Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 (Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta ..... 15'— . posamezna številka .	.	1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto III.	Ljubljana, dne 21. decembra 1334.	Štev. 20
Obrtniška sloga.
Jugoslovansko obrtništvo je letošnji 1. december manifestiralo svojo slogo, svoje edinstvo, svojo moč in pokazalo, da hoče biti enotno in da hoče biti močno, s čemer je še tem jasneje podčrtal to naš obrtniški praznik — 1. december. Pomen, s čemer smo dali jugoslovanksi obrtniki izraza svoji enodušnosti, je prvič sedaj po tolikih letih državnega ujedinjenja prišel do izraza pri vseh treh plemenih našega naroda. Prišel je do izraza pri oni močni gospodarski panogi — obrtništvu, katero je bilo vsekdar in mora biti tudi v bodočnosti temelj.— dobršen del pozitivnih tvorb državne zgradbe.
Širom cele Jugoslavije je bil proslavljen obrtniški dan. Obrtništvo iz Savske banovine in iz par krajev Dravske banovine pa je izvedlo tudi proslavo obrtniškega tedna.
Obrtniki smo letos prvič v naši državi na tako viden, dostojen in skromen način manifestirali za svoje obrtniške ideale, dali smo izraza svoji stanovski zavesti in se pokazali disciplinirani ter željni napredka. Da pa smo se pokazali obrtniki iz cele Jugoslavije edini je dejstvo, da smo obrtniki vsi, pa najsibo iz kateregakoli kraja naše države; saj imamo vsi enake želje, enake potrebe in vse nas življenje enako teži. Zato smo se tudi nehote, bi rekli, znašli na skupnih proslavah svojega praznika in je naše srce utripalo ta dan enako v vseh predelih in vseh krajih naše države, kjer ima obrtništvo svoje postojanke, kjer ima obrtništvo svoje organizacije. Baš to, da smo to prireditev letos
izvedli tako enotno, daje najboljšega dokaza, da jugoslovanski obrtniški pokret predstavlja danes eno edinstveno organizirano silo, s katero se mora računati.
Enotna poslanica vodilnih obrtniških organizacij, ki je bila pročitana v vseh krajih naše države na proslavah obrtni--škega dne, v kateri so iste želje in so izražene iste zahteve, se že more vzeti kot osnova jugoslovanske obrtniške ideologije, katere izgraditev moramo kronati z močno organizirano krepko voljo vsega jugoslovanskega obrtništva.
Posebno prisrčno in na skromnejši način kot lansko leto, toda številneje pa je obrtništvo Dravske banovine letos proslavilo svoj obrtniški praznik. Pri vseh edi-nicah društva jugoslovanskih obrtnikov Dravske banovine, so se letos izvršile proslave obrtniškega dne, na katerih je obrtništvo Dravske banovine manifestiralo z veliko večino jugoslovanskega obrtništva, da hoče biti enotno, da hoče biti složno in da moramo jugoslovanski obrtniki biti primer obrtniškega in državnega edinstva.
Vse te okolnosti dajo obrtništvu pravico zahtevati, da naj se obrtniškim vprašanjem in potrebam v bodoče posveti več pozornosti. Obrtništvo je dokazalo, čeprav je v mnogočem zapostavljeno, da si je zgradilo močan pokret, močno skupnost, kateri pristoja tudi pažnja. Obrtništvo je dokazalo, da je lahko primer, kako se mora biti edino in, enotno. Zato tudi pričakuje, da se mu bo dalo zasluženo priznanje in mu posvetila dolžna pozornost.
O mojsterskih izpitih.
Obrt nima več zlatili tal, še več, nima ne zlatih, ne železnih, ne kamenitih tal. Odštevši to-časno vladajoče gospodarske, finančne na tudi politične neprilike, poznam tri glavna zla, katera izpodkopavajo obrti temelje. Ta zla so: Konkurenca s strani industrije, medsebojna, dostikrat naravnost blazna konkurenca in pa konkurenca s strani šušmarjev.
Kdor želi, da se postavi obrt vsaj na kamenita tla in hoče v tem smislu sodelovati, mora predvsem napovedati boj omenjenim trem sovraž-nikom obrti.
Glede industrijske konkurence smo si na jasnem, da v tem boju ne bomo imeli prej vidnih uspehov, dokler ne bomo nastopili, proti strojem s stroji. Ker posameznik v največ primerih ne zmore nakupa strojev, je neobhodno potrebno, da stopimo skupaj in si ustanovimo prepotrebne na-bavljalne in produktivne zadruge. Dokler pa ne Pridemo ven iz svojih osebnih malenkosti in ma-lopoteznosti, bomo ostali vezani na tretjega, kot Posredovalca in dokler smo odvisni od volje in moči posredovalca, ne smemo upati na uspehe v konkurenčnem boju z industrijskimi obrati. Uvidevnost in resna volja do nesebičnega sodelovanja obrtnikov mojstrov je predpogoj uspešne konkurence z industrijskimi obrati.
Škoda, katero napravlja šušmarstvo legalni obrti samo v dravski abnovini letno, je bila pred kratkim časom izražena s številkami, namreč v cenilni vrednosti letne šušmarske produkcije. Ali
bi mogla biti šušmarska produkcija danes tako visoka, če bi mojstri vsaj v zadnjih tridesetih letih jemali v uk vajence le takrat, kadar bi res primanjkovalo pomočnikov? Ali ne greši v tem oziru še danes marsikateri mojster? Zakaj?...
Kje pa ima svoj izvor medsebojna, uničujoča konkurenca med obrtniki samimi? Ne v pomanjkanju dela, temveč v prvi vrsti v pomanjkanju stanovske soMidarno-sti, v pomanjkanju stanovskega in lastnega osebnega ponosa. Povej mi ceno svojega izdelka in vedel bom, kako visoko ceniš delo svojih rok sam, vedel bom pa tudi, si li koristen ali škodljiv član obrtniške družine. Kajti oni mojster, kateri je skozi par desetletij polagal vso svojo skrb v to, da si je pridobil vsestransko strokovno znanje, ve, koliko truda, denarja in časa ga njegovo znanje stane. Zato ceni svoje znanje in je ponosen na izdelek, katerega s pomočjo tega znanja producira. Tak obrtnik ne bo nikdar vedama oblatil svojega imena s podlo nizko ceno, za katero nikdar ne more dobavljati solidnega izdelka.
