»Savinjski vestnik«, dne 14. novembra IS* Straa S PODPREDSEDNIK OLO CEUE-OKOLICA TOVARIŠ KRIVEC O GOSPODARSKIH PROBLEMIH SVOJE VOLILNE ENOTE Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora in predsednik Sveta za gospo- darstvo tov. Krivec kandidira za po- slanca v republiško skupščino na ob- močju Rogaške Slatine. Ker se tov. Kri- vec nahaja v zdravilišču Novo Celje sem ga obiskal tam. Sprejel me je kljub svoji bolezni in je bil tega zelo vesel, da lahko vsaj preko časopisa spregovo- ri svojim volivcem o najvažnejših pro- blemih. Volivci vaše volilne enote vas gotovo pogrešajo na svojih volilnih sestankih in bi radi z vami reševali nekatere pro- bleme? Volivci na moji volilni enoti me prav- zaprav dobro poznajo. Zelo težko mi je, da se ne morem udeležiti njihovih se- stankov in predvolilnih zborovanj. Na svojem položaju, ki sem ga pred bo- leznijo opravljal sem se podrobno se- znanil tudi s problematiko te volilne enote. Reči moram, da sem opazil pri nekaterih lokalistične težnje, ki si od moje kandidature in eventuelne izvo- litve obetajo nekakšno prioriteto. To pa zaradi tega, ker sem predsednik gospodarskega sveta, gospodarstvo pa je danes najvažnejši faktor v življenju naših ljudi. Le tem odgovarjam, da mora ljudski poslanec imeti pred očmi celotne koristi in napredek naše soci- alistične skupnosti, seznanjen pa mora biti do podrobnosti z lokalno proble- matiko svoje volilne enote in jo v okviru skupnosti tudi reševati. Kakšni so gospodarski problemi vaše Volilne enote? Volilni okoliš okoli Rogaške Slatine je zelo zaostal, mislim v gospodarskem smislu. To je dediščina neljudskih re- žimov preteklosti. Rogatec (celotna ob- čina), potem Donačka gora. Sv. Rok, Sv. Florjan in še ostali kraji so pasivni. Tam je problem delovne sile zelo pe- reč. Pa ne da bi jo primanjkovalo. Ljudje težko najdejo zaposlitev. To vprašanje bi se dalo rešiti na ta način, da bi v teh vaseh ustanovili steklarske delavnice. Steklarna Rogaška Slatina bi v teh delavnicah zaposlila vaščane pri izdelovanju kristalne posode. Z ozi- rom na tradicijo te domače umetne obrti bi bilo to mogoče izvršiti Tako bi hkrati rešili vprašanje delovne sile in stanovanjskega problema, ker bi de- lavci lahko stanovali v svojih domovih. V teh občinskih brusUnicah bi bodoči delovni kolektivi ustvarili narodni do- hodek v korist svojih občin. Nekaj po- dobnega bi se dalo narediti tudi v Ko- stanjevici. Tudi kamnolom pri Sv. Roku bi bilo treba modernizirati, da bi lahko zaposlil večje število ljudi. V teh krajih je zelo pereče vpra- šanje vodovoda. Pomanjkanje vode ob- težuje življenje prebivalcev in živine, ki zaradi slabe vode boleha. Sotla je večkrat okužena in treba je misliti na zajetje zdravih virov. Tretje vprašanje elektrifikacije je tu- di zelo pereče. Doslej je bilo na tem področju mnogo storjenega, vendar so kmetijsko posestvo in ostali obrati združeni pod eno samo upravo. Mnogo bolje bo, če se bodo stranski obrati upravno odcepili od centralizirane upra- ve. Na ta .način bo veliko več ljudi soudeleženih pri samoupravljanju, bo- doča samostojna podjetja pa se bodo morala bolj zanimati za obstoj in ren- tabilnost, medtem ko so do sedaj sem in Tako živahen sestanek ... o obnovi, davkih, noti ^oli, voliini udeieibi in ..začasnih vdovaii" na voiiinem sestanicu v Lesiiinen) Podpredsednik OLO Celje-okolica tov. Krivec v razgovoru z našim sodelavcem še vasi pod Bočem Kostrivnica, Sv. Florjan in nekateri drugi kraji brez električne