ŠOLSKl ODBORI O REFORMI
Sodobni družbeni in tehnj.čn: razvoj zahtevata sikoraj v vseh državaii aa svetu proučevanje dosedanj ih vrednostl šol in Hjihove    prilagoditve   potrebam sodoibne  civilizacije.
Razvoj naše socialistične družbe in socialističnih družbe-nih odnosov pa še posebej zahtevala popolno korefcturo dose-danjega šoldcega sistema pouka in vzgojnih smotrov šole. Mo-tlvi šolske reforme imajo pri nas zelo važen družbeni in pe-dagoški značaj. KJjub vsem žzpremembam, fci smo jih do se-daj izvedli v šolah, smo v našem dosedainjcm razvoju v glav-nem samo popravljali najbolj grobe pamanjkljivosti prejšnje-ga šolskega sistema in duha stare šole. V razvoju socializma pa smo prišli že tako daleč, da je globoka in vsestranska refor-ma tako šolskega sistema kakor tudi značaja Lzofo-razbe postala nujna m neodložna naloga.
Komisija   za   šolsko   reformo   Proces    v    nerazdvojno    čeloto,
Je  do zdaj   nastopila pred jav-   *ax   pameni,   da   je    druzbena
aostjo   z  dvema  predlogoma:  o   funkcija šole izrednega pomena
obveznem    osemtetnem    šolanju   ™ formiranje  osebnosti sooali-
to  o  šolanju učiteljev  osmolet-   stične družbe. Ta funkcija služi
nih. štfl.  Pripravljajo se  predlo-   kot    osnovna    predpnpnava    za
K o strokovni izoforazbi, o gim-   vse   drage   L<*e   sirokovnega  in
nazijah,   o  izobraževanju  odra-   splošnega   značaja.   Značaj   jzo-
sldh,    o   predšolski   vzgoji  in   o   braztoe,   ki   jo  dage  ta  sola,  na
materiatao-finančnih  problemih.   sm«   *>iti  knjižni,   temvei   mora
Ko  bodo ti predlogi  gotovi,  bo   imetd v njem veliko vlogo osno-
mogoče pregJedati šolski sistem   va   tehnične   kulture,  ki   jo  bo
v   celoU  ter  začetl  7.  ustvarja-   daJala  ta  ^- kakor tudi  SP°J
sobnost,    ki    jo  mora   razvijati
pri otrocih, da bodo znali pri-dobljeno znanje uporabljati v praksi. - Telesna in estetska vzgoja kakor tudi razvijanje S tem predlogom se bo poJo- najpaznovrstnejših praktičmh iaš osmoletne šole v vsem šol- dejaVnostd, kj so v skladu s sta-skezn sistemu znatno spremenil, r0stjo Otrok, bodo jmeli enako-apremenil pa se bo tudi šolskj pravno mesto v pouku in živ-¦totem.                                           Ijenju šole.  Učne in življenjske
Giavni sklepi o osmoletnem oblike morajo biti v Soli tako obveznem šolanju vsebujejo na- gjbčne m raznovrstne, da bodo tiednje: obvezno šolanje za vso vzbujale in razvajale samostoj-mladiao mora tnajati osem let nost in indiviidtialDe sposobno-(od 7 do 14 leta), šolanje mora   sti učencev.
bi*l enotno za vse, v njem mo-       V predlogu komisdje so dovolj la    biti    povezan    utno-vzgojm    obdelani   argumenti   za   vse   ta
«¦«»¦«¦«»»»»««»»»«««»««¦¦¦¦*¦¦¦¦»«««¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦««¦¦*>¦»»¦¦»¦¦¦»<
njetn šolske zakonodaje.
Predlog o osemletnem obveznem šolanju
sklepe. ZLasti so pamemtoni ttstl argumenti, ki za^ovarjajo enot-no šolo, ne pa različne tipe šol, kar bi nujno privedlo do deli-tve n0 šole za mesto in vas. Ta-ka delitev je nasprotna perspefc-tivi naSega razvoja, ni pa tudi v skl&du s potrebami razvoja sodabnega kmetijstva, ki prav tako kakor industrija potrebuje izobraženega in razgledanega proizvajalca, če hočemo dvigni-ti delovno produktivnost v kme-tijstvu. Toda predlog daje širo-ke možnosti za prilagojevanje šole okolju in njegovim potre-bam in za vnašanje dolotenih posebnosti in razlii.
