Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E Celovec * četrtek • 30. marec 2000 štev. 13 (3059) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra a volitvah NSKS je Bernard Sadovnik gladko »premagal« Karla Smolleja. Očitno so si tisti, ki so sodelovali na volitvah, želeli personalnih sprememb oziroma novih obrazov ne glede na vsebine, ki jih kdo zastopa. Kajti pri vsebinah najbrž med obema ni veliko razlik. Toda to ni zadeva ZSO. Iz našega vidika je pomembno, da želimo v smislu Pogodbe o sodelovanju v okviru koordinacijskega odbora konstruktivno sodelovati z novim vodstvom NSKS oziroma njegovim predsednikom Bernardom Sadovnikom. Zato mu na tem mestu tudi čestitam k izvolitvi. Različnost in sodelovanje PREBLISK Zaradi velikega zaostanka je Karel Smolle odstopil od vseh funkcij. To je na eni strani človeško razumljivo, saj je dejansko v zadnjih desetletjih igral v manjšinski politiki pomembno vlogo, tudi če se z vsako njegovo potezo nismo strinjali. Na drugi strani so pač volitve volitve in tudi Karel Smode bi moral vzeti rezultat brez emocij na znanje. Volitve NSKS so tudi na zunaj dokazale, da med NSKS in deželno EL ni razlik. Gre za iste ljudi, ki enkrat nastopajo kot deželna EL in drugič kot NSKS. Tudi volilni rezultat potrjuje to dejstvo. Na vigrednem koncertu v Kotmari vasi je nastopil tudi ta prikupen trio domačink, ki je seveda očaral tudi z izvrstnimi glasovi. Več o koncertu na 4. strani sobota, 1.4. 2000, 20.00 Farna dvorana Šentjakobu v Rožu Prireditelj: SPD »Rož« in SPZ Novi predsednik NSKS je Bernard Sadovnik d/0!zbora Möderndorfer Mm LM V %/m KOMEDIJA GOSTOVANJE Na volitvah, s katerimi je Narodni svet koroških Slovencev izvolil svojega predsednika, je z veliko večino in prepričljivo zmagal Bernard Sadovnik, ki je hkrati tudi tajnik stranke Enotna lista. Kar 67,6 odstotka vo-lilcev seje izreklo zanj. Po podatkih NSKS je bilo 6291 volilnih upravičencev, volitev pa se je udeležilo okrog 3600 oseb. Nad tem številom da so bili sami presenečeni (tako Rudi Vouk), kajti prerokovali da so precej zmanjšano zanimanje za manjšinsko politiko. Tekmec na volitvah, Karel Smolle, pa je ob izidu volitev oddal vse svoje politične funkcije, njegovega komentarja pa ni bilo. Poleg Sadovnika je bilo v zbor narodnih predstavnikov, kakor se imenuje upravni odbor organizacije, izvoljenih še 48 članov ter 5 nadomestnih članov. Med njimi je osem žensk. Člani osrednjega odbora še niso znani, treba ga bo šele sestaviti, pri čemer bo imel seveda novi predsednik Sadovnik tudi tehtno besedo. Sadovnik je ob nastopu nove funkcije izjavil, da se bo trudil za notranjemanjšinski dialog in da se bo posvetil predvsem stvarnim vprašanjem narodne skupnosti. Sestaviti bo treba katalog prioritet. Od zvezne in od deželne vlade pa si pričakuje več posluha za manjšinske probleme, vendar »bomo vladi merili po dejanjih in ne po bese- dah«. Pozornost namerava posvetiti tudi bilateralnim odnosom s Slovenijo. V ospredju njegovega političnega delovanja pa naj bi bil trud za zastopstvo manjšine v deželnem zboru, otroški vtrci in topografija, ki ima veliko simbolno vrednost. Dosedanji pro- vizorični predsednik NSKS Rudi Vouk namerava Sadovniku odstopiti sedež v sosvetu, na splošno pa je Sadovnik izjavil, da želi sedeti »povsod v prvi vrsti«. Na vprašanje, če bo zdaj oddal mesto tajnika Enotne liste, pa je odgovoril, da se obe funkciji ne izključujeta. Širokemu krogu ljudi, ki so se izrekli proti črno-modri vladni koaliciji, se je že v začetku protestov pridružila tudi evangeličanska superinten-dentka Gertraud Knoll. Zagovorniki koalicije, predvsem pa seveda svobodnjaki, so zagnali vik in krik, da naj se gospa vzdrži političnih komentarjev in začeli pobirati podpise proti njej. Še več, začela je dobivati anonimne pozive, s katerimi so začeli groziti njej in celo njenim otrokom. Knollova je resda »cerkvena oseba«, pa vendar ni storila nič »nekrščanskega«. Izrazila je svojo skrb zaradi sovraštva proti tujcem, zaradi rasizma in intolerance v deželi. S tega vidika je njen glas v javnosti bil pravzaprav obvezen. Reakcije na podle grožnje pa so bile deloma še dodatne grožnje: v anonimnih pismih po internetu smo lahko brali: »Knolle gehört unter die Erde!« (Gomolj spada pod zemljo!), »Ženske nimajo duše, to je ugotovila že cerkev sama«, »Gott gab Menschen Kdo sme biti proti koaliciji? den Verstand, die Ausnahmen bekamen die Regel« (Bog je dal ljudem pamet, izjeme so dobile menstruacijo) in tako naprej. Rasizem, ksenofobija in sovraštvo proti ženskam rastejo na istem drevesu. S. W. SPD ŠENTJANŽ vabi na predavanje Kulturni menedžment pri kulturnih društvih za vse zaineteresirane, ki delujejo na kulturno-prosvetnem področju v četrtek, 30. 3., ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu Predava: dr. Gerald Gröchenig Prisrčno vabljeni! Volitve NSKS so še enkrat potrdile, da je politični in svetovnonazorski pluralizem znotraj narodne skupnosti dejstvo in da NSKS-ovski model volitev ni mogel razširiti baze NSKS. Torej lahko ugotovimo, kar smo že ničkolikokrat ugotovili: narodna skupnost želi konstruktivno sodelovanje, ne pa »poenotenja«, kar je bil prvotni cilj »starih elit NSKS«, torej tudi Karla Smolleja. Torej na delo, vsak na svojem koncu, usklajeno in konstruktivno. Dr. Marjan Sturm VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO Bodo socialdemokrati obdržali večino? Od 3. do 14. aprila bodo delojemalci spet volili svoje stanovsko zastopstvo. Na Koroškem bo nad 140.000 volilnih upravičencev odločalo o novem sestavu Delavske zbornice (DZ). Leta 1994 je FSG (SP) osvojila 62,98 odstotka oddanih glasov in absolutno večino. Poleg socialistov kandidira še ÖAAB - krščanski sindikalisti (VP), ki so zbrali 11,58 odstotka glasov, svobodnjaki (20,8 odstotka) in Sindikalni levi blok (GLB - 0,8 odstotka glasov). Glavni kandidat FSG in dolgoletni presednik DZ Josef Quantschnig odklanja varčevalni paket črno-modre vlade in se zavzema za nova delovna mesta in ohranitev izborjenih socialnih dosežkov. Svobodnjak Reinhard Gaugg je proti obveznemu članstvu in si pričakuje močan prirastek glasov. Okrepitev si pričakuje tudi glavna kandidatka ÖAAB Annemarie Adlassnig. Pomembna ji je kontrola nad mogočno socialistično frakcijo v DZ. Andrea Kerschbaumer od Sindikalnega bloka (GLB) je za reformo DZ v smislu partijske neodvisnosti, tudi ona pa odklanja obvezno članstvo. GLB odločno zavrača proračun nove vlade, ki je naperjen proti malemu človeku. Kerschbaumer pričakuje vsaj en mandat. Vsak volilni upravičenec ima pravico do volilne udeležbe. Delodajalci pa so obvezani, da udeležbo omogočijo tudi med delovnim časom. Volilni glas je mogoče oddati tudi po pošti. M. Š. KOMENTAR Dr. Janko Malle Haider že dalj časa razglaša, da kulturniki v Avstriji dobro živijo, ker jih država dobro plačuje. Sami naj si zaslužijo denar, je to, česar ne pove naravnost, pa vendar to sugerira in obenem govori o poslušnih hlapcih, ki s prejemanjem državnega denarja postajajo odvisni od države oz. od vladajoče politič- ZkTo7elane- Državno mecenstvo in kulturna kajkrat izpo- svoboda po haiderjapsko groz- na kulturni center celovške univerze »Unicum« (nič denarja za sodobno -inovativno kulturo), pa spet na vsakoletni in v nemškem jezikovnem prostoru najpomembnejši literarni natečaj »Bachmann-Preis«, ki ga želi odpraviti (nič denarja za družbeno angažirano literarno kritiko), in navsezad- vedano njo umetnikom je izpovedal tudi zadnji torek v foayerju koroške deželne vlade, ko je odprl razstavo Karla Vouka. Medtem ko se je šopiril z novo »Galerie Kamten« v prostorih koroške deželne vlade, ki bo menda na razpolago vsem umetnikom, pa je že oznanjal nov model financiranja umetnosti. Ameriški model, s katerim se nakup umetnin lahko odpiše od davka, naj bi interesentom in širši publiki olajšal nakup umetnin in s tem omogočal »demokratično« razsojanje o kakovosti. Ne stroka, ampak zgolj logika tržnih mehanizmov naj se polasti tudi umetnosti. Toda čisto brez deželne politike se stvari same tudi ne smejo razvijati. Zato poskrbi A. Mol-zer, Haiderjev konzulent za kulturo pri koroški deželni vladi, ki se pod imenom »No-ricus« v »Kronen Zeitung« z vsem gnusom spravi enkrat nje še na celovško mestno gledališče, ki mu očita, da z nameščanjem inozemskih umetnikov premalo skrbi za domače umetnike (nič denarja za inozemske umetnike). Haider se sicer od Molzerjevih napadov naknadno in bolj medlo distancira in se prezentira kot svetovljansko odprt kulturni referent dežele. Tovrstni populizem ustvarja javno mnenje, ki ga sugestivno oblikuje »Kronen-Zei-tung« po zamisli Haiderjevega konzulenta Molzerja. Kaj je v ozadju, je jasno: pritisk javnega mnenja na Koroškem naj bi bil merodajen za ocene o dobri in slabi kulturi. Pod masko demokracije naj bi tudi v kulturi »vladalo« večinsko mnenje, avtoritarna harmonija, ki je smrt vsake kulture. Premislimo torej, kaj je treba storiti, da ne bomo začeli razmišljati o zunanji ali notranji emigraciji! Zavod za oživitev civilne družbe Odprto pismo Predsednika organizacij, ki predstavljata slovensko manjšino v Italiji, gospod Rudi Pavšič in gospod Sergej Pahor, sta se pred kratkim obrnila na predsednika italijanskega parlamenta gospoda Luciana Violantea in izrazila svojo zaskrbljenost zaradi kršenja človekovih pravic slovenske manjšine, ki živi v Italiji. Zavod za oživitev civilne družbe v Ljubljani, Slovenija, izraža podporo