napeljave, toda vsepovsod so priprgve že v polnem teku. Za kmečke predele je najvažnejša so- dobna obdelava zemlje. Predvsem je za te kraje najbolj donosno sadjarstvo. S tem v zvezi bo treba temeljiteje od- praviti kapar in ostale škodljivce, po- tem urediti nove plantažne nasade in drevesnice. Misliti je tudi treba na ob- novitev vinogradov, kjer je trs je že dotrajalo. Te naloge bodo morale izvr- šiti predvsem kmetijske zadruge. Dotaknil bi se še vprašanja zdravi- lišča. Zdravilišče Rogaška Slatina z od- piranjem novih vrelcev postaja vse bolj znano in rentabUneje. Seveda bo treba vložiti še precej sredstev, za kar bo pristojen predvsem okraj, da bo zdra- vilišče do popolnosti izkoristilo naravne zaklade. Pa ne samo to. Zdravilišče sa- mo bo treba prej ali slej reorganizirati. Do sedaj je bilo zdravilišče, nalivalnica. tja računali pri ev. deficitu na dobiček kake druge panoge. Tov. Krivec je na zaključku izročil svojim volivcem pozdrave in jim želi, da bi v predvolilnem času rešili kar največ perečih vprašanj in storili po svojih močeh kolikor mogoče za kul- turni gospodarski in politični procvit svoje volilne enote. Jaz pa sem v svo-- jem in (mislim, da sem prav storil) imenu volivcev njegove volilne enote želel tov. Krivcu hitrega okrevanja, da bi se čim prej lahko vrnil na svojo dolžnost. Komaj je končal dosedanja ljudski poslanec Sergej Kraigher svoj izčrpni govor, je po šolski sobi, ki so jo na- polnili ljudje do zadnjega kotička, za- šumelo kot bi odprl čebekii panj. Di- sikusija se je pravzaprav že začela, pre- den jo je najavil predsednik občinskega odbora SZDL. »Kako bo sedaj z davki,« je spraše- valo nekaj kmetov. Tovariš Kraigher jim je to lepo raztolmačil. Brkati možakar je tožil: »Pri nas je še vedno revščina. Obnova še ni kon- čana. V dolinah so si sezidali palače, mi hribovci pa še nimamo poštene strehe nad glavo.« Tako prip>oveduje možak še naprej o »nepravilni« obnovi, ki je že več let glavna tema za obrav- navanja na sestankih v občini Lesično. »Saj dela pri vas sedaj posebna komi- sija za ta vprašanja,« pojasni kmetu kandidat za ljudsko skupščino Mica Šlandrova. »Mnogo ste tudi sami krivi, da nimate vsi enako obnovljenih domov. Niste iz- koristili vseh možnosti, saj je okrajni ljudski odbor dal vaši občini do leta 1952 nad 30 milijonov za obnovo, poleg tega pa ste dobili za obnovo še večje zneiske od Osvobodilne fronte. Zakaj pa ste dopustili, da so eni gradili »ipalače«? Odslej boste morali vedno bolj uveljav- ljati svojo besedo, svoje pravice, ki vam jih daje zakon,« je pridal k zapletenemu vprašanju obnove v tej občini še sekre- tar okrajnega komiteja ZKS Vinko Šumrada. Izmed zbranih volivcev je vstal še en možak. Moral je biti od obnovitvene zadruge, ker je dobro poznal razmere pri obnovi ter je ljudem pojasnil: »Saj ni vse tako, kot pravite. Se letos nam je dal okraj tri milijone za obnovO in pravi, da bo še dal. Samo teh prvih treh milijonov še nismo izčrpali. Na vaških odborih bi se morali pomeniti, kdo še potrebuje denar za obnovo, ne pa sedaj tu na volilnem zborovanju vse občine.« Tako je prenehala razprava o obnovi in se je nadaljevala s šolo. »Kaj bo z našo šolo, podprite nas. Zgradili bi radi večjo, da bi imeli v njej gimnazijo in še dveletno kmetijsiko šolo, ker si tudi naši kmetje želijo izobrazbe.