Zato je neobhodno potrebno, da mojstri vsak v sebi napovemo boj onim lastnostim, katere nas onesposabljajo za uspešen boj proti industrijski in šušmarski konkurenci, napovemo boj onim lastnostim, katere povzročajo podlo medsebojno konkurenco.
Poleg strokovnega znanja je obrtniku treba tudi toliko splošnega znanja, da zamore vsaj v večini vsakdanjih življenskih slučajev misliti in
ukrepati samostojno. Vsestransko zadosti izobražen, značajen, uvideven, na svojo stanovsko pripadnost in na svoje znanje ponosen mojsterski naraščaj je najboljši porok za obstanek in napredek obrti, najboljše jamstvo za uspešen boj proti industrijski in šušmarski konkurenci. Tak mojsterski naraščaj tudi ne bo zmožen take nesmiselne medsebojne konkurence, če hočemo svojemu stanu zajamčiti obstanek in napredek, če hočemo, da se bo naš stan kedaj spet nekoliko upoštevalo, moramo stremeti za tem, da postavimo na kamenita tla vsestransko izobraženih mojstrov. Samo s tega vidika smemo danes gledati na mojsterski izpit. Mojstersko diplomo bi se naj priznalo izmed dobrih, samo najboljšim kandidatom. Upam, da se nad tem mojim stališčem ne more spodtikati niti oni, ki sicer rad govori o krizi, saj mora vendar vsak priznati, da v pogledu števila mojstrov, še ne poznamo prav ni-kake krize, čeprav se število mojstrov morda manjša. Na možnost usposobljenja mojsterskega kandidata se po mojem mnenju izpitna komisija ne bi smela ozirati, ker bi se končno hotel vsak kandidat s tem okoristiti. Upoštevati je treba, da veljajo določila § 138, toč. 1 o. z. in S 142 o. z. za vse mojstre, pa tudi premeščenje obrti v drug kraj se nikomur ne zabranjuje. Namen mojsterskih izpitov bi naj bil izbirati izmed dobrega najboljše in tako skrbeti za zdrav in sposoben mojsterski naraščaj. Vsak kandidat pa naj sam pazi na to, da si prej ne bo napravljal stroškov, ki so z mojsterskim izpitom v zvezi, dokler ne bo siguren, da stroški ne bodo zaman. Ni važno, kje se izpiti vrše, važno pa je, kako se vrše in da so za bodočnost in procvit obrti koristni. Združenja obrtnikov se za inštitucije mojsterskih izpitnih komisij zaenkrat ne bodo potegovala, ker bodo upam uvidela, da je vprašanje zaposlitve pomočnikov in omejitve 'sprejemanja vajencev važnejše, kakor pa vprašanje, kje se naj vrše mojsterski izpiti.
Kar se tiče zidarjev in tesarjev si dovoljujem pripomniti, da so za te dve stroki, vsled njih važnosti in odgovornosti, vsikdar veljala posebna zakonska določila. Samo strokovna komisija more presoditi, kdo je sposoben, da izvršuje te dve stroki samostojno in kdo ne. Ti dve stroki zahtevata znanja, o katerem oni, ki so morda s svojim mnogoletnim praktičnim delom po podeželskih občinah dokazali svojo sposobnost, navadno nimajo prav nobenega pojma. Tudi ne drži, da bi kdo ne mogel položiti izpita iz ene izmed teh strok, zato ker nima strokovne šole, temveč je pripuščen vsak, ki ima zadostno prakso in si upa dokazati ono strokovno in občo izobrazbo, katera se za ti dve stroki po pravici zahtevati mora. (§ 38, toč. 1, stav. 3 zakona o obrtih.) Vendar pa se je morala do sedaj večina onih kandidatov, ki so hoteli položiti izpit v eni izmed navedenih strok, samo na podlagi znanja, pridobljenega s praktičnim udejstvovanjem po podeželskih občinah takoj prvo uro izpita prepričati, da ni prav misliti o teh dveh strokah tako, kakor mislijo oni, ki stoje morda blizu, vendar pa izven teh strok.
Imam vtis, da se s strani gotovih krogov ne posveča mojsterskim izpitom tolike pažnje, kakor bi se je moralo posvečati, če bi se hotelo doseči z nijimi za bodočnost in napredek obrti koristen uspeh. Upam pa, da bo Društvo jugoslovanskih obrtnikov, kot najmočnejša in edino napredna prostovoljna obrtniška organizacija v banovini, zastavilo ves svoj vpliv v to, da bodo mojsterski izpiti res to, kar bi morali biti, namreč začetek boljše obrtniške bodočnosti, na ramah vsestransko izobraženih, značajnih, stanovsko zavednih, na svojo stanovsko pripadnost in strokovno znanje ponosnih in z duhom stanovske skupnosti prežetih mladih mojstrov. I. Gabrič, Brežice.
Žepni koledarček DJO za leto 1935. stane samo Din 12.—. Naročajte ga pri Osrednjem DJO Ljubljana. Ker je vsebina vsestranska in zato potrebna vsakemu, naj ne bo obrtnika, pomočnika in vajenca, ki našega koledarja ne bi imel. Naročite ga takoj.
Proslave obrtniškega dne.
Ljubljana. Združene podružnice DJO Ljub-Ijana-mesto, Ljubljana Vll-Šiška, Vič pri Ljubljani, Moste pri Ljubljani in Št. Vid nad Ljubljano, so priredile skupno proslavo obrtniškega praznika 1. decembra ob 10 uri dopoldne v dvorani OUZD v Ljubljani ob prisotnosti zastopnikov Mestnega načelstva, g. dr. Rupnik, Sreskega načelstva Ljub-ijana-okolica g. svetnik Kette, zastopnik Zbornice za TOl g. dr. Pretnar in zastopniki obrtno-nada-Ijevalnega šolstva ter tiska. Proslavo je s pozdravom na navzoče otvoril predsednik Osrednjega DJO g. Pičman, ki je pozdravil obrtništvo in predstavnike ter na kratko pojasnil pomen tega praznika. iPoslanioo vrhovnih obrtniških organizacij pa je prečital tajnik podružnice DJO Ljubljana-mesto g. Mihelčič. Po prečitanju poslanice je zbrano obrtništvo prisrčno pozdravil ter naglasil pomen tega dne zastopnik Zbornice za TOl g. dr. Pretnar, nakar je predsednik g. Pičman s pozivom na enotnost v obrtniških organizacijah ter v upanju, da bo prihodnje leto uveljavljenih vsaj nekaj točk poslanice zaključil prisrčno toda skromno času primerno poslavo obrtniškega praznika v Ljubljani.