Predlog še ne vsebuje obde-lanih uLnih načrtov ia progra-mov, toda vsa načela, na kate-rih je trefoa zgraditi učno-vzgoj-ni prooes, so trdno postavljena.
Solski odbori v diskusiji
DLskusija o teh problemih v javnosta inia namen, da prv:C s kritlko in nOTimi predlogi po-maga komjsij-j in drugič, da se vse tisto, kar jc sprejemljivo, ie začne postopoma izvajati v življenju. Kakor je že bilo več-krat rečeno, šolska reforma nl in ne more biti samo zakonski akt, ki ga je roogoče mahoma in administrativno izvesti. Ke-forma je daljši proces, ki zah-teva, da poprej sprejmemo vsa učna in vzgojna načda, k! ustrezajo šoli socialistične druž-be.
Postavlja se vprašanje, koliko 60    šolskj    odbori    kot    organi
družfoenega upnavljanja, ka so Solski enoti naji^ližji in nepo-sredno pred družbeno skupao6t-J« najbolj odgovorm, začeli raz-pravJjati in dislcutirati o pro-blemih obveznega osemletnega Solanja in o predlogu komisije o  osemletnl  šoli.
Naši šolski odbori v svojem dosedanjera d-elu še niso dovolj prešli iz okvirov organizacij-skih, personalnih in malerLalno-finančnih vprašanj. Diskusija o reformi šol nudi najboljšo priložnost, da se člani šolskih odborov tem.elj.ito in v celoti seznanijo z vsemi vprašanji ce-lotnega šolskega sistema in živ-ljenja. To seznanjaaje z glav-nimi poslavkami bo za mnoge šolske odbore poroenilo dober začetek razširitve dela na pod-ročju pouka in vzgaje v najšir-šem srruslu. To je pravzaprav obveznost teh družfoenih orga-nov upravljanja, ki jim }€ za-upana skit> za šolo. Ce bi se Solsk; od^bori še nadalje zapirall v ozke okvire bodisi še tako važnih organizacijsko-material-nih vprašanj, bi se sč-asoma nujno spremenili v neke vrste tehnično-admiiEStrativne organe šolske uprave in sveta. To pa nikakor ni v duhu celotnega aašega sistema družbenega sa-naoupravljanja.
Koj lahko tokoj uvedemo?
Ne gre saino za spoznavanje ln proučevanje splošnih proble-mov osmoletne šole v šolskem sistemu. Diskusija v šolskih odborih bo najbolj učinkovrta takrat, če bo na podlagi tistih naoel, ki so postavljena v pred-logu, služila za preverjanje in primerjanje življenja z delom v
ioli. Ze v tem predlogu je ae-kiaj sku(Muh vprašanj, ki bi mo-rala pritegniti zlasti pozornost šolrfiih odtoorov. G-re predvsem za delovanje šole v sineri socia-listižne vzgoje in formiranja mlade osebnosti. Gre nadalje za skupino vprašanj, ki govore o praktiCnih dejavnostih in o splošnem tehaičnem izobraže-vanju, o zdravstveni, telesnd in estetski vzgoji kot o sestavnih organskih komponentah učno-vz.gojnega deJovanja Sole. Ia k-oačno, gre za giavna načela, na katerih slonj notranja orga-nizacija šole. Diskusija o teh problemih in preverjanje prakse v šali, ki jo upravljajo, bo ne-dvomno pokazala, da je že zdaj v vsa&i šoli zelo mnogo možno-sti, da bi ge v precejšnji meri spremenila duh ia oblika vzgo-je in življenja mladih učence^ v šoli, kar vse ai odvisno od malerialnih pogajev, Ttljub njV-hovi  važni vlogi.
Proučevanje vseh teh proble-mov bo pomagalo najti pravo naero io okvir dela šolskega odbora in mu pripomoglo, da bo prestopil strogo postavljeno tnejo med u^no-vzgojnimi vpra-šanji, s katerimi se šolskS od-bori morajo in morejo ukvarja-ti in strokovn?mi učnimi vpna-šanjj, ka^terih podrobnosti jim vsckakor ni treba poznati. Ljud-ski odbori bodo v sodelovanju z uči.telji, kd tvorijo del šolske-ga odbora in s celotnim učnim kolektivora našli načine ta obli-ke, ki jih laKko že zdaj upora-bijo v duhu sodobnih socialisti6» nih smotrov žole.
