OSTEK. Dlungla. Roman iz afriškib pragozdov. JkJig'eski spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 16 Par besed y pojasnilo, pa bi se moral odporedati aaslovu in bogastvu, vsemu, kar je bilo ipo postavi nj«jgova, Trzanova last —. | In Ine —? Ali bi s Claytonom obenem ne izgiibila tudi Ine •aaslova lordov Greystoke in njihovega premoženja? aUi bi ne bila ia izguba zanjo najbujši udarec? Trzan je mirno zgenil listič in dejal: »Da. Nujna zadeva. Takoj moram odpotoTati. Pei^al se bom s poštnim avtora. Kakor nalašč zame ugodmn prilika! Koj grem da pripravim svojo prtljago.« Trzan je odšel t svcjo sobo. Za seboj pa je pustil tadovednost, čudenje, veselje in potrtosL Vesel je bil Clayton. Dobro je čutil, da octhaja Trzan za vedno. Rešen fe bil tekmeca in nemoteno je mogel začeti s pripraivami za poroko. Zato je osebno poskrbel, da bi imel Trzan kolikormogoče udobno vožnjo na dolgi nočni poti do žekznice. ljie pa je odhitela v svojo sobito in se rarjokala. Srara jo je bilo, kesala se je, očilala si je podlost, brez•rčnost, nchvaležnost, — pa pomagali si ni znala in al mogla vcč. Trzan je ohsSal v svoji sobi s prekrižanimi rok&mi tn ?c zamislil. jNeupežcna je zdrkuila brzojavka na Ua. Ni je -ridel. , ,, Njegove o^i so zrle daleč nazaj v preteklost. Zeleno, mično livado so gledale sredi (pragozda in na njej dva mlada človeka, ki sla vsa srečna poskušala sofce divje sadeže, si glrdala v oči in se smejala. Srečna sta bila. Prvič v življenju sta uživala veliko srečo Ijubezni. — Pol <ure pozneje je zdrknil avto po griču in Lzginil ¦T temni noči. Gori v prvem nadstropju pa j« bolestno zastokalo mlado dekle in omahnilo na stol. VIII. Kaj je Trzan v Parizu dožiTeL Poročnik Arnot se je budo začudil, ko je nekega jutra nenadoma Trzan stopil v njegovo sobo. »Si že v Parizu? Pa sam? Ali si dobil brzojavko? Kje pa —?« Trzan je zanjahnil z roko in ustavil silni naval vprašanj. »Preveč vprašanj v eni saipi, prijateljl Dovoli da scdem, pa ti povenL« Arnot je pozorno gledal prijalelja. Miren je bil, liladen, vse kakor običajno. Le krog izrazitib usttn mu je igrala labna, komaj vidna prezirnost, skorajda zaničljivosL Tega izraza še ni opazil pri Trzanu. »Torej —I« je začcl Trzan. »Pravkar sem pripotoi»ral, naravnost iz New Yorka. Sam in brez neveste, kakor vidiš. Brzojavko sem prejrl. Hvala lepa!« »Kako si opravil z Ino? Kaj pa je rekel Clayton, ko si mu brzojavko pokazal?« »Z Ino nl nič. Clavtona bo vzela. —- In da bodela imelii od črsa živpii, sem mu pustil naslov in dedščino »vojega očeta. Brzojavke mu seve nisem pokazal.€ Arnot je globoko potegnil sapo, si pokimaTal in o&-> kimaval, nekaj časa molčal, nato pa rekel: »Ta je pa sp-et ena tvojih nedosežnib —1 P* pri-» poveduj vendar od kraja!« In Trzan je pripovedovat, mimo, njalomarno, kofc bi šlo za zadeve popolnoma tujega človeka, ne pa za? njegove lastne. Araot ga je tibo poslušal in ko jc končal, mu je rekel: »Prijatelj, ti si milo rečeno velik ncrodmež in stra-* šen siromak! Pa sai ti ni zameriti. V par mesccih se ne moreš naučiti tist« uglajenosti in prebrisanosti iu rft* cimo jpretkanosti, ki je v svetu potrehna, da se kaj doseže. Ti pač vedno greš kar naravnost nad svoj plea —I O da nisem šel s teboj! Vse dnugače bi se bile stvari razvile! Pa saj še ni vse izgubljeno. Dalo se še bo popraviti, kar si polomiL Pisal bom na Ino in C!aytona. Ali pa morebiti sam pojdem tja. Saj sta poštena, značajna člo-> veka in Clayton niti za trenutek n« bo hcfcl nositi'na>-« slova, ki mu ne gre.« »Nikar se ne trudi, prijatelj! Za naslov ini ni pra« nič, če nimam Ine. In Ine me ne mara.« »Ne verjamem! Najbrž si stvar napa.čno začeU —*  Toda rerimo da bi bilo res, — ampak dedščine ATiidaE  ne boš zavrgel?« »Je ne potrebujem. Pa ne boj se! Ne bom t^bi i nadlego.c »Kaj pa nameravaš?« »V džuiiiglo pojdcm.c Arnot ga jc glcdal, strme in z odprtimi usti, nat« pa se je razjezil: »Ta je lcpa! Ali si se zato priSel v Pariz uf i* omike  in kullure ler se mučiti z jeziki in z drug.imi rciuv, da.  boš sedaj 5el gorile izpreobračat —? YeJ, prej sem U rek«l, da si nerodnež in siromak, sedaj pa ti kar naravnost povem, da si osel! V džunglo —! Claytona lorda fireystoke potomec, iz slavne rodbine, eden najbogatejlih mož pod angleškim solncem, ljubljenec vseh, ki so grt kedaj srečali v življenju, nadarjen človek, zal fant da ga je iskati treba, — pa gre med gorile, samo zato, ker ga ne mara domišljava Amerikanka —! Ha ha ha!