Ig pri Ljubljani. Podružnica DJO je proslavila obrtniški praznik v nedeljo 2. decembra ob Jepi navzočnosti članstva, katerega je uvodoma pozdravil predsednik g. J. Černe, ki je na kratko orisal pomen obrtniškega praznika in narodnega ujedinjenja, nakar je prečital poslanico, katera je bila z zadovoljstvom vzeta na znanje.
Ljubno v Savinjski dolini. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice DJO v Ljubnem za srez Gornji grad je organiziral proslavo obrtniškega dne 1. decembra. Zjutraj se je članstvo — obrtniki zbralo pred šolo ter skupno nato odkorakalo z drugimi organizacijami k sv. maši. Po maši je društvo prisostvovalo vsaditvi spominske lipe z drugimi organizacijami vred. Po cerkveni svečanosti, ki je bila zelo ganljiva in ob vsaditvi lipe se je obrtništvo zbralo v prostorih g. predsednika pripr. odbora FJudernik Matija, krojača, v zelo obilnem številu na proslavo, katere se je udeležil tudi predsednik občine g. Kolenc Franc s tajnikom. Predsednik je pozdravil vse navzoče, se zahvalil za udeležbo, ki je bila zelo častna ter obrazložil pomen proslave, kakor tudi ustanovitve podružnice DJO za ta kraj. Vsi prisotni so izvajanje g. predsednika nagradili z odobravanjem. Prečitana je bila poslanica, nakar se je razvila o isti živahna debata pri kateri je tudi pred-
V nedeljo dne 9. t. m. dopoldne, se je vršilo v Celju v Narodnem domu dobro obiskano obrtniško zborovanje, ki ga je sklicala podružnica DJO v Celju ter je prisostvovalo istemu okrog 150 obrtnikov. Poleg obrtništva pa so bili prisotni tudi celjski poslanec g. Prekoršek, mestni predsednik g. dr. Goričan, predstavnik policijske oblasti, člana davčne komisije gg. Lečnik in Fa-zarinc. Dalje so bili tudi zastopniki podružnic DJO oziroma Združenj iz Laškega, Trbovelj, Hrastnika, Krškega, Vojnika, Ljubnega, Šent Jurija ob Južni železnici ter iz Ljubljane.
Zborovanje je otvoril in vodil tov. predsednik Holobar, ki je ipovzdravil navzoče ter se spomnil tragično preminulega Viteškega kralja Aleksandra L Zedenitelja, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim „Slava". Nadalje so bile prečitane in odposlane brzojavke: Kr. namest-nlku — Knezu Pavlu v Beograd, ministru za trgovino in industrijo g. Demetroviču ter banu dr. Drago Marušiču obenem z voščilom k njegovi 50-letnici.
Najprej je govoril o pomenu in namenu zborovanja tov. predsednik Holobar, nakar je sledilo dolgo in izčrpno poročilo tov. Bizjaka iz Celja o vprašanju Okrožnih odborov. To poročilo je trajalo skoraj eno uro ter so ga vsi pazljivo poslušali ter posamezna izvajanja odobravali. Tov, Bizjaku je sledil tov. Jager, ki je tudi obsodil sedanje postopanje O. O. in zbornice ter davčnih prilik.
Sledil je referat g. Bizjaka iz Krškega, ki je poročal o tamkajšnjih razmerah, ki vladajo med tamkajšnimi O. O. in združbami ter o postanku Novomeškega O. O.
Dolgo je govoril nato g. Šimenc iz Ljubljane, ki je poročal o stališču, ki ga je zavzelo osrednje društvo napram O. O. ter današnji politiki pri nas, ki je kriva vsemu današnjemu težkemu stanju obrtništva in razmeram, ki vladajo v obrtniških vrstah.
Tov. predsednik je prečital dopis združenja iz Kozjega, kjer se opravičujejo, da se niso mogli udeležiti zborovanja, vendar pa da se pridružujejo vsem našim sklepom v tem oziru. Podoben dopis so poslali tudi zastopniki razpuščenega združenja v Ljubnem, katerega zastopniki so bili tudi na zborovanju.
Kot druga točka je bilo vprašanje davkov. V prvi vrsti se je razpravljalo o pridobnini in nje
sednik občine izjavil, da je s poslanico zadovoljen in da naj gre obrtništvo po začrtani poti naprej do boljših časov.
Obrtništvo Gornjegrajskega sreza, ki je bilo zbrano na tej proslavi pa je v kolikor še ni podpisalo z navdušenjem pristopne izjave k DJO, ter se izjavilo za sodelovanje v močni prostovoljni organizaciji za prospeh obrtništva.
Trbovlje. Trboveljsko obrtništvo je pod okriljem podružnice DJO proslavilo obrtniški praznik 1. decembra. Proslavo je vodil predsednik g. Kocjan, ki je z lepimi uvodnimi besedami pojasnil pomen in namen tega dne. Sledil je obširen referat o položaju obrtništva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na obrtništvo v dravski banovini, ki ga je podal podpredsednik tov. Guček. Sledilo je čitanje poslanice in razprava o isti pri čemer je predavatelj zaključil svoj govor s pozivom, da naj se obrtništvo tesno oklene svojih stanovskih organizacij pod okriljem DJO. Predsednik je nato zaključil proslavo, ki je potekla v najlepši harmoniji in stanovski slogi obrtništva.
Celje. Celjsko obrtništvo je proslavo obrtniškega praznika pod okriljem DJO izvedlo 1. decembra. Zjutraj se je obrtništvo udeležilo svete maše. Ob 9. uri pa se je zbralo veliko število obrtništva v restavracijskih prostorih Narodnega doma, ki so bili lepo zasedeni. Osobito se je opazila navzočnost obrtniške mladine. Zborovanje je otvoril tov. predsednik Holobar s pozdravom na navzoče, nakar je prečital poslanico, katero so vsi prisotni z zanimanjem poslušali. Po čitanju poslanice je povzel besedo tov. Bizjak, ki je v vznešenih patrijotičnih besedah poudaril pomen praznika L decembra, ki si ga je zbralo obrtništvo iz vseh delov države za svoj enoten praznik. iPo drugih bodrilnih besedah je nato predsednik z zahvalo za udeležbo, posebno še zastopnikom tiska zaključil uspelo proslavo.
(Nadaljevanje drugič!)