predstavnikom slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji pri njihovih zahtevah za uveljavitev človekovih in manjšinskih pravic. Pravice slovenske manjšine v Italiji so del pariške mirovne pogodbe leta 1947 in londonskega memoranduma leta 1954 ter so določene z osimsko pogodbo leta 1975. Pravice slovenske manjšine v Avstriji so določene v avstrijski državni pogodbi leta 1955. Italijanska in avstrijska vlada dosledno ne uresničujeta pogodbenih pravic slovenskima manjšinama, ki živita v njunih državah. Razen tega, da kršita osimsko pogodbo iz leta 1975 in avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 o spoštovanju manjšinskih pravic, italijanska in avstrijska vlada kršita tudi nekatere listine OZN, posebno Deklaracijo o pravicah pripadnikov narodnih in etičnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN z resolucijo št. 47/135 z den 18. dec. 1992. Pozivamo OZN, ZDA, EU in vse zahodne demokracije ter nevladne organizacije, da uporabijo vsa diplomatska, legalna in moralna sredstva za uveljavitev mednarodno sprejetih obveznosti, da se konča polstoletna krši-te\’ mednarodno veljavnih listin. Te kršitve nas še bolj prizadevajo ob dejstvu, da sta bili slovenski manjšini pred drugo svetovno vojno podvrženi etničnemu čiščenju Italiji in Avstriji. Ves slovenski narod pa je bil med drugo svetovno vojno podvržen genocidu s strani Italije in Nemčije. To odprto pismo zaključujemo s citatom iz govora generalnega sekretarja OZN Kofija An-nana 7. aprila 1999 v Gerievi: »Kar se pojavlja počasi, ampak verjamem, da zanesljivo, je mednarodni normativ proti nasilnemu zatiranju manjšin, ki bo in mora dobiti prednost pred državno neodvisnostjo«. Verjememo, da se pol stoletja dolgo kršenje človekovih pravic in manjšinskih pravic imenuje »nasilno zatiranje«. Za Zavod za oživitev civilne družbe: Andrej Aplenc, Viktor Blažič, Jasna Blažič-Primožii, prof. dr. Peter Jambrek, prof. dr. Janez Jerovšek, prof dr. Marko Kos, Žarko Petan, dr. Jože Pučnik, prof dr. Franc Vodopivec, akademik Dane Zajc. OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA PODJUNA Uspešno poslovno leto 1999 Strojni krožek (SK) Podjuna je bil ustanovljen spomladi leta 1988 na osnovi kmečke sampo-moči. Število članov je od ustanovitve dalje nenehno naraščalo in znaša danes 267. Namen društva je izboljšati življenjske pogoje na osnovi medsebojne osebne in tehnične nosti si pričakuje več podpor s strani slovenskih struktur, kajti le močan SK je tudi garant, da se bo kmečki živelj razvijal še naprej, saj je tudi eden od stebrov slovenske narodne skupnosti. Napovedal je, da bo moral SK v prihodnosti bolj ofenzivno nastopati in se bolj posvetiti soli- Zvišanje članarine Občni zbor je nadalje sprejel nespremenjen cenik storitev za leto 2000. Po daljši razpravi o zvišanju članarine (odbor si pridrži izjeme) je bil predlog o povišanju članarine sprejet. Z zvišanjem članarine pa je bila tudi izražena želja oziroma zahteva po več aktivnosti (dodatno iskati in izkoriščati finančne vire, inovativnost, informacijske prireditve in več iniciative s strani odbora). Z leve: poslovodja Franc Wutte, predsednik Marko Trampusch in blagajnik Peter Kert Foto:Stukeii pomoči v raznih oblikah: skupna uporaba obratnih sredstev, predvsem kmetijskih strojev, orodja in druge tehnične opreme; izmenjava izkušenj pri racionalizaciji tehnične opreme, pri izgradnji produkcijskih panog in pri opremi obratov; osebna vzajemna sosedska pomoč. V zadnjih letih pa SK ponuja storitve tudi občinam in in drugim javnim ustanovam. Predsednik SK Podjuna Marko Trampusch je na občnem zboru povedal, da so se okvirni pogoji po pristopu Avstrije k Evropski uniji bistveno spremenili. Razvoj pa narekuje varčevanje, kjer je le možno, na drugi strani pa je treba stopnjevati učinkovitost dela. Samokritično je menil, da je SK zanemarjal informacijsko dejavnost in je upravičeno vprašal, ali je kmet/kmetica kot stranka še sploh zanimiva pri bančnih ustanovah in zadrugah. V prihod- darnosti med kmeti. Predsednik seje zahvalil poslovodji Francu Wutteju za vzorno opravljeno delu in vsem članom in članicam, ki so doprinesli k uspehu. Peter Kert je v blagajniškem poročilu opozoril na primanjkljaj iz preteklih let, ki ga bo treba v tekočem letu pokriti. Spodbudna bilanca Poslovodja SK Podjuna Franc Wutte je zbranim kmetom in kmeticam podal pozitvno bilanco za leto 1999. Skupni promet je znašal 6,172.169 šilingov in je za 10 odstotkov višji kot leta 1998 (5,628.834 šil). Kar zadeva delovne ure članov, so zabeležili porast za 8,2 odstotka. Za 59 odstotkov pa je nazadovala sosedska pomoč. Na vseh drugih delovnih področjih, so zabeležili zadovoljiv porast. SK Podjuna je v deželnem povprečju na odličnem petem mestu. Občni zbor so pozdravili tudi častni gostje, med njimi predstavnik SK Slovenije Dolenšek, Graf od Deželnega krožka in novo izvoljeni predsednik NSKS Bernard Sadovnik, ki je obljubil, da se bo v koordinacijskem odboru zavzel za redno podporo SK Podjuna. V okviru občnega zbora je predstavnik Kmečke zavarovalnice Willibald Rampetsreiter vse navzoče informiral o spremembah na področju zavarovanja od 1. januarja tega leta naprej. Vsak kmet/kmetica , ki je redno zaposlen/a, je tudi obvezan/a, da se dvojno zavaruje (Mehrfachversicherung). Izjeme so pri kmečki prodaji in pri turističnih kmetijah (do 10 postelj). Kmet ima možnost, da si izbere storitve posameznih zavarovalnicah . Podrobne informacije daje Kmečka zavarovalnica. M. Š. UNIVERZA - UNIKUM Kultura in svobodnjaki Kulturno društvo celovške univerze UNIKUM pripravlja v torek, 4. aprila, informacijski večer na temo »Kulturno delo v okvirnih pogojih svobodnjaške politike«. Ker društvo drugačen političen veter krepko čuti, bodo informacije tako rekoč iz prve roke. Diskutirali bodo Gerhard Pilgram in Emil Krištof, ki sta poslovodji društva, Angelika Hodi, ki bo zastopala Interesno skupnost KIKK, ter Helmut Stockhammer, univerzitetni profesor, filozof in umetnik iz Celovca. Jörg Haider je že približno eno leto kulturni referent dežele, pa tudi kulturni referat mesta Ce- lovec je v rokah pripadnika svobodnjaške stranke. Poleg tega je za kulturnega svetovalca deželnega glavarja imenovan desno-ekstremni Andreas Mölzer. Posledica te kulturne politike je, da so že ukinili nezaželene kulturne projekte (npr. Kärntner Kulturpfade), da so stornirali načrtovane nakupe umetniških del (npr. dela Meine Schellander in financiranje ARBOS), da grozijo s sodnim zasledovanjem umetnikov (Viktor Rogy in Isabella Ban). Kulturni oddelek deželne vlade je v popolni odvisnosti, prav tako kulturni gremij dežele. Ti ukrepi so krepko zaostrili kulturno klimo v deželi in te- žišče se prelaga na »nepolitično« kulturno delovanje v imenu nekakšne »normalizacije«. UNIKUM skuša dokazati, da je mogoče tudi pod takimi pogoji opravljati »odporniško« kulturno delo. Univerzitetno društvo je s projekti, kakršen je »Kärnten übt sprechen«, »Der Hai« ali »Erste Kärntner Kurzschluss-Handlung« , zavzemalo stališče proti svobodnjaški politiki nemškega nacionalizma in razvilo kreativne oblike odpora. Zato ni slučaj, da je UNIKUM kulturnemu svetovalcu Mölzer-ju trn v peti. UNIKUM vabi na informacijski večer o kulturnopolitičnem položaju dežele v torek, 4. aprila 2000, ob 20. uri v Kunsthalle Exnergasse v Celovcu. Moderiral bo Herwig Turk. Internet - podatkovna avtocesta je zavzela svet Skenirane mačke, hitra konkurenca za poštarja in vreme v Sinkiangu Uygurju - je to ena sama norost ali pa le svetovno omrežje internet, ki vsebolj posega v našo družbo? Elektronska revolucija se ne bo ustavila pred nikomer in čim hitreje se bomo vključili v proces, tem hitreje se bomo lahko gibali po podatkovni avtocesti, ki danes odloča o našem (ne)uspešnem nastopu v javnosti. »Biti prisoten v internetu pomeni eksistirati, če te ni na internetu, pač za svet ne eksistiraš« - to je geslo neke domače strani v omrežju, brez katerega dandanes očitno ne gre več. Priključki v internetu bodo kmalu tako razširjeni kot televizorji ali radio. Ta razvoj na noben način ni presenetljiv, saj s pomočjo interneta lahko dandanes lahko (skoraj) vse. V virtualnih pogovornih prostorih (»chat-rooms«) se lahko pogovarjaš z ljudmi z vsega sveta, se udeležiš jezikovnih tečajev, naročiš kosilo, se informiraš, kakšno bo vreme v daljnem Sinkiangu Uygurju v 30 dneh, ali pa enostavno »sur-faš« skozi milijarde domačih strani in se pustiš presenetiti, kaj boš našel. Priporočljivo pa je, da imaš svojo uporabo interneta pod kontrolo. Drugače bi se ti namreč lahko pripetilo, da se že prav kmalu znajdeš v eni izmed skupin za medsebojno pomoč odvisnežev v internetu, ki v zadnjem času doživljajo nepričakovane navale. Vedno več je namreč tistih, ki so prav zasvojeni od »surfanja« in prav potonejo v svetovnem omrežju. Lahko pa postanete tudi eden/ena od srečnežev/srečnic, ki na internetu spoznajo partnerja za skupno življenje. No, velikokrat se ta lepa iluzija najbrž podre ob prvem realnem srečanju, toda malo sanjarjenja naj bo dovoljeno! Svetovno omrežje ali po mednarodni oznaki »internet« je naš svet in našo družbo bistveno spremenil in preuredil, toda le malokdo ve, kje sploh je izvor tega fenomena. »Odpadni material« vojske Ob koncu 60ih let je ameriška vojska iskala decentralno omrežje za svoje računalnike, s katerim bi tudi v primeru napada na ZDA bila mogoča komunikacija med posameznimi računalniki. Rezultat raziskovanja