« Vse biuje se je razburjal, skočil je po koncu, letal po sobi in krilil z rokami. Saj je dobro vedel, da se Trzan ne šali. Trzan pa ga je mirno gledal, končno stopil k njemu, mu djal roKo na ramo in za&el: >Pavel, prijatelj! Ko bi me ti razumel —1 Ka , pa aaj počnem med svetom? Pristudil se mi je, komff da »em (prvi korak stopil vanj. Kako sem hrepenel v svel, ko sem bral o njem v očetovih knjigah! Kako sem se ga veselil, ko se je izpolnila moja želja! S koliko vnemo sem s€ lotil 'uftenja, da bi 'bil enak belim ljudem v vsem. In ikako srečen sem bil, ko sem mislil, da me ljubi Ine! In kaj sem doživel? Ozke, omejene razmere, povsod prepovedi in po«tave. Geniti se nisem smel, pa že ni bilo prav. Brez«rfcne, sebične ljudi sein našel, nevoščljivo in po strani i«o me gledali kakor kakega nadležnega nepridiprava, |e več, — za divjajka iz afriške džungle so me imeli. ;Tsakemu je bilo ne-prijetno v moji dniižbi, vsak se me |e skušal prejkoprej iznebiti. Izpodrinili so me, nedvomno so mi dali vedeti, da nisem za med nje. In v takem svetu bi naj žrvel —? Ali ni lepša svoboda pragozda, ali niso poštenejše divje živali, ki ne poznajo zabrblnosti —1 V džunglo pojdetn. Tam s«m zrasteL, tam sem bil ¦vetai —.« »Prijalelj, prečrno gledaš! Razumljivo je, da si jezen na svet, razočaral te je komaj da si stopil vanj. Pa vaje ti manjka! Izkušenj nimaš! To vse pride!« Nekaj časa sta molčala, nato pa je Arnot nadaljeval: »Prepusti zadevo z Ino in Claytonom meni, pojdi in si pocij! Večer pa te vzamem scboj na zabavo. In službo ti dobim, da boš imel posla, ki bo vzel v zakup tvoje misli. Pozabil boš! V džunglo pa mi ne pojdeš nazaj!« Trzan ni ugovarjal. Prepustil se je Arnotovemu vodstvu in se za nekaj dni z vso silo vrgel v naročje parižkim zabavam. Seve zabave niso bile lcrive, da se je silno dolgočasil in da so mu nazadnje do slerajnosti mrzele. Večinoma sta prebila veoere skmpno, le če je Arnota služba zadrževala, je šel Trzan sam na zabavo. In tako je bil sam tudi tisti večer, ko je doživel svoj usodni, čudni dogodek. Sed«l je v koncertni dvorani, pil neizogibni whisky ter malomamo poslušal petje in godbo. Hipoma je dobil občutek, kat da ga nekdo odzadaj ostro opazuje. Naglo se je obrnil in ujel pogled dvojih črnih oči. V tistem trenulku pa se je nezanec umaknil in izginil med gručo gostov. Trzan se ni zmenil za neznanca in ko je pozno v noč zapustil dvorano in iel proti domu, je že zdavnaj ipozabil na dogodek. Zato tudi ni opazil človeka, ki mu je sledil v varni oddaljenosti in se skril v temno senco hiš, kadarkoli je Trzan obstal ali se obmiL Da bi bil vedel, kolikokrat mu je neznanec že sledil in ga opazoval, t gledališčih, t koncertnih d*ro- ranah, na potu domov, koderkoli je hodil! Srečo je iinel Trzan, da ga je navadno spremljal Arnot. Tisto noč pa je bil sam! Malomarno je stopal po temni, samotni stransJii ulici. Tam je najrajši hodil, skrajšal si je pot, pa se tudi izognil šumnim, obljudenim ulicam. Ni še bil na polovici pota, ko čuje iz odprtega okztt bližnje hiše divje vpitjc in vmes obupen ženski klic na pomoč. Obstal je. Gori v drugem nadstropju je sijala skozd odprto oktao luč. Ni bilo dvoma, nekdo je bil tam v nevarnosti. iNajbrž so zlikovci iCTabili ugodno priliko, vdrli *• pozni uri v samotno hišo in napadli brezbrambno žensko. Niti trenutek se ni poruiisljaL Planil je skozi vrat« in (po stopnicah. Na koncu hodnika V drugem nad^ stropju je zagledal polodprta vrata. Ropot in krik je d(H nel iz &obe in vmes je klical ženski glas na pomoč. V hipu je bil Trzan v sobi. ' Okajena svetiljka je stala na mizici in obsevala tucat odumih postav. Eni so sedeli po stolib, drugi so stali naokrog, par pa se jih je drenjalo jkrog ženske sredinje slarosti, ki je slonela v kotu in porivala od s*rbe naipadalce. Ko je planil v sobo Trzan, je zaklicala obupno: »Pomagajte, gospod, pomagajte! Oropati me h»* čejo, ubiti me hočejo!« Trzan je pogledal po moškib. Nasršene oči je sreiai, buddbne, divje obraze. Za trenutek so se gledali. Cudno bi se bilo zdeti Trzanu, da se nobeden ne gane, da ga prav nifi za*čudeno ne gledajo, niti vprašajo ga ne, kaj hoče, in da ni nobenega sledu o ropu in nasilju v sobi. (Dalje prihodnjii.)