VSEM NAROČNIKOM NAŠEGA LISTA IN PRIJATELJEM POKRETA DRUŠTVA JUGOSLOVANSKIH OBRTNIKOV TER DOBROTNIKOM, VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
UPRAVA IN UREDNIŠTVO „OBRTNIK"
Bat’a in davek
njegovih poslovalnic v naši državi
1. Borovo kot sedišče	32.663-40
2. Ljubljana	4.367-89
3. Ljubljana	4.376-89
4. Zagreb 1.	8.962-83
5. Zagreb II.	2.129-65
6. Varaždin	1.241-20
7. Bled	391-96
8. Karlovac	1.280-40
9. Sisak	966-83
10. Celje	1.554-77
11. Čakovec	640-20
12. Kranj	849-24
13. Koprivnica	718-59
14. Daruvar	522-61
15. Križevci	496-48
16. Bjelovar	692-46
17. Virovitica	1.032-16
18. Trbovlje	705-52
19. Šoštanj	509-54
20. Murska Sobota	640-20
21. Pakrac	535-67
22. Laško	300-50
23. t). Miholjac	483-41
24. Krapina	222-11
25. Samobor	287-43
26. Djurdjevac	339-69
27. Slov. Konjice	365-83
28. Slovenjgradec	496-48
29. Novska	509-54
30. Jastrebarsko	169-84
31. Škofja Loka	65-32
32. Sarajevo	5.657-30
33. Split	3.410-05
34. Osijek I.	3.20F01
35. Dubrovnik	1.829-15
36. Banja Luka	1.580-90
37. Sušak	1.528-64
38. Mostar	1.162-81
39. Šibenik	1.058-29
40. Brod na S.	1.332-66
41 Vukovar	1.371-86
42. Travnik	574-87
43. Crikvenica	770-85
44. Hercegnovi	940-70
45. Gospič	561-81
46. Brčko	927-64
47. Tuzla	927 64
48. Osjek 11.	1.215-07
49. Vinkovci	953-77
50. Džakovo	444-22
51. Bos. Novi	444-22
52. Sinj	522-61
53. Otočac	365-83
54. Trebinje	666-33
55. Doboj	56F81
56. Bos. Dubica	378-89
57. Bos. Konjic	378-89
58. Knin	418-09
59. Prnjavor	339-69
60. Bos. Šabac	339-69
61. Benkovac	326-63
62. Žepče	248-24
63. Drniš	378-89
64. Bos. Brod	78-39
65. Daruvar	78-39
66. Beograd I.	11.824-15
67. Novi Sad	4.690-46
68. V. Bečkerek	2.521-61
69. Zemun	1.907-54
70. Subotica I.	2.717-59
71. Beograd II.	2.534-67
72. Pančevo	1.110-55
73. Sombor	1.42412
74. Senta	862-31
75. Vršac	875-37
76. Vel. Kikinda	862-31
77. Stari Bečej	849-25
78. Novi Vrbas	74472
79. Srem. Karlovci	444-22
80. St. Pazova	601 •—
81. Bač. Palanka	522-61
82. Novi Bečej	405-02
83. Kula	561-81
84. Bela Crkva	43F15
85. Odžaci	352-76
86. Crvenka	378-89
87. St. Kanjiža	326-63
88. Jaša Tomič	391-96
89. Petrovaradin	326-63
90. Zabalj	405-02
91. Ada	. 52-26
92. Bač	143-71
93. Horgoš	52-26
94. Bačka Topola	130-65
95. Subotica II.	39-19
96. Skoplje I.	3.214-07
97. Niš	2.051-26
98. Kragujevac	1.123-62
99. Zaječar	810-05
100. Leskovac	953-77
101. Kruševac	849-24
102. Bitolj	587-94
103. Šabac	862-31
104. Užice	601—
105 Valjevo	718-59
106. Sr. Mitroviča	966-83
107. Skoplje II.	705-52
108. Kraljevo	640-20
M
Obrtniško zborovanje v Celju.
Obrtništvo odločno proti Okrožnim odborom obrtniških združenj.
odmeri ter sta o tem poročala navzoča zastopnika — člana davčne ocenjevalne komisije. Pri tem vprašanju se je razvila živahna debata v katero so posegli posamezni obrtniki.
Sprejeta je bila nato po izčrpnih razpravah resolucija, ki vsebuje pod Okrožni odbori, da se isti ukinejo, ali pa da naj se iste upostavi legalnim potom. Zbornica, Zahteva se čimprej izvedbo volitev za Zbornici za TOl, da pride obrtništvo do svojih legalno izvoljenih zastopnikov. Ustanavljanje inozemskih podružnic. Zahteva se ureditev teh prodajalnic, kakor narekujejo to državni interesi. Davčno vprašanje. Zahteva se v sedmih točkah odpomoč obrtniškemu stanu s strani preobremenitve z davikom. Javna dela. Zahteva se v 6 točkah omogočenje malemu obrtniku udeleže-ževati se javnih del, ter protestira proti šušmar-stvu. OUZD. Zahteva se v smislu veljavne uredbe volitev uprave v to institucijo in se protestira proti zavlačevanju in odlaganju volitev. Skupščine združb. Zahteva se, da prisostvujejo skupščinam združenj zastopniki oblasti, katere naj obveščajo bansko upravo o poteku skupščin, da ue bo mogla zbornica TOl 'tudi nadalje tolmačiti sklepe skupščin po svoje.
La impozantni zbor obrtništva v Celju je ponovno dokazal, da si je obrtništvo svesto svojega položaja in pravic, ki mu gredo ter za to ne bo odnehalo od zahtev, ki jih stavlja na vse, da mu v upravičeni borbi pomagajo. Prisotni zastopniki pa so se lahko to pot ponovno uverili, da obrtništvo^ ne potrebuje diktatov, temveč zahteva samo spoštovanje in resnično izvajanje obstoječih zakonov.
Celjska podružnica DJO pa si more šteti v čast in ponos -na uspelem zborovanju s čimer je podan nov dokaz pravilnega razumevanja programa Društva jugoslovanskih obrtnikov, katerega se obrtništvo dravsike banovine v vedno večji meri odklepa.
Prikrojevalne tečaje za krojače in šivilje v Ljubljani priredi kraljevska banska uprava pod vodstvom obrtnega učitelja g. Knaflja v začetku novega leta. Interesenti naj priglase svojo udeležbo do 5. januarja I9>5 pri referatu za pospeševanje obrta v Knafljevi ulici 9, soba 22 levo, kjer se dobe tudi podrobne informacije.