je bil t. i. »ARPAnet«, katerega so pozneje uporabljale ter razširjale predvsem univerze in raziskovalne ustanove. Leta 1980 sta bili omrežji »ARPAnet« in »Csnet« povezani, toda nastalo omrežje je bilo dostopno le majhni eliti »računalniških fanatikov«, ki so se dobro spoznali na posamezne funkcije. Devet let pozneje je Američan Tim Bemers-Lee od fizikalnega inštituta CERN predlagal ponudbo internet-storitev, ki danes nosijo znano ime WWW (= »World Wide Web« ali »svetovno omrežje«). Z uvedbo tega omrežja je za vsakogar enostavno zahtevati podatke od računalnikov po celem svetu ali komunicirati po e-mailu (elektronska pošta). Vseeno pa se še mnogi bojijo tehničnega (večinoma angleškega) jezika, katerega se poslužujejo uporabniki računalniških storitev, toda vse na prvi pogled zgleda hujše kot v resnici je. Kaj pomeni »internet«? Internet je zbirka računalnikov, ki so razdeljeni po celem svetu in med seboj povezani s prenosnimi linijami (sateliti, telefonske linije, itn.). Vsak izmed teh računalnikov ima svoje ime oz. svoj naslov. Treba je le poznati ustrezen naslov in že lahko dobiš vse podatke, ki jih nudi ta računalnik. datotek, torej lahko z njegovo pomočjo shraniš datoteke z drugega računalnika na svojem. Browser Angleška beseda »browse« pomeni »listati po knjigah«, torej je »browser« program za branje. Browser mdr. pokliče informacije in ureja elektronsko pošto. Najbolj znani browserji na trgu so »Netscape Navigator« in »Microsoft Internet Explorer«. Homepage/Web-Site S pojmom »Homepage« (ali lepo po slovensko »domača stran«) označujemo prvo (vodilno) stran mnogih povezanih strani v internetu. Pri velikih, kompleksnih domačih straneh velikokrat tudi govorimo o »Web-Site«, ali o lepa sporočila kot npr. »Server-ja ni možno najti« ali »Aplikacija bo zaprta zaradi nedovoljenega postopka«, ali ko računalnik sploh ne reagira več na signale miške. V tej situaciji se pokažejo pravi računalniški ekstremisti, ki iz samega obupa trpinčijo zaslon ali pa vržejo vse mogoče predmete na svoje soljudi - da, tudi to je danes razširjena dejavnost, predvsem na delovnih mestih. Internet pa naj nam ne bi šel na živce - bolje je, da se efi-cientno poslužujemo storitev in možnosti, ki nam jih nudi. Nobeden na svetu ne ve, koliko domačih strani je zbranih v svetovnem omrežju. Ovrednotenja govorijo o mnogih milijardah, torej bi človek potreboval kar nekaj časa, da bi »prejadral« internet, dejansko to ob aktualni prenovni meri sploh ni mogoče. Vsepovsod pa lahko najdemo opozorila za dobre, zanimive in tudi malo nore strani, tako je npr. pred nedavnim nek Američan naredil tekmovanje o najboljši skenirani mački! Na domači strani si je vsakdo lahko ogledal poskuse ljudi po vsem svetu spraviti svoje mačke v najbolj čudnih oblekah in pozah na skener. Na sledečih straneh sicer ne E-mail E-mail je prenos elektronske pošte. Vsak, ki uporablja to storitev, ima svoj naslov, pod katerim prejema pošto. Ta naslov ima običajno to obliko: ime@ rrr.tt. Elektronska pisma imajo prednost, da je prenosna hitrost izredno visoka, torej prejemnik lahko sporočilo prebere že po nekaj minutah - in to po celem svetu! Dodatno lahko uporabnik pošilja datoteke kot so to slike, kalkulacijske razpredelni- loiek. 28.37(11)0 JUBL1ANA, 28 - Čeprav podatki kažejo, da jc država pod streho pospravila večji del denacionalizacijskih zahtevkov, pa r enotah opozarjajo, da sojim ostali r Če k termi dodamo še velik bog .strokovnjak lelo. n rsprai denacronaiizacijskih zahtevkov, p» na upravnih »stali najtežji ' n^eŽ,'kpn primeri kov in precejanje pomanjkanje sredstev za delo. m težko napovedati, da do konca lega leto zahtevki n stopnji ne bodo v celoti rešeni Od ii.499 denacionalizacijskih zahtevkov z odločbo rešenih 30./33 Uradniki dihajo s škrgami, jari kači pa ni videti konca • Dnevnikova znamkica • Komentar • Klavrn^ burka • P kol oolitika • V središču pozornosti • Satir« ;fc oač del žMftOla • Uradniki tphajo s SknjafiB-tttLka'.iP- pi videti konca • EiamumtjlmLi! hapnxUdalw ■ SMIDCMB0CJl!0>2lW ■■HKUtUirLu1 Li MODtKHISIlKUIIG Wer füllt die Getranke*teuer-Lücke? Bn yor*MCschfctdung. wvfcho new Steuer ats ErseCJosung für die 90 kippte Getränkes teuer auf AJkohotika kommt, konnte heute in '/Vien feien Irn Finanzrnmistenum findet ein weiteres ßeratungsgespeaeh n«t den Betroffenen statt Den Kommunen geht es vor allem darum, wie der BraiahmoneftffeH kompensiert werden kann Volksbank-Neubau in Wels Nach dem verheerenden Sitvesterbrand vor zwei Jahren ist nur eine Ruine ubnggebiieben Die Volksbank war zufeta auf Ausweichquam ero ce, dokumente za obdelavo besedil, cele programe, itd. WWW To je najbrž najbolj priljubljena storitev interneta. Uporabnik lahko deponira dokumente pod določenim naslovom in vsakdo se lahko nato pod tem naslovom poslužuje teh informacij. Povezave z drugimi stranmi uporabnika pripeljejo do nadaljnjih informacij iz svetovnega omrežja. FTP Storitev »File Transfer Proto-col« (FTP) skrbi za izmenjavo »strani v omrežju«. Na domači strani največkrat najdemo osnovne informacije o njenem ponudniku in neke vrste kazalo o povezanih spletnih straneh. Internet-Provider To so podjetja, ki uporabniku šele omogočijo dostop do funkcij interneta. Ta izbor pojmov je seveda nepopoln in iz laika ne bo naredil računalniškega profesionalca. Kot na drugih področjih velja tudi pri internetu geslo, da vaja dela mojstra - vsakdo mora sam poizkusiti obupljive situacije, ko mu računalnik piše boste našli kakšnih skeniranih domačih živali, vsekakor pa je njih ogled zagotovo zanimiv! Iskalnik - www.slowwwe-nia.com je zagotovo osrednji iskalnik in vodnik po slovenskih straneh. Po vzorcu enega izmed najuspešnejših ameriških iskalnikov »Yahoo!« obiskovalec te strani najde povezave do domačih strani z vseh mogočih področij: od medijev preko izobraževanja in družbe tja do uprave in politike. Redne ankete in novice na strani poživijo ponudbo, prav tako pa obiskovalec lahko razpošilja SMS-sporočila, si ogleda male oglase ali pa razpošilja E-voščilnice. Slovenske državne ustanove na internetu - www.sigov.sil abecedno.html - na tej strani najdete naslove domačih strani (skoraj) vseh slovenskih državnih ustanov - od državnega sveta preko vseh ministrstev in slovenskega predsednika tja do manjših upravnih enot. Zveza Bank — www.zveza-hank.at - domača stran celovške Zveze Bank nudi najvažnejše informacije z bančnega sektorja, med drugim o vred- nostnih papirjih, varčevanju in o financiranju. Posebna zanimivost je produkt »Elba Internet Banking«, s pomočjo katerega se uporabniki interneta lahko 24 ur dnevno od vsakega računalnika z internet-priključkom informirajo o stanju konta ali pa prenakažejo denar raznim prejemnikom. Seveda so tudi na domači strani Zveze Bank številne povezave z drugimi domačimi stranmi, med drugim so upoštevane vse slovenske banke, APA, dunajska borza in pa avstrijska nacionalna banka. Slovenska športna zveza (SSZ) — http://members.ma-gnet.at/ssz - to je prvi naslov za ljubitelje slovenskega športa na Koroškem. Na domači strani Slovenske športne zveze najdete aktualna poročila o važnih dogodkih iz mnogih športnih panog kot so to odbojka, nogomet, smučanje, šah ali planinstvo. V nadaljnjih poročilih se obiskovalec te strani lahko še informira o včlanjenih društvih in o aktualnih športnih terminih v naših krajih, ali pa tudi brska po arhivu. Povezave z drugimi zanimivimi domačimi stranmi iz najrazličnejših področij kom-pletirajo ponudbo. Olimpijski komite Sloveni-je-Združenje športnih zvez -www.oks-zsz.si - ta stran je zanimiva predvsem zaradi povezav z številnimi domačimi stranmi športnih društev po celi Sloveniji. Trenutno je posebno interesantno poročanje o olimpijskih igrah v Sydneyu 2000. Ljudmila (Ljubljana Digital Media Lab) - www.ljudmila. org - po lastnih besedah je »Ljudmila« prosto dostopen medijski laboratorij, ki podpira izobrazbo in znanstveno raziskovanje ter deluje na naslednjih področjih: internet, digitalni video, elektronska umetnost, digitalni in analogni radio, komunikacija in interdisciplinarna integracija. Kooperacija z različnimi slovenskimi in mednarodnimi organizacijami in veliko število povezav zagotavlja raznovrstno informacijo in zabavo. www.kibla.org - KIBLA je menda najboljša kiberkavarna v Evropi. Ogled je vsekakor zanimiv. www2 ,arnes.sil~dzlatal bal tiča Vsebina te strani naj ostane skrivnost - vsak naj se sam poda v svet spletne umetnosti, kjer lahko doživi nepričakovane pustolovščine. Umetnik in »avtor« strani je Igor Štromajer, ki je to umetnino posvetil svojemu rajnemu očetu. Slovenska turistična zveza -www.slovenia-tourism.si - predstavitev turističnih regij Slovenije, posebne ponudbe in aktualne novice (cestnina v Sloveniji, vremenske razmere na cestah, ipd.) tvorijo bazo te strani. Fantastične slike zbujajo veselje za dopust in vabijo v vsestranske slovenske kraje. Tanja Cutovnik s koncertom v vigred KOTMARA VAS »Gorjanci« Med stalnice pestre kulturne ponudbe v Kotmari vasi in preko njenih meja šteje prav »Vi-gredni koncert« SPD »Gorjanci«. Kotmirškim prosvetašem je v teku let uspelo ta koncert iz vaške ozkosti in majhnosti dvigniti na široko raven meddruštvenega sodelovanja. Na letošnjem vigrednem koncertu, bil je preteklo nedeljo popoldne v krajevni ljudski šoli, so poleg društvenih skupin (mešani pevski zbor, otroški zbor in ženski trio) sodelovali še mešani zbor slovenske gimnazije, zbor in