Mitra Mitrovii
ri (in izroii vsakemu članu) pregled izgub podjetja, ki so nastale zaradi zamude, prezgod-nega prenehanja z delom in za-radi drugih obljk netfiscipline.
Kaša pripomba
Ceprav je upravnl odbor Bgotovil vclike izsube zaradi nediscipline, ni storil zadosti nčinkovitih ukrepov, da bi Jo odpravii. temveč Je samo odlagal te ukrepe. Res je, da Je treba proti nedisciplini-ranosti delovati tudi s pre-pričevanjera, 2 opozarjanjem na škodo in podobno. Toda hkraii s tem je treba storiti Tse ukrepe, ki stoje podjetju Ba razpolago. Ce nekdo ?a-mudi Oa delo tedaj ne more dobitl polne piatie za 8-urni delovni čas, temveč se rau tisti čas, ki ga je zamudil, odbije (kar ]e določeno tudi • predpdsi), pa tudi več ali cela ura ali pol ure (kar je treba določiti y delovnera redu podjetja). To velja tudi za predcasno zapustitcv dela.
Tovarna najbolje pozna Svoje stanje in možnosti gle-de borbe proti nedisciplinL Toda nedvomno je treba vedno takoj storiti ostre nkrepe proti nedisdpliai, ne pa čakati, da se le-ta razvije. Nič ni bolj nevarnega v pod-Jetju kot to. Avlorileta orga-iiot upravljanja in direktor-Ja ]e v mnogočem odvisna od tega, kako zmorejo obdr-žati strogo delovno disd-plino.
Iz zapisnikov m vidno. all So celo stvar Iznesli pred de-lavski svct z vsemi predlogj nkrePov proti nedisciplinl. < Ceprav je upravni odbor •previdel način rešitve,   Le-
prav ]e poglobll vzroke in osnovne možnosti za odpravo nedisdpMne, veodar je bilo ncobhodno polrebno, da tudf delavski svet reče svoje. AU se ne kaže v tcm splošni odnos npravnega odtsora do delavskega sveia? Dobi se vtis in to t Tsem zapisaiku, ne pa samo pri tem vpraša-nju, kakor da ni delavski svet tisii najvisji organ v Podjetju, kakor U> določa Zakon.
Izpolnitev pltmo zo tri četrileija
Upravnj odbor je gled« tega sklenil  naslednje:
—  lahko se iz-dela 30.420 kosov kompletnih koles do konca leta,
zz v koraerclalnein oddelku je treba izboljšati nabavo ma-teriaia,
—  napraviti podrobno analšzo materiala    posameznih   ar-Uklov,
in proučiti problem koordina-cije dela med vodstvi po-sameznih oddelkov,
cr plače morajo biti v soraz-merju  s proizvodnjo,
jr: zaradi nadpovprečnih bolo-vanj ima podjetje 1500 ko-sov koles izgube,
L: treba je predložiti delav-skemu svetu ustanovitev komistje, kj bi ugotovila dejansko stanje bolnikov,
-~z napraviti analizo čezmerne-ga izkoriščanja bolezenskih dopustov,
tz zahtevati od Ijudskega od-borat da spremenj stopnjo razdelitve med okrajem in podjetjem, ker današnja stopnja ne deluje vzpod-bujajoče.
Prav to, verjetno spopolnjeno poročilo, je sprejel  tudi delav-
skl svet brez večje diskusije 8 tem, da je določil komfeijo za vprašanje bolnikov (komisijo so razširili z dvema članoma iz-viršnega odbora sindiikalne po-diružnice). Nadalje so naročili podrcbno analizo potrošnje ma-teriala, da bi ugotovili prihran-ke in prebitke potrošnje za posamezne dele koles in končno so naročili izdelavo elaborata, ki naj bi predvidel ukrepe in kazni za tiste delavce, ki stal-no(?!)  zamujajo.
Eden dtskutantov je pripomnil, »da upravn; odbor ni diskutiTal o fluktuacijj delovne sile. Na primer: neki brusidec je odšel iz podjetja, ne da bi ga vprašali za vzrok njegovega odlioda, pa tudi drugi dobrj delavci so za-pustH« podjetie«.