109.	Ćuprija	561-81
110.	Smederovo	744-72
111.	Požarevac	836-18
112.	Ruma	509-54
113.	Šid	535-67
114.	Paračin	457-28
115.	Smeđ. Palanka	352-76
116.	Negotin	365-83
117.	Arandželovac	287-43
118.	G. Milanovac	274-37
119.	Aleksinac	287-43
120.	Pirot	444-22
121.	Obrenovac	365-83
122.	Priština	405-02
123.	Kumanovo	365-83
124.	Tetovo	378-89
125.	Boljevac	248-24
126.	V. Gradište	274-37
127.	Knjaževac	352-76
128.	Prilep	92-04
Skupaj		163.322-—
Za par mest nimamo podatkov.
Davek predpisan za I. 1933.
Brez komentarja!
Davki.
Napoved davka za leto 1934. Ministrstvo financ odd. za davke je razglasilo, da je treba zavezancem za plačilo pridobnine, davka na poslovni promet in rente napovedati dohodke, ki so zavezani temu davku, kateri so bili doseženi v letu 1934. od 1. januarja do 31./I. 1935. Teh prijav niso dolžni izpolniti obrtniki v krajih izpod 5.000 prebivalcev, iki imajo do največ 2 pomočnika in če ni v takem kraju sreskega načelstva. Davek tem obrtnikom se zaračunava pavšalno. Pač pa je treba napovedati davek na uradnih obrazcih vsem ostalim ter vse rubrike točno izpolniti. Opozarjamo vse obrtnike, da posvete napovedi davka največjo pozornost, da se jim ne bo predpisal pre-visoik davek, ki ne bi bil v skladu z dohodki. Kako je napovedati davek smo objavili v „Obrt-niku“ št. 2. letošnjega leta z dne 19. januarja.
Pritožbe proti previsoko odmerjenim davščinam za leto 1933., naj obrtništvo v kolikor tega še ni storilo čimpreje stori v odprtem roku 30 dni od kar je prejel vsak posamezen obvestilo. V.pritožbi, ki jo je kolkovati z Din 20,— in poslati preko pristojne davčne uprave na reklamacijski odbor prt Dravski finančni direkciji je navesti vse razloge proti previsoki obdavčitvi in navesti, da ni bil dosežen takšen čisti dohodek ozir. promet, kakor je posameznika obdavčila Davčna uprava. Ker so osnove letos večinoma vzete po zunanjih znakih — najemnini, je treba zato pritožbo z dovolj tehtnimi razlogi utemeljiti ter jo bo reklamacijski odbor, če bo pritožba osnovana in razlogi zadostni gotovo upošteval.
Obrtništvo opozarjamo v zadevi davkov napovedi in pritožb, da naj se obrača na vodstva podružnic DJO za pomoč. V Ljubljani pa naj se obrtniki oglasijo v pisarni DJO, Ljubljana, Rimska cesta 19.
Poseben odsek za obrtništvo pri Ministrstvu za trgovino in industrijo je bil osnovan pred par dnevi ter je g. minister na čelo tega odseka imenoval prijatelja obrtništva g. dr. Ljubišo Oliča, svetnika ministerstva za trgovino in industrijo. Prepričani smo, da je z ustanovitvijo posebnega odseka za obrt pri ministerstvu za trgovino in industrijo v Beogradu storjen korak naprej za obrtniški pokret.
Gostilniški odsek pri Zbornici za TOl v Ljubljani imenovan. Pred nekaj dnevi je bil imenovan Gostilniški odsek z 10 člani in toliko namestniki pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Ker so sedaj gostilničarji bili v sestavu obrtnega odseka, nas obrtnike zanima, kako se bo sedaj izpopolnil obrtni odsek, ker je nekaj gostilničarjev izpadlo in ker so v obrtnem odseku tudi nekatere stroke po večkrat zastopane. Zadnji čas bi že bil, da se izvedejo volitve v to institucijo, posebno pa v obrtni odsek, da pride enkrat že obrtništvo do svojih, zakonito izvoljenih predstavnikov, ker imenovani obrtniki pri sedanjem obrtnem odseku ne predstavljajo izraz obrtniške volje.
ll!jl!lll!l!!!lll8illl!lll!ttl!!lll»9l!l!!lllllllllttHII!IMIII!ii!!ll!iniW
Delo slovenskih obrtniških rok svojemu kralju. Prinašamo sliko kraljeve lovske koče v Kamniški Bistrici, katero so po načrtih g. prof. arh. Plečnika izvršili slovenski obrtniki. Gradbena dela je izvršilo znano stavbeno podjetje Matko Curk iz Ljubljane. Vsa ostala obrtniška dela pa ostaie slovenske obrtniške tvrdke. Lovski dvorec je krasna stavba — dovršeno delo ter lahko v ponos vsem tvrdkam, ki so pri istem vložile svoj trud za dovršenost izdelka. Vse tvrdke, tehnično osobje in vsi delavci, ki so bili zaposleni pri zgraditvi so deiali s posebno ljubeznijo in po-
(Foto L Mihelčič 1933.)
nosom, ker so se zavedali dobro, da gradijo v svoji sredi dom za svojega žal tako tragično preminulega najvišjega in najplemenitejšega gospodarja, kateri je delo sam večkrat osebno pregledal.
Slovenski obrtniki in tvrdke, ki so pri gradbi tega dvorca sodelovali so lahko ponosni na to, ponosna je pa tudi lahko slovenska obrt, ker je naše obrtništvo dokazalo z izdelki svojih rok svojemu najvišjemu gospodarju mojstrovino, ki je našemu domačemu človeku v čast in ponos, zaslužilo pa je tudi polno priznanje delu obrtniških rok.
Beseda o složnem delu odondot.
Pod tem naslovom se gg. okrog „Obrtnega vestniku" in od tuni gor, v svoji številki od dne 15. decembra zopet po svoji stari preizkušeni navadi prav nesramno zaletavajo v nas in hočejo nam obleči plašč, katerega so že zdavnaj sami ponosili in raztrgali. Vemo, da jih jezi, ker jim nismo dali prilike, da bi za veliki fia-sko, ki so ga doživeli, nas delali odgovorne.