instrumentalna skupina krajevnega oddelka glasbene šole ter violinistka Nina Popotnig. Po stari in utečeni navadi je koncert pričel MePZ »Gorjanci«. Zbor je začel dokaj zadrža- no, kakor da bi se sprva bal lastne korajže. No, v drugem delu koncerta pa je napel dinamične strune, nastop je bil odločen, pevke in pevci so pokazali, da upravičeno veljajo za izvrstne. Predsednica društva Danica Hanuna je v svojem pozdravu spomnila na dvestoletnico Prešernovega rojstva in na njegov pomen za slovensko književnost. Društvo »Gorjanci« šteje med tista društva, ki vlagajo veliko truda v delo z in za mladino. Uspel nastop otroškega zbora in pa mlada napovedovalca so viden in slišen sad te prizadevnosti. Zamisel skupnosti, odprtega in odkritega sožitja je treba vsaditi v srca otrok, in šola je pravšen kraj za udejanjanje te vizije. »Gorjanci« so zato tudi letos povabili krajevno ljudsko šolo k sodelovanju in odmev je bil prelep. Zbor šole je med drugim zapel venček narodnih pe- smi, v katerem so se prepletale slovenske in nemške viže, sodelovala je tudi instrumentalna skupina šole ter tri pihala. Slovenska gimnazija vsako leto naveže v znak povezanosti tesnejše stike z enim od slovenskih prosvetnih društev, letos so na vrsti »Gorjanci«. Društvene skupine so že sooblikovale prireditev na gimnaziji, v nedeljo pa je pri Kotmirčanih gostoval MePZ gimnazije pod vodstvom prof. Stanka Polzerja in pokazal visoko pevsko in interpretacijsko raven. Prijetno presenečenje je pripravil ženski trio SPD »Gorjanci« pod vodstvom Danice Hanuna. Glasbeni užitek in doživetje posebne vrste pa je bil nastop violinistke Nine Popotnig. Dijakinja Slovenske glasbene šole, ki bo zastopala Koroško na vseav-strijskem tekmovanju glasbenih šol, je izredno navdušila občinstvo v kotmirški šoli. Vigredni koncert je bil v vsakem oziru doživetje, za društvo »Gorjanci« in vse sodelujoče pa uspeh. Kaj je lepšega kot pa dober in uspešen začetek sezone? a. o. la uvod je zapel domači zbor »Gorjanci« Mladinski zbor slovenske gimnazije iz Celovca ŽITARA VAS KOMEDIJA IN POL %r Vzpodbudno na občnem zboru SPD »Trta« »Vdjd zbofd« V Ž6lGZIli Kapli Dveletna bilanca kulturnega dela SPD »Trta« v Žitari vasi je dokaj razveseljiva. To, kar je društvo na zadnjem občnem zboru februarja 1998 predložilo kot dvoletni program, se je v glavnem tudi uresničilo. Ustanovili so mladinsko skupino, naštudirali stilni koncert Ker-njakovih pesmi in jih predvajali z vpodbudnimi aranžmaji zborovodje Pavlija Sterna na presenetljivo dobrem nivoju, folklorna skupina pa išče nova pota plesnega ustvarjanja, ker v obstoječih folklornih plesih ne vidi več možnosti, ki bi zadovoljile radovednost plesalk in plesalcev po novih plesnih izraznih oblikah. Velik - po naporu pa največji - zalogaj pa predstavljajo vsakoletne poletne open-air - prireditve, ki privabijo nad tisoč obiskovalcev. Žitrajčani se zavedajo pomena dvojezičnega kulturnega prostora in ga tudi koristijo z dobro poletno kulturno ponudbo iz Zitare vasi, Slovenije in Avstrije. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil v nedeljo, 25. marca, v kulturnem domu v Žitari vasi, je vladalo zadovoljstvo nad storjenim delom. Tarnanja in pesmizma ni bilo opaziti. Kulturni dom postaja kraj intenzivnega srečavanja, zato društve-niki želijo intenzivneje sodelovati tudi z občino, s katero so se odnosi le nekoliko zboljšali. V občinskem območju ni drugega podobnega prostora za kulturne prireditve. Tem bolj bi zato bilo potrebno, da kulturni dom postane odprt za vse. Treba pa je resnici na ljubo pripomniti, da bo treba opraviti še nekatera osnovna popravila v kulturnem domu, saj okna in streha niso več v dobrem stanju. Razumljiv in potreben je apel predsednika društva Slavka Einspielerja, da naj pri tem pomagajo politične, gospodarske in kulturne ustanove koroških Slovencev. Temu mnenju se je pridružil Janko Malle, poslovodja SPZ, ki je dejal, daje treba Žitrajča-nom zagotoviti osnovne materialne pogoje. Statistični podatki tajnika Francija Lipuscha so potrdili bilanco: moški zbor je v dveh letih opravil 98 rednih vaj, nekaj izrednih in dva seminarja. Fol-korna skupina z 98 vajami ne zaostaja. Sodelovali so na raznih prireditvah na Koroškem, na Gradiščanskem in v Sloveniji. Z dobro obiskanimi prireditvami in ob podpori zadruge, posojilnice in obeh osrednjih kulturnih organizacij pa je tudi blagajna zaključila pozitivno. Društvo želi ubrano pot nadaljevati, morda bo sčasoma celo uspelo poživiti gledališko dejavnost. To je bila sicer še nekoliko bolj tiha, vendar nepreslišna želja za bodočnost. Eno pa je gotovo; 7. maja društvo vabi na vigredni koncert, kmalu pa bo izšla zgoščenka Kernjakovih pesmi, ki jih je moški zbor uspešno predstavil na več koncertih.. Slavko Einspieler, stari in novi predsednik SPD »Trta«; »V društvu vlada odprto vzdušje, ni narodnopolitičnih bitk in opredelitev, v ospredju stoji kultura«. V Žitari vasi so prepričani, da druge poti ni. Na občnem zboru so poleg predsednika Einspielerja v ožji odbor še izvolili za podpredsednico Rosvito Stern, za tajnika Mirka Ogrisa ml. in za blagajnika Francija Lipuscha, namestnika tajnika in blagajnika pa sta Josef Kampusch in Peter Gregom. j. m. Preteklo soboto je Slovensko prosvetno društvo »Zarja« skupno s Slovensko prosvetno zvezo vabilo v farno dvorano v Železni Kapli na komedijo Vinka Möderndorferja »Vaja zbora« v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Človek bi pričakoval, da bo že samo dejstvo, da v majhno občino kot je Železna Kapla pride gostovat poklicno gledališče, garant za nabito polno dvorano. Pa na žalost ni bilo tako. Prostora je bilo še na pretek, ko so se Celjani lotili komedije, ki je karikirala pevske vaje in spletke okoli pevskega zbora. V preprosti zgodbi, ki jo pripoveduje komedija, mlad, zagnan in »na frišno« diplomiran dirigent, poln idealizma in zagnanosti, sklene pogodbo v Človek je, kar je... Delež kmečkega prebivalstva se je v preteklih sto letih od več kot devetdeset odstotkov skrčil na sedem odstotkov. Tudi način kmetovanja se je z uvedbo mehanizacije in umetnih škropil bistveno spremenil. Hitri tempo globalizacije gospodarstva, teh-nizacija in kemizacija proizvodnje lahko dovede do razvoja, da v Evropi kmalu ne bo več svobodnih kmetovalcev v tradicionalnem smislu. Potujoča razstava, katero so pripravili organizacije »Südwindagentur Kärnten«, »Ernte für das Leben« in »Bündnis für eine Welt/ÖIE«, prikazuje zgodovino najpomembnejših živil (razne vrste žita, krompir, riž, koruza, ajda itd.) in bogastvo med nekdanjim načinom kmetovanja in upanju, da prevzame pevski zbor, o katerem na začetku niti ne ve, kako močan je. Kmalu pa se izkaže, da je podpisal pogodbo, ki ga obvezuje pravzaprav le v toliko, da bo skrbel za reputacijo občine in izpolnjeval želje župana, župnika in mecena. Ves njegov idealističen načrt se prav kmalu izkaže za neuresničljivega, sam pa kaj hitro zaide v razne spletke članov zbora in merodajnih občinskih oseb. Tudi ljubezen se izkaže kot lažniva, na koncu pa, ko mladi dirigent še pred »velikim nastopom«, opeharjen za svoja iskrena čustva in razočaran nad neuspehom zapusti zbor, prevzame njegovo vlogo kar župan sam: »Jaz bom dirigiral, vi pa boste peli. Samo glejte me ne!« za naravo in človeka škodljivim posledicam modernega in industrijskega načina kmetovanja. Osupljiv je vsekakor podatek indijanskih narodov, ki pridelujejo s subsistenčnim kmetovanjem (na biološki osnovi) več živil kot pa velekmetje z monokulturami. Zanimiva je tudi sprememba kmečkega življenja: leta 1955 je živelo na Koroškem še približno 100.000 ljudi na kmetijah ali 22 odstotkov vsega prebivalstva. Danes znaša delež kmečkega prebivalstva samo še 25.000 oseb ali 4,5 odstotka. Ena kila drgocenega kruha je stala leta 1953 tri šilinge in petdeset grošev, ržena moka pa dva šilinga in štirideset grošev. Leta 1995 je bilo treba odšteti za kilo kruha štiriindvajset šili- Komedija živi od situacijske komike, dosledne izpeljave posameznih karakterjev in seveda od prepričljivosti vsakega posameznega člana ansambla. Kljub preprostosti in vsakdanjosti pa je med vrsticami kar precej družbene kritike na račun tako provincializma kot tudi nekritičnega idealizma, predvsem pa na račun raznih človeških slabosti, kot so obrekovanje, ljubosumje, častihlepnost itd. Vsekakor je bil to večer, ko se človek sprosti in nasmeji, pa čeprav včasih tudi na svoj račun. To pa je najbrž »Vaja zbora«, ki se je končala z bučnim aplavzom gledalcev, tudi nameravala doseči. Hvala ansamblu SLG Celje za ti dve posebni uri na ka-pelškem odru. J. B. gov, za rženo moko pa samo šiling in petdeset grošev. V kapitalističnih državah danes kmetje producirajo žito predvsem za krmo živali. Delež v ZDA znaša sedemdeset odstotkov, v Evropi 57 odstotkov, na Kitajskem 20 odstotkov, v Črni Afriki in Indiji pa samo dva odstotka. Dnevna poraba kalorij znaša v industrijskih državah več kot 3.200 na osebo. Razstava prikazuje tudi živalim prijazno rejo in industrijski način živinoreje. Razstavo zaokrožajo razne brošure o biološkem kmetovanju in s tem povezanimi vprašanji, ki jih obiskovalci lahko kupijo. Na voljo je tudi brezplačni infomaterial. Razstava je na ogled do 20. aprila v k & k centru v Šentjanžu. Torek, četrtek, sobota od 18. do 20. ure, sreda in petek od 9. do 12. ure in po dogovoru. M. Š. K & K ŠENTJANŽ - RAZSTAVA 0 KMETIJSTVU IN PREHRANI Naslov »Peepshow« in na plakatu obešene