« Tovariš Rehar ASbin kandidira ¥ zvezni zbor proizvajalcev PROIZVAJALCI V Smarinem ob Pakt so volili Pretekle dni so volili delovni kolektivi svoje predstavnike v okrajni zbor pro- izvajalcev. V Šmartnem so se za volitve •dobro pripravili, saj je od vseh upra- vičencev volilo 88%, posebno če po- mislimo, da je bUo 27 volivcev opravi- čeno odsotnih. Ce bi bili prisotni tudi ti, bi bila udeležba 99,09%. Izvoljen je bil tovariš Franc Zohar, upravnik LIP v Žknartnem ob Paki. Zadnjo nedeljo pa so bile volitve v proizvajalsko skupino kmetijstva. Reči moramo, da je naša kmetijska zadruga storila vse, da so potekale volitve v najlepšem redu. Tudi volišče ^samo je bilo okusno okrašeno. Udeležba je bila prav dobra, saj je volilo 89% vseh upra- vičencev. Volilna enota je obsegala na- slednje kraje: KZ Kekarje, Mozirje, Smihel, Ljubija, Šmartno ob Paki in Gorenje ter KDZ Mozirje. Izmed treh kandidatov je bil izvoljen tov. Avgust Podgoršek iz Smartnega ob Paki. Naj- bolje je izvedla volitve KZ Šmartno ob Paki, medtem ko so sosednje Gorenje tokrat bolj slabo odrezale. Upamo, da bodo storjeno napako 22. t. m. v teleti popravili. (NadaljeTanje s 1. strani) zborov volivcev kolikor mi je pač čas dopuščal. BU sem navzoč na zborih vo- livcev v proizvajalnih skupinah v Žalcu, Preboldu, Rimskih Toplicah in Libojah. Poleg tega seveda tudi na zborih vo- livcev državljanov za volitve v Re- publiško in zvezno skupščino. Kot član Okrajnega ljudskega odbora imate gotovo podrobnejši pregled nad problematiko proizvajalnih skupin v okraju. Kakšna je ta problematika in kako jo bo treba po vašem reševati? Po mojem mnenju bo treba v bodoč« bolj pogosto obiskovati delovne kolek- tive in jim tolmačiti nove uredbe, naj- bolj pa uredbe v zvezi z novim gospo- IZID VOLITEV V zbor proizvajalcev proizvajalnih skupin: industrija, trgovina in obrt v južnovzhodnem delu OLO Celje-okolica »Vaše stremljenje za šolo je vredn« vsega odobravanja, samo velike načrt« imate in težko bo dobiti danes iz okraj- nega proračuna 120 milijonov za vaš* šolo, kot predvideva to sedanji načrt. Toda storili bomo vse, kar je mogoče,« je pojasnil tovariš Šumrada. S šole je preskočila nato razprava na volilno udeležbo. »Zagorje je danes slabo volilo za okrajni zbor proizvajal- cev. Do tretje ure niso imeli niti 20% glasov v skrinjici. Kje je krivda?« vpra- šuje naprej tov. Šumrada. »Nizka zavest ljudi,« se sliši iz ozadja. »Toda če bi našim potrebam zadostili, bi se zavest naših ljudi dvignila,« meni kmet v prvi klopi. »Kaj pa je dobilo Kozjansko v na- rodnoosvobodilni borbi, a se je junašk« borilo in delalo za osvoboditev? V par- tizane so šli vaši sinovi in možje iz zavesti. Ta zavest gotovo še ni popol- noma usahnila pri ljudeh zavednega Kozjanskega,« se je oglasil spet tovariš Kraigher. Ko je padel na Pilštanjski hrib ž« gosti mrak, so volivci razpravljali še o elektrifikaciji: »Imamo žico in ves ma- terial za elektriko, pa še svetimo s pe- trolejkami,« so tožili kmetje iz Zagorja in Drenskega rebra. Nekaj žena iz Pilštanja pa je spraše- valo: »kaj bo z nami ,začasnimi vdo- vami'? Možje so nam v vojski, čuvaj« Trst, doma pa smo brez drv.« »Občinsiki odbor organizira pomoč družinam, katerih možje so pri vojakih. Oglasite se na občini! Pomagali vana bomo, brez skrbi bodite,« potolaži žen« občinski odbornik. S vprašanjem >za- časnih vdov« se je tudi zaključil sesta- nek. Toda se je res zaključil? V razreda je postalo namreč še bolj živahno kot je bilo poprej. Precej volivcev se j« zbralo okrog svojega dosedanjega po- slanca tovariša Kraigherja in kandidata Mice Slandrove. Padlo je nešteto vpra- šanj. »Kaj mislite, kdaj bodo prišli naši možje iz vojske?