Ne samo obrtništvo v Dravski banovini, ampak že obrtništvo v celi državi dobro ve in pozna peščico obrtnikov pod vodstvom znanih za-vijalcev pod raznimi pretvezami, ki je odstopila od skupnega dela in tako pahnila obrtništvo v nepotrebno brezkončno borbo, katero bodo sicer morali prej ali slej občutiti na svojih ramenih gg. sami; seveda ako se še do danes ne zavedajo, da se vsled njihove proslulosti na račun nas vseli okoriščajo nepoklicani. Mi nismo hoteli voditi o vprašanju obrtniškega tedna kot takega ali obrtniškega praznika 1. decembra ni-kake polemike ali kampanje, ker smo smatrali, da je obrtništvo, ki se je udeležilo 1. decembra obrtniškega praznika ali obrtniškega tedna, Imelo dober namen koristiti sebi in širšemu obrtništvu, pa najsibo že tako ali tako; toda na nelepa zavijanja, s katerimi škodujejo celokupnemu obrtništvu, moramo pojasniti sledeče:
Ravno voditelji od naše strani so bili vedno za skupno in resno delo in ne morda samo za kako štafažo gotovim koristolovcem ter so tudi pri obrtniškem prazniku in tednu za celo državo mnogo preje sodelovali, kakor pa znani gg. tam zgoraj. Za predlog proslave 1. decembra kot obrtniški praznik pa so ravno Rebekovci z na j večjo vehemenco ploskali ob priliki konfe-
rence dne 3. septembra v prostorih Zbornice za TOI in bili odločno proti izvedbi obrtniškega tedna. Bili so zato, da se proslavi 1. december kot obrtniški praznik, suj so vendar z vsem navdušenjem pritrjevali tovarišu g. Mariču, predsedniku obrtne zbornice iz Sarajeva, ko je priporočal za letos praznovanje samo i. decembra kot obrtniškega praznika radi event. prevelikih stoškov za obrtniški teden. Adi čudo — tudi sedaj, kakor vedno, so se ti gg. čez nekaj ur hitro prelevili in si tako brez pooblastila z njihovo poznano lastno vsiljivostjo prilastili nadvlado za izvedbo obrtniškega tedna v Dravski banovini in imenovali brez sodelovanja širšega obrtništva nekak centralni odbor, v katerem so si samolastno prilastili 14 odbornikov; milostno so- pa ponudili zastopnikom Osrednjega DJO 2 odborniški mesti. Naši zastopniki so opozorili na prvi konferenci gg.'okrog „Obrtnega vestnika", da je tako sodelovanje 2 : 14 nemogoče, če se hoče vsemu obrtništvu res kaj koristiti in obrtniški teden izvesti, kakor bi bilo želeti in da je za to tudi treba resničnega med-' sebojnega iskrenega sodelovanja. To sodelovanje pa ne sme biti predpogoj kake nadvlade nad enim ali drugim, pač pa samo iskrenost skupnega dela; tako smo ponudili, da naj odbor obstoji obojestransko iz enakega števila, torej od 16 odbornikov, od katerih naj bi imeli Rebe-kovci 8 in Pičmanovci istotako 8 odbornikov. Iz previdnosti smo ta predlog naknadno stavili tudi pismeno, da bi se pozneje tudi tega ne moglo zavijati. V slučaju manjšega odbora pa naj bi se število odbornikov sorazmerno skrčilo na obeh straneh. Kdor tako misli na sporazum in skupno delo, se mu lahko verjame na iskreno sodelovanje v prid vsega obrtništva; ne tako kakor oni, ki jih je vedno samo polna usta praznega besedičenja: pri stvarnem delu in dejanjih v prid obrtništva pa ni nikakih rezultatov. Menimo, da je že dosti tega njihovega zavijanja, ter morajo vendar že enkrat tudi sami to občutiti, saj vidijo, da jih obrtništvo ne samo zapušča, ampak da jih ne mara niti več poslušati. Če kdo govori o kaki ogromni večini jugoslovanskega obrtništva in o skupnem nastopu, tedaj to lahko povdarjamo mi, kajti oni se z obrtniškim tednom ne morejo niti najmanj ponašati. Mi smo v naprej vedeli, da je bila ta izvedba prerana in da čas za to ni bil primeren. Da pa ne bi obrtniškemu tednu škodovali, nismo hoteli ničesar pisati o tem, niti ga nismo nikomur prepovedovali; nasprotno, celo priporočali smo vsem našim številnim podružnicam, katerih je res toliko, da bi za iste oni gg. tam okrog gotovo ne zmogli spraviti skupaj predsednikov in odborov, da naj se med potekom obrtniškega tedna ne prireja nikakih obrtniških zborov, sestankov ali kakršnekoli propagande, ki bi mogla izvedbi obrtniškega tedna škodovati. Na drugi strani pa smo s tem hoteli tudi preprečiti vsako naknadno zlorabo, češ, da bi bili mi krivi njihovega neuspeha; končno pa smo tudi želeli, da naj tudi ostala javnost vidi, kakšna obrtniška večina obstoja okrog Rebe-kovcev.
Mi se nismo varali. Zgodilo se je, kakor je pač resnično stanje. Kakor so se gg. odondod vedno in vedno tepli samo za stolčke, med tem tudi za stolčke ob prireditvi obrtniškega tedna, tako so si vendar enkrat priborili ne samo zadostno, temveč celo mnogo preveč, tako da so imeli 2. decembra skoraj polno dvorano praznih stolčkov, navzlic vabilu vseh na častitljive dame in vajence. Niti vsakodnevni enomesečni alarm vseh ljubljanskih dnevnikov jim ni nič pomagal; take reklamne podpore ob naših pri-reditvah mi pač nismo bili nikdar deležni. Sedaj se hudujejo na to, ker jim nismo hoteli v dvorani teh stolčkov zasesti in poslušati njihovega demagoštva. Stolčke smo jim prepustili, mi se ne pulimo zanje, niti jim nismo hoteli ovirati miru v prazni dvorani, kakor oni radi nas motijo ob prilikah prireditev, da bi tako zmanjšali obrtniško moč. Morda so se gg. tam okrog ravno ob tej taktiki grozovito uračunali?
Čas bi že bil, da bi gg. prišli do spoznanja, da obrtništvo ne mara poslušati vedno enih in istih fraz in to celo od tistih ljudi, ki bi res lahko pomagali obrtništvu, saj imajo vendar gg. tam odondod že dolga leta v svojih rokah institucije, od katerih obrtništvo pričakuje pomoči. Obrtništvo hoče tudi sodelovati in soodločati v teh institucijah, pa se ga ne pripusti. In zakaj tako? Zakaj potem takega ponižnega prosjačenja, ko bi vendar lahko z malo odločnimi gestami in zahtevami res nekaj obrtništvu koristili? Obrtništvo potrebuje močnih organi-
:1H:
:i£
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske

dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
P
zacij in odločnih voditeljev, ne pa hlapčevstva. Rabimo zahteve in odredbe; od namišljenih fraz bo pa obrtništvo postalo še bolj obubožano, kakor je že sedaj. Žalostno je, a resnično, da se je tega filma obrtništvo naveličalo gledati, niti ostala javnost se za ta film navzlic ogromni reklami in zvezam ni zanimala. Prav radi verjamemo, da v prazni dvorani ni prijetno govoriti, kajti prazna dvorana pač ne prenese tega kakor radio in nedolžni časopisni papir.