moške gate sta zagotovo koga zavedle v pričakovanje, da bo na radiškem odru videl spolzko komedijo z ero-tično-seksualno naslado. Ne, Nuži Wieser, režiser starejše igralske skupine, je bil zagotovilo, da se to na Radišah (zaenkrat) še ne bo zgodilo. Režiser je spet posegel po prvencu, tokrat po lani v Studiobühne v Beljaku prvič izvedenem komadu skoraj nepoznanega švicarskega dramatika Markuša Kobelija v prevodu Tanje Viher. Peepshow v njegovem primeru je razprodaja identitete in kulture. Med njo in prodajo svojih teles za rdečimi lučkami v smislu spolne naslade pa je komajda kaka razlika. V čem je zgodba predstave? Gorski kmet Holzer vse slabše živi, dohodka je vse manj, avtomatizacija v turizmu mu odžira že tako skromen kruhek, ena sama krava mu daje komaj mleka za dom. Na vrhu planine so zgradili turistični hotel in avtobusi vozijo mimo njegove domačije. Največkrat se ustavijo prav pred njegovo hišo, da gredo izletniki »scat«. Nekateri tudi radovedno pokukajo v hišo, da bi videli, kako tu še neokrnjeno živijo po starih neizprijenih običajih. Pa se sinu porodi ideja, da bi prav ta interes turistov po doživljanju nara- PREMIERA NA RADIŠAH »Pipšov« v socialni obleki Posebej za turiste igrana kmečka idila vnega in »v redu« življenja tržili, oziroma z njim kaj zaslužili. Tu se komedija dramaturško prevesi v satiro, grotesko in celo v tragedijo. Vse svoje življenje podredijo prikazovanju kmečke gorske idile. Hčerka se uči jodlanja, deda, starega 90 let, prestavljalo iz invalidskega vozička na klop ob peči, mu natikajo lovski klobuk, v usta pa mu potiskajo čedro. Preoblečejo se v ljudske gvante, miza pa je stalno pripravljena za pogrinjek, ob katerem naj bi kukajočim turistom predstavljali družinsko slogo in idilo. Ker ne vedo, kaj bi se ob tem pogovarjali, se naučijo nek dramski prizor, ki ga nekaj časa po nekajkrat na dan ponavljajo, potem pa ga kar posnamejo in igrajo v play backu. Zavesa na oknu je avtomatizirana, na prihod turi- stov pa jih opozori zvočni in (rdeče)-svetlobni signal. Nekaj časa to gre, kmalu pa jih to razprodajanje identitete in kulture (duše) tako razžre, da se še bolj zagrebejo v svojo praznino medsebojnih, odnosov. Nuži Wieser je pravilno zasnoval sceno - kmečka izba s pečjo in klopjo ob njej - pozabil pa je na razpelo v kotu in morda tudi na kako starodobno (božjo) sliko. Očeta Holzerja je nekoliko preveč agresivno, sicer pa zavzeto odigral Martin Ogris, njegovo ženo pa dokaj umirjeno tokratnje radiško odkritje Mateja Walter. Pravšnja v vlogi polnokrvne hčerke je bila Tamara Woschitz, Boris Povše bi bil lahko malo bolj pokvarjen in vsiljiv, Ludvik Ogris pa je v vlogi Dedka odigral skoraj najbolj zgovorno vlogo, čeprav ni imel niti besedice teksta. Tehnična služba je delovala usklajeno, luč bi bila lahko bolj dinamična, glasba je bila na mestu. Sodelavcev predstave je na gledališkem listu še kar precej. Predvsem so to mladi. Veliko mladih pa je bilo tudi v dvorani. To pa ni nezanemarljivo, to je rezultat premišljenega in dobrega dela radiškega SPD v zadnjem desetletju. Poleg predstave same je to najlepše sporočilo s sončnih Radiš. J. R. Tja, se čudite, da še obsta-JLJ. jam? Da zaradi novih političnih razmer še nisem zapustil države? Da iz protesta nisem prenehal s pisanjem? Da mi je prav, če se ne počutim dobro, potem ko je večina ljudi - tudi nebralcev tega lista - sledila mojim oktobrskim volilnim priporočilom in glasovala za stranko, po kateri jim je bilo? Nikakor. Meni za medialno odsotnost zadostuje še vedno enostavno lenoba. Kam naj bi tudi šel? Kamorkoli v tujino bi se tudi podal - čim bi me prepoznali za Avstrijca, bi me ljudje postrani gledali. Nekateri bi me še ozmerjali, da sem rasist ali celo nacist, taksisti bi mi pred nosom zaloputnili vrata in v gostilnah bi mi nemara niti ne bi bili pripravljeni natočiti piva. Preden mi bo v državah EU kdo vzklikal: »Österreicher raus!«, raje ostanem kar doma. Še v Slovenijo se ne upam prav. Kaj veš - kakor je ta folk prilagodljiv in se ti kar kmalu obme po vetru - nočem riskirati, da me bo kakšna kranjska frajla kje pošiljala: »Horuk curik iba den Ljubelj!« Me že nekatere tukajšnje dosti zajebavajo. Če bi v Slovenijo kot ustvarjalec sploh tako enostavno prišel, ko ta država s svojimi vizumskimi odredbami in potrebnimi vabili in kopijami prijave in morda še od notarja potrjenim krstnim listom prababice očitno hoče ostati ali kulturno-enoumsko čista in/ali prekositi vse dosedanje dosežke birokratizma. Saj mi itak ni do tujcev. Kajti tujci so tudi samo ljudje. In sploh - večina so, na milijarde jih je, še posebno iz avstrijske perspektive. Ljudi pa sploh ne maram posebno. Še manj kot pa tujce, čeprav so mi vsaj pri nas tujci dostikrat veliko bolj simpatični. Povem vam, v kolikor sem kdaj v življenju imel probleme, sem jih imel samo z ljudmi. Kajti ljudje so neumni, vsaj 95 % od njih, ne samo 27 °7o, verjemite mi. Zato sem raje kar manjšina. Tega sem navajen, na tem področju se spoznam. Dobro, sproti malo pojamram, vse malo bolje vem kot drugi, a sicer mi ne manjka nič in imam svoj mir. Saj to poznate, zakaj naj bi ravno jaz bil drugačen. In sploh. Ali ne pravi stari pregovor, da je doma najlepše? Zdaj pri nas ni samo lepo, temveč tudi zabavno. Že volilni boj lanske jeseni, v katerem se je pripravljal »hladni« desni puč virtual-no-medialne vrste, je bil naj svoj način zabaven. Naš novi zvezni kancler je oznanjal, da bo, če bo samo tretji, šel v opozicijo. In deželni glavar se je v klimi rastoče eksistencialne nesigurnosti v žlahtno-prole-tarskem dressmenskem outfitu po šotorih kot kak avtoritarni klovn ponujal kot firer-oseb-nost nove vrste predvsem s parolami proti tujcem in drugače mislečim. Po volitvah je potem šlo v tem stilu naprej. Sedanji kancler je res šel v opozicijo -proti svoji lastni prejšnji poziciji. Tujci skoraj vseh dežel so se združili - koga bi čudilo - in se zarotili proti novi vladi po milosti deželnega glavarja in »samo še« najenostavnešega partijskega člana sveta. Seveda od glavnih akterjev te avstrijske burleske o tem, kaj se bo zgodilo, ni nobeden nič vedel. Mnogi turisti, umetniki, politiki in znanstveniki so se odločili, da se bodo odslej ravnali po neuradni glavni paroli volilnega boja »Ausländer raus« in v bodoče ostali zunaj naše lepe deželice. Nova vlada se je na zaprisego pri državnem predsedniku priplazila skozi kanalizacijski sistem. Za vladno izjavo v parlamentu je okrog njega bilo potrebnih na tisoče policajev. En minister - in to pripadnik stranke novih zagovornikov marljivih in poštenih malih ljudi - je bil zaradi teže odločitve med BMW-jem in Jaguarjem tako preobremenjen, da je moral po treh tednih spet odstopiti. Novega pravosodnega ministra pa je najprej mo- rala perlustrirati tajna policija. Vsak minister se veseli kot majhen otrok, če ga sprejme kak vzhodnoevropski ministrski kolega, tako da se mu ni treba kot Miloševiču družiti le s sovrstniki a la Žirinovski. Skratka, izredno zabavno je postalo v zadjem času pri nas doma. Zgleda, da bomo na televiziji imeli permanenten be-Ijaški pust. Zakaj naj bi emigri-ral kam drugam, kjer je gotovo dosti bolj dolgčas? Verjetno je del sodržavljanov že vedel, zakaj je dal volilne glasove novim koalicijskim strankam, saj je prej res bilo znatno manj zabavno - zdaj nas bo pa triumf ali stično režanje primitivnega šotorskega humorja spremljalo celo leto. No, obstajajo seveda alternative. Osebno se kot stari osemšestdesetletnik ali član intemet-ge-neracije - ne morem se čisto prav odločiti, kaj sem bolj - spet nekoliko več mudim v naši stari prestolnici, kjer so v starih časih živeli tudi Prešeren in Cankar in Trocki in Lenin in Tito. Še dobro, da sem si svojčas obdržal svoje staro malo stanovanje. Čeprav je tudi na Koroškem lepo, imaš človek na Dunaju trenutno le več možnosti za rekreacijo. Medtem ko je na Koroškem kak večji pohod z maškerado v glavnem samo enkrat na leto, in to oktobra, ko je vse nekam bolj rjavo, se v glavnem mestu vsak teden lahko sprehajam s tisočimi drugimi pisano oblečenimi »vandrovci« po prijetno razsvetljenih ulicah. Ljudje mahajo z oken, in prijazni policaji se tudi radi pridružijo - saj je kondicijski trening na prostem dosti bolj prijeten kot v po znoju smrdečih kasarniških telovadnicah in bolj koristen kot vežbanje streljanja po kakšnih policijskih kleteh. Srečavaš stare prijatelje, nekdanje kolege iz službe in bivše ljubice, malo poklepetaš, vmes s piščaljo zažvižgaš in za-vpiješ kakšno parolo - kot v starih časih. Drugače je samo, da otroci vmes ali na koncu k didžejskim techno-zvokom plešejo, medtem ko smo mi svojčas imeli organizacijske in ideološke seje brez konca. Toda te stvari pač današnja mladina očitno nekako hitro opravi vmes s pomočjo hendija in interneta. Ne da bi mislil, da me pogrešate. Samo za slučaj, da ste se kdaj vprašali, kaj je s tem profesorjem Zmedo, naj pač veste, kaj počenjam. Če vam je dolgčas, pa kdaj pridite na obisk v prestolnico, na kak četrtkov večer s sprehajanjem po mestu. Gotovo vas bom po naporu kam povabil na kozarček. Če se vam da, in to morda ne bi bilo slabo, lahko sprehajanje uvedete tudi v Celovcu. Vem, da je malo teže, veliko ljudi se po delu odpelje na podeželje in gleda nov permanentni be-Ijaški pust na televiziji. Toda pomlad prihaja, gibanje je zdravo, saj veste. Uživajte življenje, ne čakajte do jeseni. Prof. dr. Anton Zmeda Nasvet za rekreacijo PRIREDITVE ČETRTEK, 30. 