov ◦ paket





4


1

:

0

1

/

/

VARNOST /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: razlaga pomen in oblike varovanja zasebnosti, podatkov in naprav,



(4.4.1.1 | 4.4.2.1)

O: ustvarja in upravlja z nekaj različnimi digitalnimi identitetami.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– razloži pojme: identifikacija, avtentikacija in avtorizacija;

– pojasni pojme zakrivanje in celovitost podatkov (npr. digitalni podpis), tako da:

» šifrira podatke,

» razloži odnos med javnim in zasebnim ključem,

» uporabi certifikat za podpis datoteke;

– opiše načine in posledice kibernetskih napadov;

– razloži, kako so videti sumljiva in nevarna e-sporočila in kako se zaščititi pred zlonamerno programsko opremo;

– ustvari digitalno identiteto za uporabo v šoli ali prostem času in pri tem:

» nastavi uporabniške nastavitve, s katerimi omogoči ali prepreči sledenje, zbiranje in analiziranje

podatkov, ki ga izvaja umetna inteligenca,

» preveri, katere digitalne sledi pušča na spletu, in jih zna odstraniti;

– na primerih razloži, kaj je zdrava, varna in etična oblika vedenja na spletu;

– razloži, katere strategije lahko uporabimo za nadzor, upravljanje ali brisanje svojih podatkov, ki so lahko predmet zlorabe;

– opiše, kako sestavimo kompleksno geslo.



TERMINI

◦ identifikacija ◦ avtentikacija ◦ avtorizacija ◦ močno geslo ◦ kibernetski napad ◦ zlonamerna programska oprema ◦ antivirusni programi ◦ požarni zid ◦ varnost na spletu





4


1

:

0

1

/

/



DIGITALNE KOMPETENCE /

5

2

0

2

.

7

.

1

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema digitalne kompetence pokriva področja iz okvira digitalnih kompetenc DigComp za državljane EU. Digitalne kompetence so potrebne za vseživljenjsko učenje, vključujejo pa samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje pri učenju, delu in družbenem udejstvovanju.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Ob pripravi na pouk naj učitelj vzame v roke aktualni okvir DigComp in v njem poišče kompetenco, za katero pripravlja dejavnosti in gradiva. Vsaka od kompetenc v okviru DigComp ima opredeljena znanja, spretnosti in stališča. S pomočjo teh opisov lahko učitelj dobi dodatne ideje o znanjih, ki jih morajo pridobiti dijaki, in spretnostih, ki jih lahko razvijajo skozi dejavnosti.

Učitelj določi predznanje z opazovanjem dijakov pri rabi digitalnih naprav in reševanju nalog, za katere mora imeti dijak razvito opazovano digitalno kompetenco. Na podlagi ugotovljenega stanja učitelj načrtuje dejavnosti, v katerih bodo dijaki nadgrajevali ali razvijali digitalno kompetenco. Pri dejavnostih naj prevladujejo avtentične naloge s praktično vrednostjo.

Sledijo tri skupine ciljev, in sicer cilji, povezani s prvimi tremi področji okvira DigComp 2.2 (informacijska in podatkovna pismenost, komuniciranje in sodelovanje, ustvarjanje digitalnih vsebin). Področje varnost iz okvira DigComp 2.2 bomo razvijali pri računalniških omrežjih (v peti temi), področje reševanje problemov pa pri temi računalniški sistemi.



INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST



CILJI

Dijak:

O: išče in filtrira podatke,



(4.1.1.1)

O: vrednoti podatke, informacije in digitalne vsebine,



(4.1.2.1)

4

1

:

0

1

/

/

O: / upravlja podatke in digitalne vsebine.

5

(4.1.3.1) 02



2

.

7

.