Ne čudimo se enemu od njihovih voditeljev, ko je izjavil: „saj so bili vendar vsi povabljeni, katere so poznali, vse gospodarske in uslužben-ske organizacije in še je dvorana prazna; ne, prazni dvorani pa ne bom govoril" in plašno je gledal po praznoti. Da, obrtništvo hoče izboljšanja in rešitve iz težkih gospodarskih razmer, v katerih se nahaja. Rešitve pa morajo biti zasnovane na zdravi podlagi, resni in odkritosrčni volji, ne pa na bazi umetnih fraz z event. vajeniškimi paradami.
GG. odondot pa naj si vtaknejo svojo lavo-riko za še tako okrašen klobuk, pa če tudi cilinder, vendar jim več ne pomaga, kajti obrtništvo je spregledalo in praznega kričanja in zavijanja ima dovolj. Obrtništvo predobro ve, kakšni patrioti so oni; nam pa je I. december prevelik praznik, da bi ga z njimi omadeževali.
Že nekajkrat smo jim povedali, da smo za vsako sodelovanje z onim, ki pošteno in iskreno misli in smo tudi sedaj za tako sodelovanje, toda sodelovanje in sporazum mora biti za obrtništvo koristen, časten in pošten in na parlamentarni osnovi, kai' razumemo mi tako, da naj se da potom plebiscita prilika obrtništvu pro-stovoljno voliti, kdo naj bo obrtniški vodja in kakšne smernice je treba dati obrtniško-gospo-darski politiki; takšnega skupnega sodelovanja zahteva obrtništvo tudi v zbornici in pri okrožnih odborih. Odločno pa odklanja obrtništvo, da bi par gg odondot vsiljevalo celokupnemu obrtništvu, kako se ima 'ravnati in koga ima priznavati za svoje voditelje, vrh tega pa mora obrtništvo vse to početje še drago plačevati.
Toliko v odgovor na člančič v „Obrtnem vestniku", v bodoče jim pa priporočamo, da prenehajo z izzivanjem, sicer jim lahko postrežemo s še kaj boljšim.
Vprašanja okrožnih odborov obrtniških združenj.
Z odlokom zbornice za TOI so postavljeni v Sloveniji štirje Okrožni odbori, katerim je zbornica imenovala uprave, katerih člani so vsi pristaši skupnih zbornic. Uredba, ki je izšla v Službenih novinah dne 26. dec. 1932, št. 300 CXIl/783 po ministru za trgovino in industrijo g. dr. Šumenkoviču določa, v glavnem za Okr. odbone sledeči delokrog:
Pospeševati stanovske in gospodarske organizacije obrtnikov. Podpiranje združb, ki so zastopane v Okr. odboru ter jim dajati navodila in nasvete. Skrb za strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja. Prirejanje konferenc, razstav, usta-
ELEKTRO-MOTOR.il
novi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dynam, auto-dynam, elektromotorjev ter vseh elektr. aparatov.
FRANJO PERČINLIČ, eiektro - podjetje, LJUBLJANA
Telefon 23-71	Gosposvetska 16	Telefon 23-71
navijanje muzejev ter prirejanje poučnih predavanj. Izdajanje strokovnih knjig ter otvarja-nje strokovnih šol. Organiziranje informacijske službe. Podpirati nabavljanje surovin. Skrb za olajšanje kredita. Skrb za prednost obrtništva pri javnih dobavah in delih. Skrb za zakonito postopanje komisij za opravljanje izpitov. Osnavljanje človekoljubnih ustanov za podpiranje onemoglih pridobitnikov in njih svojcev v slučaju bolezni, onemoglosti in smrti. Zatiranje šušmarstva i. t. d. lakih, vsesokzi simpatičnih odredb je dovolj objavljenih v 12 členih ter nikakor ne dvomim, da ne bi bile koristne, ako bi se vršile tako kot so z odredbo zamišljene. Območje Okrožnega odbora mora obsezati najmanj tri sreze. Skupščino Okrožnih odborov sestavljajo člani združb, na vsakih 50. članov enega delegatu.
Število članov širše uprave sme znašati največ 20, oziroma še enkrat toliko kot je ožja uprava.
Člen 10 določa: Za tajnika se voli predvsem tajnik združb rokodelskih obrtov v kraju Okr. odbora, ki hkrati vrši obe dolžnosti.
Člen 11 pravi: Volitev delegatov za Okr. odbore in volitev uprave Okr. odbora zbornica lahko odgodi, dokler se ne izvede popolna organizacija združb i. t. d. (ni pa to predvideno za reorganizacije, pri katerih je nujno potrebno, da sodelujejo združbe s svojimi delegati).
Za nas je važno predvsem, da zbornici ni bil dan odlok, da naj izvede Okr. odbore nasilnim potom, temveč je to storila iz razloga, ker ji je to prijalo. Odredba daje možnost zbornici ako bi hotela, ustanovila bi okrožne odbore sjm-razumno z obrtništvom in njega organizacijami. Temu ‘nasproti pa je zbornica za TOI v Ljubljani kratko malo se poslužila člena 11 te uredbe ter samovoljno ustanovila 4 O. o. ter imenovala uprave, katere imajo pravico občnih zborov.