3._______________ ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 19.00 Predavanje: Kulturni menedžment pri kulturnih društvih. Predava dr. G. Gröchenig PLIBERK, Župnišče 19.30 Kinder stark machen - zu stark für Drogen (nem.) PETEK, 31. 3._________________ ROŽEK, Galerija Šikoronja 18.00 Posredovanje umetnosti »Približevanja«. (Janja Zikulnig) BOROVLJE, farna dvorana -fara, Kat. prosv., Mohorjeva 19.30 Jurij Trunk - Koroški duhovnik med Koroško in Ameriko. Predavatelj univ. prof. dr. Matjaž Klemenčič DUNAJ, KSŠŠD 20.00 Likovna razstava del Hannesa Gröblacherja GRADEC, KSŠŠG 20.00 Življenje ambasadorja; dr. Valentin Inzko predava o diplomatskem delovanju v Sarajevu. HODIŠE, Sejna dvorana v gradu - SPD Zvezda 20.00 Sadovi večerne zarje. Predstavitev pesniške zbirke. Avtor Lovro Kašelj ŠKOFIČE, Društvena soba nad posojilnico - SPD Edinost 20.00 Spoznavanje, diagnoza, terapija ter prevencija raka na črevesu. Predava dr. Dušan Schlapper SOBOTA, 1. 4._________________ ŠMIHEL, Farna dvo. - KPD Šmihel 14.00 Barvanje pirhov. Voditeljica Marina Bačar ŽELEZNA KAPLA, Farna dvorana 19.00 Benefični koncert za popravo farne cerkve. Sodelujoči zbori in skupine iz občine Bela -Železna Kapla BILČOVS, Pri Miklavžu - SPD Bilka 20.00 Der Gewissenswurm. Nastopa gledališka skupina z Labotske doline HODIŠE, Grajska štala - SPD Zvezda 20.00 Monodrama »Lep pozdrav Štefka«. Igra Dunja Wutte ŠENTJAKOB V ROŽU, Farna dvorana - SPD Rož in SPZ 20.00 Komedija »Vaja zbora«. Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje NEDELJA, 2, 4.________________ ŠMIHEL, Farna dvorana - KPD Šmihel 11.00 Lutke »Sedem nalog« BOROVLJE, Pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje, Univerza Celovec 15.00 Videoflimi: Od zrna do kruha, Narečje pod Vrtačo, Kam bomo. šli po spomine. Filme predvaja: Dr. Herta Maurer-Lausegger GLOBASNICA, Posojilnica-Bank 7 SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 15.00 Otvoritev kulturnega tedna. Vernisaža Rudija Benetika. Glasbeni okvir: Janez Gregorič (kitara) ŠMOHOR, Mestna hiša - Dežela Koroška (Biro za narodno skupnost), Mesto Šmohor (Kulturni oddelek), K KZ, SPZ 18.00 Otvoritev 8. Kulturnega tedna koroških Slovencev. Glasbeni okvir: MePZ Danica, MGV Heimat Dellach DEŽELA KOROŠKA (BIRO ZA NARODNO SKUPNOST) V SODELOVANJU Z URADOM ZA KULTURO MESTA ŠMOHOR, SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN KRŠČANSKO KULTURNO ZVEZO PRIREJA Kulturni teden koroških Slovencev Šmohor/Hermagor 2000 Nedelja, 2. aprila 2000, ob 18. uri: svečana otvoritev osmega kulturnega tedna v mestni hiši; glasbeni okvir: MePZ »Danica« iz Šentprimoža; zatem v srednji dvorani odprtje razstave del Franza Wiegeleja z Bistrice na Zilji Torek, 11. aprila 2000, ob 10. uri: musical »Konferenca živali« (Erich Kästner), ob 19.30 v srednji dvorani mestne hiše: literarni večer, bereta Florijan Lipuš in Engelbert Ober-nosterer Torek, 11. aprila 2000, ob 19.30: Literarmo branje, Florjan Lipuš in Engelbert Oberno-sterer v srednji dvorani mestne hiše Sobota, 15. aprila 2000, ob 19. uri, v farni cerkvi: kantata psalmov »Žena in mati« (Alojz Rebula, Jože Ropitz) Petek, 5. maja 2000, ob 19. uri, v Heimatmuseum Möderndorf/Modrinja vas: odprtje razstave »Noša in oblačilna kultura pri Zilji«, Narodopisni inštitut Urban Jarnik in KKZ; o ledinskih imenih predava Franz Wiegele; glasbeni okvir družina Zwitter iz Zahomca Rožanski izobraževalni teden Četrtek, 30. 3., 19.00, Šentjanž, k & k; dr. Gerald Gröchenig: Kulturni menedžment pri kulturnih društvih Petek, 31. 3., 20.00, Hodiše, sejna dvorana v gradu: predstavitev pesniške zbirke »Sadovi večerne zarje« (avtor Lovro Kašelj) Petek, 31. 3., 20.00, Škofiče, društvena soba nad posojilnico; dr. Dušan Schlapper: Spoznavanje, diagnoza, terapija ter prevencija raka na črevesu Petek, 31. 3., 18.00, Rožek, Galerija Šikoronja; Janja Zikulnig: Posredovanje umetnosti »Približevanja« Sobota, 1. 4., 20.00, Hodiše, Grajska štala; monodrama »Lep pozdrav, Štefka«; igra: Dunja Wutte Sobota, 1. 4., 20.00, Šentjakob, farna dvorana; komedija »Vaja zbora« Sobota, 1. 4., 20.00, Bilčovs, pri Miklavžu: gledališka predstava »Der Gewissenswurm« (v nemščini) Nedelja, 2. 4., 15.00, Borovlje, Pri Cingelcu na Tati; dr. Herta Maurer-Lausegger: Videofilmi »Od zrna do kruha, narečje pod Vrtačo, kam bomo šli po spomine?« Ponedeljek, 3. 4., 19.30, Sveče, Farni dom; dr. Rupert Jesenko: Terapevtske možnosti obrabljenih sklepov (se nadaljuje) PRAZNUJEJO: Daniela Novak z Obirskega - rojstni dan; Fridl VVautsche z Letine - 60. rojstni dan, Franc Flödl z Blata - 60. rojstni dan; Marko Trampusch z Doba - 70. rojstni dan; Mici Gallob v Šentpetru - 80. rojstni dan; Janko Male s Kota - rojstni dan; Mici Ressmann z Reke pri Šentjakobu -90. rojstni dan; Pepca Haller z Baškega jezera - 60. rojstni dan; Mici Koban z Loga pri Škofičah - rojstni dan in god; Marija Peterschinek z Brega pri Žvabeku - dvojni praznik; Tomi Jug iz Železne Kaple - 60. PONEDELJEK, 3. 4._____________ LEDINCE, Ljudska šola 8.00 6. festival otroške in mladinske knjige SVEČE, Farni dom - SPD Kočna 19.30 Terapevtske možnosti obrabljenih sklepov. Predava dr. Rupert Jesenko TINJE, Katoliški dom 19.30 Odprtej razstave: Franz Brandl iz Pliberka SELE, Farni dom - KPD Planina 19.30 Pomladansko delo na vrtu. Pred.: dipl. biol. prof. Tatjana Angerer TOREK, 4. 4.__________________ LIPA PRI VRBI, Ljudska šola 8.00 6. festival otroške in mladinske knjige ŠENTJAKOB, Regionalni center 19.30 Spolna zloraba otrok. Predava psihoterapevtka mag. Ivone Pfalz. ŠMIHEL, Farna dvo. - KPD Šmihel 19.30 Predavanje »Zatiranje škodljivcev na vrtu z rastlinskimi, izvlečki in homeopatije. Predavateljica: Milka Koren ŠTEBEN PRI GLOBASNICI, Gasilski dom - SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 20.00 Heimatradio auf dem Weg ins dritte Jahrtausend. Predava: Gerhard Drachsler, Landesint. ORF rojstni dan; Hilda Kanzian iz Rožeka - rojstni dam člani društva upokojencev Šentjakob: Fini Juritsch, Gabriela Schüttelkopf, Urši Sereinig in Gotfrieda Aichholzer; Peter in Ana Stoderegger iz Malenc pri Ledin-cah - osebni praznik; Zalka Sitter iz Šentjakoba - 45. rojstni dan; Mici Kruschitz na Klopcah pri Škofičah - 80. rojstni dan; Ana Polzer iz Šentprimoža - 60. rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna: Zofija Majtan, Milica Sturm, Marica Hobel, Rudolf Urban in Katarina Opertschan; Marija Ogris s Podna - 74. rojstni dan in god; Matilda Schwarz s Šajde - 70. rojstni dan; Anton Karner iz Dobrle vasi - rojstni dan; Dorica Stumpf z Radiš - rojstni dan; Ferdinand Woschitz iz Dolnje vasi pri Šmarjeti - 90. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Ida Schliesser, Richard Potočnik, Marija Dumpelnik in Marija Šranc - rojstne dneve; Stanko Sadovnik iz Podroja pri Globasnici - rojstni dan; Marija Knez iz Lobnika - 72. rojstni dan; Ana Wieser iz Čahorč - rojstni dan; Berta Piskernik z Lobnika - rojstni dan; Franc Walter iz Lipice - rojstni dan; Frančiška Brumnik z Obirskega - rojstni dan; Mojca Traunik iz Malčap - rojstni dan; Franc Verdel iz Borovelj - rojstni dan; Konrad Pasterk iz Železne Kaple - rojstni dan; Franci Kuežnik z Doba - rojstni dan; Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA Sonja Wakounig (-34) ...........Jože Rovšek (-30) Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40) Prireditve ................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Cetovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 30. 3.118.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 31. 3. | 18.10 Utrip kulture________ SO 1.4.118.10 Od pesmi do pesmi ...____ NE 2. 4.1 6.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18,00 Glasbena mavrica PO 3, 4.1 18.10 Kratek stik____________ TO 4. 4.1 18.10 Otroški spored_________ SR 5. 4. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 2. 4.1 13.30 0RF 2 • Kulturni teden koroških Slovencev • Skupina dijakov slovenske gimnazije v Celovcu je prispevala za evropski projekt lutkovno igro »Sedem nalog«. • Kakovosten pridelek tudi dobro prodati je cilj projekta »Podjuna.olje - Januntal.Öl« • »Kdo bo dekle tebe troštau?« - Ponujajo se Vogrški puabi..._______________________________ PO 3. 4. | 3.25 0RF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 31. 3. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Otroški kotiček in par ugank 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Ta mera (pon.)___________________ SO 1. 4.1 10.00 Bilanca stoletja - Tinj-ski pogovori: Avguštin Malle: o gospodarstvu koroških Slovencev 11.30 Context XXI: Antirassismus 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vaš 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: (pon.) Bernard Sadovnik 20.00 Yugo-Rock 23.00 Club Karate NE 2. 4. I 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Paul Auster - Nevvjorška trilogija 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Europa vom weitem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe-Adria: Pesem združuje 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja Spitaler) 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture (pon.)______ PO 3. 4. I 10.00 Kalejdoskop: 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe-Adria (pon.): Pesem združuje 18.00 Otroški kotiček + Blazno resno o seksu 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Šoja & El- ster (pon.) Jew's harp 24.00 Bilanca stoletja -Tinjski pogovori: Avguštin Malle: o gospodarstvu koroških Slovencev_________________________ TO 4. 