« so ženske navalile s vprašanji na tovarišico Slandrovo. Ta jim je pojasnjevala in žene so razumele, da njihovi možje morajo biti na meji. Naprej so spraševali volivci še o poce- nitvi blaga. Nek mož je tožil o svoji kravi, ki bi jo moral prodati, če b« hotel plačati mizarju opremo hiše. Tretjega so spet zanimali še dav^ki, če- trti je vabil tovarišico Slandrovo, naj jih obišče še v njihovi vasi — Drenskeim rebru. Tovarišica Šlandrova jim je ob- ljubila, da bo že prihodnji teden prišla k njim in obirala tudi druge vasi v tej občini. V trdni temi so se volivci vračali v svoje vasice. V pogovorih so še ponovn« pretresali ves sestanek in se pogovarjali o svojem kandidatu — Mici Slandrovi. Ugotovitve vseh pa so bile: »Danee je bil pa res tako živahen lestanek!« B. K. PROIZVAJALSKA SKUPINA KMETIJSTVA ic zfiaej ^mzuaialcci^ izuoUla Hodtdhic UahdidaU: 29. volilna enota: Polje ob Sotli, Buče, Imeno: Debelak (Maksa) Ivan, kmet, Prelasko. 30. volilna eaiota: Podčetrtek, Pristava, Sv. Peter n. M. s., Zibika: Krivec (Jožeta) Franc, kmet, Sv. Jernej. 31. volilna enota: Sv. Rok ob Sotli, Ratanska vas, Ro- gaška Slatina, Kostrivnica, Rogatec: Janžek (Jurija) Franc, kmet, Zgornje Sečevo 6. 32. volilna enota: Kozje, Lesično, Zagorje, Drensko rebro, Prevorje, Dobje: Sinkovič (Jako- ba) Franc, kmet. Kozje 25. 33. volilna enota: Šmarje pri Jelšah, Lemberg, Sladka gora, St. Vid: Sivka (Janeza) Janko, kmet, Senovica 37. 34. volilna enota: Laiko, Vrh, Breze, Rečica, Sv. Jedert, Jurklošter, Marof, Planina, Sv. Vid: Jančič (Franca) Anton, kmet, Velike Grahovže 16, p. Laško. 35. volilna enota: Sentjurij, Grobelno, Kalobje, Blagov- na: inž. Cizej Adolf, kmet-iaiž., Beaovje, p. S««tjurij. 38. vollilna enota: ®r««lj«, Ponikva: Maste« (fvana) BSnHii«, kmet, Hotunj« 20. 37. volilna enota: SKvnica, Dobje, Zusem, Sv. Štefan: Gajšek (Florijana) Fric, kmet, Loka pri Zusmu. 38. volilna enota: Loče, Sv. Jernej, Ziče, Spitalič, Tepa- nje: Zidanšek (Jurija) Franc, kmet, Su- hadol 11, p. Spitalič. 39. voMlna enota: Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Loška gora, Skomarje: Kovše (Karja) Jernej, kmet, Vitanje 9. 40. volilna enota: Stranice, Frankolovo, Višnja vas. Strmec, Dobrna, Vojnik: Goričan (Karla) Karel, kmet. Strmec. 41. voMIna enota: Vransko, Tabor: Florijan (Franea) Ka- rel, kmet, Kapla 30. 42. volilna enota: GomUsko, Tmava, Braslov^e, Letuš: Kodre (Franca) Franc, kmet. Male Bra- »lovče. 43. volilna enota: Polzela, Semx>eter, St. Andraž: TurnSek (Franca) Pongrac, kmet, Brcf št. H, Polz«la. 44. volilna moia: Prebold, Sešče, Griže, Žalec, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje: Jožt (Mih«) Martin, kmet, Žalec. 45. TOMIBA cMila: P«tr«TČe, GaKcija: Jeloršek (Bl«v^) MarLjan, kmečki lin, P«trov*« 14. darskih sistemom, ki so v gotovih podjetjih še precej nejasne kar ima vpliv na neprestano nihanje proizvod- nje. So se na volilnih sestankih po pro- izvajalnih skupinah pojavile lokali- stične težnje? Lokalističnih teženj, v kolikor sem s« mogel prepričati, v organiziranem smislu po podjetjih ni, če pa se sem in tja pojavijo v manjših oblikah, je to dokaz premajhnega političnega dela v kolektivih, nezadostnega razlaganja naših skupnih gospodarskih problemov. Predvsem bi morali biti delovni ljudje seznanjeni z obsegom graditve naših ključnih objektov in razširjene gradit- ve naše težke in lokalne industrije. Na vse to bodo morale politične organiza- «ije in člani Zveze komunistov polagati več pažnje. Kaj mislite • novoizvoljenem zboru proizvajalcev v okraju Celje-okolicm? Ce so letoSnji rezultati volitev in « tem v zvezi sestav zbora proizvajalcev koljši od dosedanjega bi težko odgovo- ril, ker bi moral imeti pregled mad »o- •Aalnim •••t«v«m «dbomik«v m 17. volilna enota: T«k»tilna tovarna »Volna«, Laško: Ašker« (Jožeta) Ludvik, knjigovodja, Tevč«. 