Te imenovane uprave so sklepale prispevke za O. o., kateri niso v soglasju z obrtništvom ter je razumljivo, da je vse naletelo pri obrtništvu na splošen odpor. Ako mi lepo razrešetamo program O. o. bomo videli, da imajo iste programe tudi združbe in zbornice. Zakaj je torej potrebna ta vmesna institucija? Upravičena je torej zahteva obrtništva za revizijo zakona. Razvidno je iz vsega tega, da zakonodajni činitelji niso črpali informacij iz širšega sloja obrtništva pred osnutkom tega zakona, temveč so v glavnem črpali te informacije od ožjih krogov in predvsem tistih, ki so si osnovali v času starega obrtnega reda, takozvane Zveze obrtnih zadrug, ki so bile postavljene na prostovoljni podlagi in jih obrtništvo v splošnem ni hotelo upoštevati, pristopiti ter plačevati prispevkov. Vsekakor je istim mogotcem bolj prijalo, da bi zamogli prispevke izterjevati prisilnim potom. Ker pa je zakonodajalec v vprašanju ustanavljanja Okrožnih odborov pustil precej široka vrata in ni določil višine prispevka za to institucijo, je podana možnost zbornicam, da urede tozadevno sporazumno z združbami. Zbornica za TOI v Ljubljani pa ni hotela te solidne poti, ker je očutila močno strujo onih zavednih obrtnikov, ki si hočejo priboriti samostojno obrtno zbornico, kar na vodstvu skupne zbornice ni po volji. Ustvariti so hoteli temu protiutež s tem, da so si zamislili 4 Okrožne odbore, katerim so imenovali po svoji volji uprave, ki naj bodo močne postojanke širiteljice ideje skupne zbornice. Tudi v slučaju zborničnih volitev, naj bi te postojanke nudile skupnežem močno oporo.
Da sicer lepi program Okrožnih odborov ti mogotci ne izvajajo, se je lahko vsakdo prepričal. Kje so tista predavanja in kdo jih vrši, ki naj bi obrtništvo dvignila. Ali naj dajejo ne-obrtniki obrtnikom nasvete, koje so obrtniki politike učili?! Ti neobrtniki hočejo imeti le dobre eksistence ter se ne ozirajo, kako bo šlo obrtnikom. Interesantno, kako vsiljujejo obrtni-
Obrtniki!
Vlagajte svoje prihranke v
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu.
V vseh denarno-poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
kom te nepotrebne Okrožne odbore z raznimi grožnjami. Starim preizkušenim združbam grozijo z razpustom, ker njih člani nočejo priznati prispevka Okrožnim odborom!, upravičeno, ker niso zastopana v okrož. odborih po delegatih, kot to zakon veleva. Razpustili so že dobro upravljajoče se združbe, ker so glasovale za samostojno zbornico, sedaj grozijo še drugim, katerih člani se protivijo plačevati omenjene prispevke. Rubiti hočejo skozi veliko let prištedene rezerve združb za Okrožne odbore!!! To je nekaj nezaslišanega.
Ako imajo interes pomagati obrtništvu, ali ne bi bilo bolje, da bi zbirali kapital, ki je namenjen nepotrebnim Okrožnim odborom ter ustanovili denarni zavod ter s tem pomagali obrtništvu do cenenega kredita. 30.000 obrtnikov v Dravski banovini bi na tej podlagi, ako se že zahteva od njih Din 15 letno spravilo skupaj v treh letih lepo svoto od Din 1,350.000.—, kar bi dalo garancijo za veliko miljonov kredita ter bi se obrtništvu s tem veliko bolj pomagalo. Tako pa se meče denar tajništvom Okrožnih odborov, kateri imajo dovolj časa za podpiranje podbojev svojih pisarn, ker stvarnega dela nimajo. S svojim nestvarnim in nepotrebnim delom pa obremenjujejo še združbe, zaradi česar se tudi istim povzroča neizmerna škoda.
Čitali smo v časopisju svojelastno hvalo tajnika Okrožnega odbora v Celju, da je celjski O. o. najboljši v Sloveniji. Priznam to iz srca raci, saj menda istemu gre res najbolje v celi Sloveniji. Ima pomožno moč, katera mu odvzame še tisto nepotrebno delo, da lažje sprejema v svojem uradu med uradnimi urami svoj ideal, ki mu prinaša nageljčke. Poleg obširnega stanovanja si je preuredil še pisarniški prostor za spalnico, kjer je pač na razpolago vsa udobnost. Ali je to higijenično ali moralno, se ne vpraša, glavna stvar je, da zadosti svoji želji. Obrtni dom v Celju, katerega je zbornica izročila v eksploatacijo temu zvestemu služabniku, se je po večini osvobodil obrtništva ter se okoli tega doma šojnri, kot bi bila njegova last. Na drugi strani pa jadikuje zbornica, da ne morejo Okrožni odbori niti kriti stroškov za tajnika, ker obrtne združbe vodijo vedno večji odpor proti plačilu prispevkov. Jasno je, da niso obrtniki za to tu, da bi redili na svojem telesu take ljudi. Okrožni odbor je zato tu, da vodi korektno izpite. Omenil sem že v Obrtniku št. 16 leto III. od 29. avgusta 1934., kaj se govori po Celju. K temu se je še pozneje dokazalo, da tiči še v ozadju falzifikat, kateri neki krojačici mesto trimesečno dokazuje triletno pomočniško dobo, katera je napravila mojsterski iaj)it. Dolžnost oblasti je, da stvar preiščejo ter krivce kaznujejo.
Moj lastnoročni podpis je garancija, da ko zgoraj navedene trditve resnične ter zatrjujem, da ne bom miroval, dokler se ne upostavi pri tej instituciji enkrat za vselej red ali pa se jo razpusti.	Ivan Bizjak, Celje.
Iz uredništva.
Prosimo vse dopisnike, da nam oproste, ker nismo vsled daljšega časa od kar list ni izšel mogli uvrstiti v to številko članke, ki smo jih prejeli. Nekateri niso več aktualni, morajo žal odpasti, druge bomo pa skušali priobčiti v prihodnjih številkah drugo leto.
Iz uprave.
Prosimo vse naročnike našega glasila, da nam oproste, ker nismo izdali vsled težkoč sedaj dalje časa našega lista. Vzrok temu so bili številni naročniki, ki se niso zavedali, da je njihova dolžnost poravnati redno naročnino za naš list, kateri se izdržuje izključno s tem in ne prejema nikakih subvencij, celo od tam ne, kjer bi morali obrtniški tisk v prvi vrsti podpirati in imajo denar na razpolago. Uverjeni smo, da bomo s podporo obrtništva samega in z rednim plačilom naročnine mogli v novem letu list redneje izdajati. Zato prosimo, da nam vsi naročniki izvolijo čim dostavimo list, s položnicami naročnino poravnati. Spominjajte se ob vsaki priliki našega lista ter storite svojo dolžnost in darujte po svojoh močeh v tiskovni sklad.
Podružnice DJO! Storite svojo dolžnost na-pram listu, kakor obveščeno do 29. decembra t. I. Naj ne bo podružnice, ki bi tega ne storila!
Tiskali J. Blasolka nasl.. Univerzitetna tiskarna In lltograllla, d. d. v Llubljanl. Odgovoren L. Illkut.