4.1 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Tonči Sivec & Rudi Bartalot 18.00 Otroški kotiček in par ugank,18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Šoja und Elster: Jewish harp II 20.00 Noche lati n ä 21.00 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nacht- falter 1.00 Šport (pon.)_________________ SR 5. 4.1 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Kulturni teden koroških Slovencev 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot je nekoč bilo 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Europa vom weitem ČE 6. 4.1 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack tedna LUTKOVNO GOSTOVANJE Jeseničani navdušili mlade Šmihelčane Preteklo nedeljo po maši so mladi Šmihelčani, njihovi starši, biče in dediji spet skoraj docela napolnili farno dvorano v Šmihelu. Če bi igrali domači lutkarji, bi bila seveda kot vedno nabito polna. Precej gledalcev je prišlo najbrž tudi zaradi v Šmihelu že poznanega igralca in režiserja Rada Mužana. Ta jih res ni razočaral. Najprej jim je sam z z dvema soigralkama zaigral pravljično ljudsko lutkovno igro Janko, Metka in Pavliha, v kateri je kar močno razgibal mlade gledalce, po njej pa je še sam zaigral svojo in Matije Milčinskega pantomimično igro, lahko bi jo poimenovali Orkester. V njej pa je dosegel višek sodelovanja otrok, ki ga je občinstvo okronalo z močnim navdušenjem in aplavzom. GLASBENO ZDRUŽENJE KOROŠKE Z glasbo sosedov v pomlad Koroško glasbeno združenje tom Olom Rudnerjem. Predvajali prireja to pomlad za vse ljubi- . bodo skladbe Jacquesa Iberta telje klasične glasbe tri koncertne poslastice pod geslom »Glasba brez meja«. Že prihodnji petek, 31.3., bo v Celovcu gostoval Simfonični orkester RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Simfoniki bodo zaigrali simfonijo štev. 6 F-dur. op. 68 »Pastorale« in »Le sacre du printemps« Igorja Strawinskega. Drugi koncert, 12. aprila, bo oblikovala Philharmonia Dunaj z dirigen- (Divertissement) Francisa Pou-lenca (koncert za dva klavirja in orkester v d-molu) in Mendelssohna Bartholdyja (simfonija štev. 3 a-mol, op. 56 »Škotska«). 10. maja bo prvič gostoval-gostoval Filharmonični orkester iz Vidma z mlado dirigentko Nado Matoševič, ki je nova obetavna zvezda na dirigentskem nebu v Italiji. Umetniški vodja združenja Sebastian Rasbomig je na novi- narski konferenci poudaril pomen sodelovanja s sosedi in opozoril na finančne težave pri realiziranju glasbenih projektov, ki povezujejo ljudi na stičišču treh kultur. Zamisel o skupnem alpe-jadranskem prostoru in regije je v bodoče treba še bolj zasidrati v glavah in pospeševati sodelovanje tudi na glasbenem področju. Finance ne bi smele ovirati tega pomembnega prekomejnega sodelovanja. Pričetek koncertov je ob 19.30. M. Š. KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. jezero severovzhodno od Beljaka 12. ime slov. pesnika Zajca 13. angleško »doba, starost« 14. hlad 15. vzklik pri bikoborbi 16. slaščica, ki jo običajno dobimo za rojstni dan 18. eden od staršev 19. JK 20. prostor za umetno sončenje 22. KB 23. država na bližnjem vzhodu z gl. mestom Damask 24. naplačilo, ara 26. razse-žna dolina 28. življenjska tekočina 29. nemški pisatelj (Thomas) 30. upravni predel v Švici 32. slušni medij 33. gumica za brisanje 34. rimsko »99« 35. slovenski naturalistični pisatelj (Fran, V krvi) 36. šola stoikov 38. ime egiptovskega filmskega igralca Sharifa 39. perje pri repi 41. naelektren delec atoma 42. državna blagajna 43. kratica nemške krščansko-socialne stranke 44. JM 45. naprava za preslikavanje slik v računalnik 48. EB 49. razredčilo za lake 50. prebivalka največje celine NAVPIČNO: 1. mlad prašiček 2. izumitelj cepiva proti paralizi 4. je- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 ■ ■ 1 15 ■ ■ “ 19 ■ 20 31 ■ IZ _ ■ " ■ 25 26 27 ■ 28 m ■ 29 3. 31 32 ■ 33 ■ 34 ■ 35 m 36 37 1 38 3, 40 41 ■ 44 ■ 45 46 47 ■ 48 49 ■ 50 drska elektrarna 5. surovina za izdelovanje porcelana, vrsta gline 6. plot 7. prebavni organ z žolčem 8. ZM 9. drugo ime za Hercegovca 10. domača pernata žival, pomanj-ševalno 11. poškodba zaradi hudega mraza 16. mesto v severni Italiji 17. triprsti lenivec 20. energetska linija, npr. na magnetnem polju 21. koroški slovenski pesnik in jezikoslovec, ki je deloval v Mož-berku (Urban), 1784-1844) 23. velik objekt za športne igre 25. smučišče na Voglu 27. babica 28. personal v podjetju ali organizaciji 30. lokal, kjer se pije kavo 31. aplikacija za okras 32. velika država na vzhodu z glavnim mestom Moskvo 33. daljše prozno delo 35. ime tenisača Ivaniševiča 37. priimek slovenskega skladatelja (Matija) 40. instrument med pihali 42. italijanski pisatelj (Umberto) 45. okrajšava za »starejši« 46. EZ 47. avtomobilska oznaka za Rijeko Rešitev iz prejšnje številke: Vodoravno: 1. ČLOVEK 6. KOLAPS H. LEČA 12. AJA 14. UNRA 15. AVE 16. KNU-TA 18. GOT 19. NO 20. PETEREC 22. Sl 23. ZARANA 24. EMIR 26. KRAVATA 28. PLANA 29. IDILA 30. KROTE 31. STAJA 32. PLAVI-CA 34. HA 35. KRIVEC 36. LO 38. NOVINEC 40. BE 41. IKS 42. KIBIC 43. KRN 44. SN 45. JEZIK 46. KRIK 47. TOLAR 48. TABLICA Navpično: 1. ČLANEK 2. LEVO 3. OČE 4. VA 5. KANTATA 6. KATRA 7. LU 8. ANG 9. PROSINEC 10. SATIRA 13. JUENA 16. KERALA 17. AE 20. PAVIJAN 21. CELOVEC 23. ZADAH 25. MATIC 27. RIT 28. PRAVEC 30. KLINIKA 31. SOLIST 32. PRIBIT 33. ALENKA 35. KVIZ 37. OKNO 39. OKER 40. BRIC 43. KRI 45. JA 46. KL LJUBLJANA Retrospektivna razstava skupine Irwin V ljubljanski Moderni galeriji si lahko do 16. aprila ogledate retrospektivo zadnjih petih projektov skupine Irwin -»največjega slovenskega izvoznega artikla« - z naslovom Irwin Live. Skupina petih slikarjev si je ime Irwin nadela po nedokončanem napisu s slike Marcela Duchampa, svojo prvo razstavo je imela leto dni pred vključitvijo v NSK -Neue Slowenische Kunst, ki še danes velja za najbolj kontroverzen tako družbeni kot umetniški pojav v vsestransko burnem dogajanju osemdesetih let v Sloveniji. Neue Slowenische Kunst -ustanovljen leta 1984 v Ljubljani -je bil ob ustanovitvi umetniški, ideološki in kulturni projekt, organiziran kot država, kot organizem s hierarhičnimi strukturami in različnimi oddelki. Posamezne v njej vključene skupine so kasneje delovale bolj ali manj samostojno: Irwin, Laibach, Noordnung, Gledališče Scipion Nasice Sister, Kozmo-kinetično gledališče Rdeči pilot ter Oddelek za čisto in praktično filozofijo, Studio Novi kolektivizem in Retrovizija. Skupino Irwin - slikarje Dušana Mandiča, Boruta Vogelnika, Andreja Savskega, Mirana Moharja in Romana Uranjeka - zanimajo vse vrste podob, s katerimi je preplavljen sodobni svet. Ne izhajajo niti iz njihovih danih in s tem nespremenljivih pomenov niti iz njihove nevtralnosti, temveč iz tega, da so pomeni podob vedno vpeti v določen družbeni kontekst. V družbeni kontekst vpeta podoba lahko na eni strani utrjuje oblast določene skupine ali pa se ji upira. Ko so za kritiko vseh vrst totalitarizmov časa in prostora, iz katerega izhajajo, uporabljali ikonografijo - podobje fašizma in socializma, so bili v Sloveniji tarča mnogih napadov. S svojimi deli posegajo na področje zgodovine umetnosti in najpomembnejšega vprašanja pravkar preminulega stoletja: politično angažirana ali avtonomna in s tem modernistična, politično neangažirana umetnost? Na svojih slikah so tako združevali podobe modernizma s podobami na različne načine angažiranih oblik, kar je bilo označeno kot »napetost med dvema poloma, ki prehajata drug v drugega«. Na razstavi je predstavljenih pet projektov, ki so nastali v času med 1995 in 2000, in sicer Transnacionala, Irwin Live, Retroavantgarda, Rekapitulacija in Notranjost planeta. Irena Destovnik Clobaški kulturni teden OD 2. DO 16. APRILA 2000 Nedelja, 2.4., ob 15. uri, v Posojilnici-Bank: Otvoritev kulturnega tedna, razstava del Rudija Benetika; glasbeni okvir mag. Janez Gregorič Torek, 4.4., ob 20. uri, v gasilskem domu v Štebnu: Predavanje: Radio und Fernsehen im elektronischen Zeitalter Četrtek, 6.4., ob 20. uri, pri Šoštarju v Globasnici: Predstavitev knjige »Oblačilna kultura v Podjuni«, predstavitev globaških oblačil s konca 19. stol.; glasbeni okvir družina Krainz Sobota, 8.4., ob 20. uri, v farni dvorani v Globasnici: komedija »Matiček se ženi«, gostuje skupina s Pragerskega Torek, 11.4., ob 20. uri, pri Šteklnu v Globasnici: Predaval bo dr. Ivan Ramšak, zdravnik Četrtek, 13.4., ob 14. uri, v gostišču Juenna v Čepičah: kuharski tečaj, vodita Lena in Ana Gregorič Petek, 14.4., ob 20. uri, v gostišču Juenna v Čepičah: Predaval bo dr. Zdravko Inzko »Perspektiven des Alpen-Adria-Raumes für Kärnten Sobota, 15.4., ob 15. uri, pri Šoštarju: Otroški in mladinski popoldan ■ Pismo bralca Dragi Lojii Baumgartner, dolgoletni predsednik šentjakobske zadruge! Po vsej verjetnosti so odgovorni novega zadružništva spregledali ali pozabili Tebi, spoštovani Lojzi, za okrogli (60.) rojstni dan čestitati in se Ti zahvaliti za dolgoletno vzgled-no delo pri šentjakobski zadrugi. Nekaj vrstic zahvale sprejmi od svojega dolgoletnega prijatelja in starega predsednika Zadružne zveze; mislim, da bo že več kot 20 let, odkar sva te s Florijem Koschatom prepričala, da si prevzel našo šentjakobsko zadrugo. 