1

1

STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– razloži razliko med brskalniki, iskalniki in pogovornimi agenti umetne inteligence (UI),

– poišče podatke in razloži, kako je izboljševal svoje iskalne strategije,

– razloži vpliv zgodovine brskanja, algoritmov ter umetne inteligence na prikaz zadetkov iskanja,

– razloži, kako lahko zavaruje svojo zasebnost pri iskanju podatkov,

– našteje vrste medijev in njihove značilnosti,

– razloži razliko med podatki, informacijami in mnenji,

– razloži pojem informacijski mehurček,

– na primeru razloži, kdaj gre za potegavščino, lažno, pristransko ali zavajajočo informacijo, verodostojni podatek ali globoki ponaredek, tako da:

» opiše kriterije, po katerih je vrednotil najdeno podatek,

» argumentira svoje mnenje o verodostojnosti najdenega podatka glede na kriterije;

– podatke shrani na najustreznejše mesto in pri tem:

» opiše, zakaj se je odločil med lokalno napravo, lokalnim omrežjem ali oblakom,

» razloži logično strukturo map, ki jo je ustvaril zaradi preglednosti in kasnejšega enostavnejšega

iskanja podatkov,

» smiselno poimenuje datoteko.



TERMINI

◦ brskalnik ◦ iskalnik ◦ veliki jezikovni modeli ◦ pogovorni agent ◦ zgodovina brskanja ◦ algoritmi za prikaz zadetkov ◦ podatek ◦ informacija ◦ mnenje ◦ informacijski mehurček ◦ potegavščina ◦ globoki ponaredki ◦ lažna novica ◦ mape ◦ datoteke





4


1

:

0

1

/

/

KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: komunicira z digitalnimi orodji in konstruktivno sodeluje v različnih vrstah odnosov na različnih področjih,



(3.3.3.1 | 2.4.2.1 | 4.2.1.1)

O: deli podatke in digitalne vsebine z drugimi,



(4.2.2.1)

O: uporablja digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese v katerih rešuje avtentične probleme ali gradi in soustvarja podatke, vire in znanja, ki kakovostno spreminjajo skupnosti.



(1.2.3.1 | 4.2.4.1 | 5.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– uporabi različna digitalna orodja (e-pošta, družbeni mediji, videokonference) za komuniciranje s sošolci in učitelji;

– deli podatke med različnimi napravami in drugimi osebami ter pri tem:

» izbere ustrezen način za deljenje vsebin,

» izbere in omeji dostopnost, možnost komentiranja ipd.;

– izbere in uporabi različna digitalna orodja za sodelovalne procese in pri tem:

» uporabi digitalna orodja za načrtovanje in delitev nalog,

» omogoči sodelovalne procese z uporabo digitalnih tabel,

» uporabi digitalna orodja za razvoj zamisli in soustvarjanje digitalnih vsebin,

» oceni prednosti in pomanjkljivosti digitalnih aplikacij za povečanje učinkovitosti sodelovanja.



TERMINI

◦ deljenje podatkov ◦ soustvarjanje digitalnih vsebin





4


1

:

0

1

/

/

USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 1

Dijak:

O: ustvarja in ureja digitalne vsebine v različnih formatih, ki imajo vrednost tudi za druge, pri tem uživa v ustvarjalnosti, se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih,



(1.3.4.1 | 4.3.1.1 | 5.1.2.2 | 5.1.2.1)

O: spreminja, izpopolnjuje in vključuje obstoječe vsebine v nove digitalne vsebine, pri tem usmerja pozornost v udejanjanje lastnih zamisli in/ali sodeluje pri udejanjanju zamisli drugih,



(4.3.2.1 | 5.2.2.2)

O: upošteva pravila s področja avtorskih pravic in izbira najustreznejše licence za svoje digitalne vsebine.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

– uredi in oblikuje različne digitalne vsebine (besedilo, preglednice, slike), tako da:

» zažene ustrezni program,

» odpre datoteko,

» ustvari vsebino in jo oblikuje (pri tem uporabi osnovne vgrajene funkcije, kot so kazala,

številčenja, funkcije v preglednicah, risanje grafov),

» shrani datoteko na ustrezno mesto

– ustvari ali nadgradi obstoječo digitalno vsebino, tako da:

» dopolni vsebino,

» uporabi obstoječo avtorsko vsebino (besedilo, slike ipd.),

» navede avtorje uporabljenih digitalnih vsebin in jih ustrezno navaja,

» prepozna in izbere digitalne vsebine za zakonito uporabo,

» svoje avtorsko delo zavaruje z ustrezno licenco.



TERMINI

◦ format datoteke ◦ avtorska pravica ◦ odprte licence ◦ CC





4


1

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



PRILOGE 1