Naša pripotnba
Podrobna analiza dela pod-Jetja je omogočila delavske-mu Svetu popoln vpogied v poslovanje in uspeb podjetja. Toiia /elo je škoda, ker so prvenstveno razpravljali o tisto naturalnih vprašanjih, dosti manj pa o dcnarnih vprašanjih. To pa ni primer samo pn lem podjctju. Raz-pravljajo o številu koles, o številu in asortimentu delov, toda dosti manj o finančnih reznltatib po elemcntih. Sa-mo takrat govorijo o tem, ko gre za izplačila za prvih 7 dni bolezcnskih dopustov (iz-plačali so nad milijon dinar-JeV). Da ni bilo tega, bi pod-jetje lahko zvišalo svoje do-hodke za okrog 30 milijonov, kakor so to Ugotovill v za-pisniku.
Ali nl jasno, da so Stcvilne zamnde v Podjetju posledlca nedisdpline? Podjet]e se Je spoprijelo s tcm problemom.
samo ni moč videti, kakine neposredne nkrepe so dejan-sko storili. Nj pa slučaj samo v tem podjetju, da delavci Zapuščajo delo brez poprejš-njega razgovora z direktgr-jera. Delo odpovedo, a nihče jih ne vpraša za vzroke. Kakor da ne zapušrajo de-lovnega kolektiva in kakor da to niko^ar ne zadeva. Ne gr« za nezakonito prepreče-vanje ljudem, da spremenijo delovno mesto, toda prav tako, kakor je navada, da se prj sprejemu delavca razgo-varjajo z njim o njegovih nalogah in o nalogah pod-Jetja, bi bilo treba tudj prj odpDščanju vprašati za vzro-ke in jih morebiti odstraniti, če j e mogo^e. ter nstreči upravičcnim zahtevam delav-cev. Ceprav je eden članov delavskcga sveta ZaPaZil ta pojav, vendar niso o tem ni-česar sklepali.
Sklep
Kakor je razvidno iz zapisrt-ka; iina tovarna koles »Partizan« razvtto življenje organov delav-skega upravljanja. Ti organi ne razpravijajo samo o Ietnem pla-nu, temveč tudi o rekonstruk-ciji naprav, o normah (o pre-mijah pa v tem časovnem ob-dobju ničesar) in o vrsti drugih vprašanj. ZapfeniS je kakor ogledalo dela podjetja. Vidimo podjetje, ki izgrajuje samo se-be. Toda treba je pogledati, all ni poudarek dela na upravnem odtooru. Upiavni odbor je po-slovnj organ, kaže pa, da vča-sih izdaja nače^ne odločbe. De-lavski svet morda ni zadostl angažiran za vodstvo podjetja v celoti. Vendar pa zaplsnikj vse-kakor niso zadostni za ugotovi-tev tega dejstva.
D0G0V0R 0
PRIDELOVANJU
PŠENICE
Kmetijska zadruga t Kovinu je lanl pozvala »voje člane, naj skapno pridelujejo pšenico. Pri-javilo se je 92 kmetov, iz-brali pa so jih 32. Zadruga Je z njimi sklenila pogod-bo o setvi 102 oraia pše-nice.
Zadruga se je obvezala, da bo kmetom preskrbela kvalatetoo serne, umetno gnojilo, zaščitna siedstva vn kmetijske stroje la dek). Razea tega je bila dolžna dajati tudi strokov-no pomoč pri delu.
Kmetje pa »o se obve-zali, da bodo zadrugi pla-JaM vsa ta sredstva in usluge z delom. Razea tega so se obvezali, da bodo od povečanega donosa (iznad povprečja v tem loraju) prodali zadrugi 10 do 30 odstoikov. Ostanek pa so dolžiti prodati za-drugt po tržnih cenah.
Pri tecn so prišli na svoj račun tako individualni kmetje kakor tudi zadru-ga. Ce bš recimo z upora-bo teh sredstev in izvaia-njem agrotehnnčnih ukre-pov dosegli za 6 metrskih gtotov ve^ji donos od kra-Jevnega povprečja, bi za-druga dobil^ v svaje skla-de 153.000 dia (če računa-mo, da znašajo tržne cene pšeoice 25 din in da kmet-je izro-če zadrugi 10 od-stotkov povečanega dono-sa). Po drugi strani pa W kmetje v tem primeru po-večali vrednost svojdh pri-delkov za 1,370.000 dio.