1 velikim elanom si prijel za delo in se zavedal velike odgovornosti. Kmalu potem si mi pomagal pri nakupu Oričeve posesti v Šentjakobu. Pri tej investiciji si bil tudi finančno v največjo pomoč in gonilna sila, da uresničimo dolgoletno željo po novi, večji in primerni zadrugi. Kar nekaj let za tem sva zopet kovala nove načrte za današnjo Zadrugo Market. Tudi pri tej investiciji si bil dnevno na razpolago in si s tem pripomogel, da se je delo terminsko zaključilo. Predsednik si bil do združitve, ne vem pa, če je bila združitev prava pot. Dragi Lojzi, kličem Ti še na mnoga zdrava leta in Ti želim veliko sreče in veselja v družini. Mihi Antonič, kom. sv., častni predsednik Zadružne zveze REGIONALNA LIGA Z novima trenerjema do uspeha Koroški derbi v regionalni ligi med SAK in Pliberkom je vedno eden izmed viškov sezone. Tekma preteklo nedeljo pa je bila še posebej zanimiva, saj je povsod bilo slišati o fenomenu »trenerski efekt« pri SAK, Pli-berčani pa so po zmagah v zadnjih derbijih vseeno bili v vlogi jasnega favorita. Že po šestih minutah je SAK povedel z 1 : 0 (Rasin-ger), kar je bilo za Pliberčane mrzla prha. Reakcija je bila vrsta prekrškov in nešportno-sti skozi vso tekmo. SAK pa se ni pustil motiti, Roy je v 23. minuti povišal na 2 : 0. Le eno minuto navrh je s potekom igre preobremenjeni sodnik odločil enajstmetrovko za Pliberk, Miklau si te možnosti ni pustil vzeti. V drugem polčasu je bil SAK precej pod pritiskom - Eberhard in Rasinger sta izpadla zaradi poškodb - in tako so Pliberčani prišli do številnih možnosti. Lojze in Simon Sadjak ter vratar Erich Oraže pa so vodili konse-kventno režijo v obrambi, boginja Fortuna pa je SAK priskočila na pomoč, ko so napadalci Pliberka v najkrajšem času trikrat zadeli prečko. Iz premišljeno priigranih protinapadov sta končno Muharemo-vič (53.) in Ogris (85.) dobesedno »izstrelila« SAK iz kri- PODLIGA-VZHOD Moči samo za en polčas Start Bilčovščanov v vigredno nogometno prvenstvo se je ponesrečil. V gosteh, v Celovcu pri Welzeneggu, so se 45 minut hrabro borili in bili kos domačinom. V drugem polčasu je dobro pripravljeno moštvo iz Welze-negga pritisk stopnjevalo in zasluženo premagalo enajsterico iz Bilčovsa s 3 : 0 (0 : 0). S porazom je Bilčovs zdrknil v nevarno zadnjo tretjino lestvice. M. Š. Podliga-vzhod 1. Welzenegg 15 11 3 1 29:7 36 2. DSG Borovlje 15 8 5 2 34:16 29 3. Žrelec 15 8 3 4 33:15 27 4. Gurnitz 15 7 6 2 26:14 27 5. Šmarjeta 15 7 6 2 30:25 27 6. Liebenfels 15 7 4 4 29:16 25 7. Ruda 15 6 2 7 22:31 20 8. Pokrče 15 4 7 ' 4 21:20 19 9. Vetrinj 15 5 4 6 19:21 19 10. ATUS Borovlje 15 4 6 5 16:19 18 ll.ASV 14 5 3 6 13:19 18 12. Velikovec 15 2 7 6 24:28 13 13. Bilčovs 15 3 3 9 14:27 12 14. Šentpavel 15 2 4 9 16:35 10 15. Blatograd 15 0 3 12 12:45 3 I. RAZRED D Favorit še v zimskem spanju Dominator jesenskega dela prvenstva Klopinj je v derbiju proti Žitari vasi moral priznati premoč nasprotnika in se vdal kar z 1 : 4! S tem je boj na vrhu lestvi- ce spet postal zanimiv. Globaša-ni so z ohromljeno postavo — manjkalo je kar 5 standardnih igralcev - v prvi tekmi tega leta premagali Rikarjo vas z 1 : 0. V Železni Kapli pa so gledalci doživeli napet dvoboj s Šmihelom. Domačini so po individualnih napakah Šmihelčanov hitro povedli kar s 3 : 0, šele potem so se gostje zbudili in predvsem pod režijo obetavnega novinca v ekipi Gregorja tako rekoč v zadnji sekundi izenačili na 3 : 3. T. C. 1.razred D 1. Klopinj 16 10 4 2 40:20 34 2. Grebinj 16 9 4 3 28:13 31 3. Žitara vas 16 8 4 4 37:19 28 4. Metlova 16 8 3 5 33:20 27 5. Žel. Kapla 16 6 9 1 21:13 27 6. Globasnica 16 7 3 6 24:16 24 7. Šmihel 16 7 2 7 30:37 23 8. Šteben/L. 16 6 2 8 17:27 20 9. Šentlenart 16 5 4 7 11:17 19 10. Rikarja v. 16 6 1 9 21:28 19 11. Eitweg 16 3 8 5 15:24 17 12. Vovbre 16 3 6 7 22:33 15 13. Šmarjeta 16 2 5 9 14:30 11 14. Labot 16 2 5 9 12:28 11 2. RAZRED C/D/E Začetek tudi v 2. razredu Konec tedna se prične finalni del sezone tudi za druge razrede. V 2. razredu C bodo Sele nastopile v Dholci, SAK II gosti ekipo iz Kraiga (2. razred D), v 2. razredu E pa sta na sporedu tekmi Dobrla vas - Frantschach oz. Preitenegg - Žvabek. Bilčovščanom (v svetlih majicah) je v drugi polovici pošla moč Foto: Štukelj ŠENTJANŽ V ROŽU Več sredstev športu! Tradicionalni letni programski sestanek Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez z zamejskimi krovnimi organizacijami (Slovenska športna zveza v Avstriji, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza Slovencev na Madžarskem) o slovenskem športu v zamejstvu v kulturno-infor-macijskem centru v Šentjanžu je potekal v znamenju pozitivnih premikov v zamejskem športu predvsem v Avstriji in Italiji. Obenem pa so predstavniki zamejskih krovnih športnih organizacij opozorili na vrsto nujno potrebnih ukrepov (predvsem s strani vladnih in športnih ustanov, ki bi športnim strukturam slovenske manjšine v omenjenih državah zagotovile boljše okvirne pogoje za uspešno delovanje tudi v smislu ohranitve narodnostne identitete). Predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik je poudaril uveljavitev SŠZ v športni in civilni družbi na Koroškem in preko meja ob njeni 50-letnici leta 1999. Tudi sodelovanje z matico (OKS-ZŠZ, Urad za Slovence pri MZZ, MSS) je označil za uspešno, prav tako z ZSŠDI in porabskimi Slovenci. Glede financiranja slovenskih športnih struktur na Koroškem je opozoril na skujmo resolucijo SŠZ in ZSSDI iz leta 1996, po kateri naj bi dobil šport 10 odstotkov vseh sredstev, namenjenih manjšini, ki pa še vedno ni realizirana. S tem v zvezi je pozval Koordinacijski odbor koroških Slovencev, da pri razdelitvi finančnih sredstev za leto 2000 iz Slovenije in Avstrije upošteva skujmo resolucijo SŠZ in ZSSDI ter športu končno prizna mesto, ki mu pripada! Na sestanku je bil sprejet tudi spored tradicionalnega »Srečanja mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel« 23. in 24. junija 2000 v Tolminu. Program sta predstavila predstavnika občine Tolmin Anka Kavčič in Andrej Cem-prič, zajel pa bo iste športne panoge kot v preteklih letih (nogomet, košarka, namizni tenis, odbojka, rokomet). Prav tako bo letos jeseni na sedežu OKS-ZŠZ v Ljubljani tiskovna konferenca o zamejskem športu. I. L. ŠPORTNE VESTI Šah - tretja zmaga šahistov SŠK Obir! Šahisti Slovenskega športnega kluba »Obir« so v 3. krogu play off-tekmovanja za obstanek v 1. razredu slavili tretjo zmago. Tokrat so premagali moštvo Sveče/Bistrica s 5 : 3 in še naprej vodijo na lestvici. Zmagali so Dušan Jokovič, Hans-Chri-stian Wolte, Harald Wolte in Johann Wolte, remizirala pa sta Josef Hanschou in Johannes Joschtl. Naslednji nasprotnik je Šentvid II. Tudi v prvenstvu v 4. razredu C je SŠK »Obir« zmagal: druga ekipa (Metelko, Stossier, Topar, Pasterk) je proti druge- ŠAHOVSKI OREH ŠT. 105 mu moštvu celovškega Magistrata slavilo maksimalno zmago 4 : 0. Pred zadnjim krogom imajo Kapelčani še možnost, da osvojijo naslov prvaka. V istem razredu je druga ekipa SŠZ nastopila v Frant-schachu in izgubila z 0,5 : 3,5. Edini remi je dosegel Robert Hedenik. /. L. Košarka -2 poraza za KOŠ Šolarji: WSC I - KOŠ 39:36 (26:19) / Wut-ti (15), Hudi (11), Brumnik (7), Rutar (2), Rozman (1) WSG II - KOŠ 30 : 24 (14 :14) / Wutti (10), Hudi (8), Brumnik (4), Rutar (2) Silvo Kovač ze in zagotovila pomembno zmago s 4 : 2. V nedeljo pa naj bi se trenerski efekt pod dvojico Velik/ Kreutz nadaljeval - v Trnji vasi bo (ob 16.00) gostovala enajsterica iz Gratkorna! Regionalna liga 1. Bleiberg 16 12 2 2 T. C. 36:9 38 2. Spittal 15 10 2 3 22:12 32 3. Pasching 15 7 7 1 23:12 28 4. Donau Linz 16 7 4 5 29:19 25 5.WAC 16 5 7 4 25:23 22 6. Gratkorn 16 5 5 6 23:25 20 7. Šentvid 16 5 4 7 22:24 19 8. Hartberg 16 4 6 6 15:24 18 9. Voitsberg 15 4 4 7 16:18 16 10. Wels 15 4 4 7 16:25 16 11. Pliberk 15 3 7 5 16:25 16 12. SAK 16 4 4 8 22:32 16 13. Zeltweg 15 3 5 7 14:20 14 14. SVR Lienz 16 2 7 7 14:25 13 NOGOMET Dr. Tomi Partl novi predsednik KFV Dr. Tomi Partl je novi predsednik Koroške nogometne zveze (KFV-)! V slovensko in nemško govoreči javnosti nadvse cenjen športni funkcionar, mdr. je predsednik dvojezičnega ŠD Šentjanž v Rožu, je na generalni skupščini zveze nasledil dosedanjega predsednika Herberta Rag-gautza, ki je 35 let predsedoval najvišjem gremiju koroškega nogometa. Partl, po poklicu sodnik na boroveljskem okrajnem sodišču, je bil doslej podpredsednik KFV, nadalje pa je bil tudi delegat FIFE. Generalne skupščine v kongresni dvorani v Porečah ob Vrbskem jezeru sta se udeležila tudi predsednik Avstrijske nogometne zveze (ÖFB) Bep-po Mauhart in deželni športni referent in hkrati namestnik deželnega glavarja Mathias Reichhold. Namestniki predsednika Partla so Alfred Koll-mann, Werner Lippitz in Wilfried Schrott, Herbert Rag-gautz pa je bil imenovan za častnega predsednika. I. L. Černin - Cebalo / Bled 1999 V okrilju črnopoljnega lovca se beli kralj počuti varnega sredi šahovnice, saj mu le redka črna figura mora do živega. Toda črni, ki je na potezi, ne varčuje z materialom in krene v napad na belega kra- abcdcfgh lja. Kako so potekale zadnje poteze partije, ki se je končala z zmago črnega? Rešitev št. 104 Z učinkovfto in efektno žrtvijo dame l.Dg6U postavi vodja belih figur črnega kralja pred nerešljive probleme. Pred matno pretnjo na polju f7 črni igra l...Sd8; na l...fg6 2.Se5:+ Lf6 3.Sg6: mat. Vendar tudi po 2.Se5: črnemu ni več pomoči. 2...Lf6 3.D17:+! še ena lepotna poteza in po 3...Sf7: 4.Sg6 mat! Zares lepa in neobičajna matna slika avtorja slovenskega mojstra Antona Praznika!