18. voMIna enota: Stare (Tomaža) Ivan, delavec, Laško št. 170; inž. Mali (Martina) Ludvik, di- rektor, Huda jama 54; Lipovšek (Me- toda) Anton, delavec. Huda jama 54. 19. voMIna enota: Pivovarna Laško: Slapšek (Jožeta) Jož«, nameščenec, Debro. 20. volilna enota: »Izbira«, Laško: Jelen (Franca) Franc, nameščenec, Debro. 21. volilna enota: Tovarna lesne galanterije, Rimske Toplice: Podnebšek (Ivana) Ivan, direk- tor, Rimske Toplice. 22. volilna enota: Gozdna uprava Planina, Kozje: Rade j Friderik, nameščenec. Planina pri Sev- nici 28. 23. volilna enota: Kambrus. Rogatec: Strašek (Alojza) Jože, nameščenec, Rogatec 21. 24. volilna enota: Steklarna Rogaška Slatina: Zobec (Avgusta) Ciril, delavec, Pemek it. Rojnik (Hugona) Aleksander, namešče- nec, Tržišče. 25. volilna enota: Zdravilišče Rogaška Slatina: Kovač (Frančiške) Ivan, direktor. Rogaška Sla- tina, zdravilišče; Ogrizek (Franca) Franc, delavec. Rogaška Slatina, zdravilišče. 26. volilna enota: »Izbira«, Rogaška Slatina: Drofenik (Matije) Karel, direktor, Tržišče št. 7. 27. volilna enota: Lesna industrija, Mestinje: Pisanec Jakob, obrtnik, Hotunj e. 28. volilna enota: Lesno industrijsko podjetje Sentjurij in GU Podčetrtek: Smola (Ferdinanda) Feliks, obrtnik, Sentiurij; Zdolšek (Fran- ca) Franjo, delavec, Razgor št. 26. Poi>ravek: V prejšnji številki smo po- grešno objavili za 13. volilno enoto ime tov. Fijavža, v resnici pa je bil izvoljen tov. Straus Rudolf, pleskar iz Konjic. Direktor v podjetju ne sme zlorabljati uradnega položaja Po odhodu direktorja Zupane Albi- na i« Tovarne tehtnic v Celju, je posle direktorja prevzel Mernik Ivan, ki je bdi tudi predsednik delavskega sveta v tovarni. Mernik je precej 9anK)voljno gospodaril v podjetju. Predsednik uprav,- neja odbora je bil Jošt Jože, mezdna knjigovodkinja pa Vrečer Anica. Vsi trij« «0 zagrešili kaznivo dejanje golju- fij«, ki ga pa niso končali Pri NB •o k«teli dvigniti 1,800.000 din ii plač- »«#• londa, da bi znesek »azdeliLi «ebi m. tt«toTnemu kolektivu tovarne. Pr«- piačni locid p« oi bil utvarjttn • večjo produktivnostjo, temveč predvsem z dviganjem akumulacijske stopnje in bi ta znesek bil izplačan v škodo aku- mulacijske mase. To pa jim je bilo pre- preprečeno, ker tajništvo za gospodar- stvo pri MLO pred izplačilom ni dalo svoj pristanek. Odobravali so tudi na- grade raznim uslužbencim, ki jih po- •ebna komisija ni priznala in izvršili pri poslovanju v podjetju še več drugik nepravilnosti. Pri okr. sodišču so se vsi trije zagovarjali zaradi poskusa golju- fije, zlorabe uradne oblasti in ponare- janja listin in biLi obsojeni Mernik Iva« na 10 mesecev zapora, Jože Jošt in Ani- ca Vrečer vsak na 1 mesec zapora, eai- •tja pogojno u dobo enega leta. bo v Celju pred igselessnišlco postajo bomike osebno bolje poznati. Prepričan pa sem, da bo Svet proizvajalcev v okraju dobro odigral svojo vlogo, ker so delovni kolektivi, zlasti industrijske skupine vzele volitve svojih predstav- nikov zelo resno. Zato bodo odborniki Svet« proizvajalcev gotovo najboljši med najboljšimi in bodo uživali pri svojih volivcih vso podporo in zaupa- ni«.