Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 24. Kafarnaum; Kana: Nazaret; Tabor; Karmel. Ali bl ne bilo lepo, da bi se vsedli na barko in bi jadrali po jezeru Genezareškem, kakor se je neštevilnokrat vozil Kristus Gospod? Da, tako smo storili in v 10 čolnih peljali smo se iz mesta Tabarije v Kafarnaum, ali kakor se dandanas imenuje Tel Hum. Ako piha nasproten veter, traja vožnja tri ure; za polovico se pa skrajša, če morejo razprostreti jadra; v tem slučaju se namreč vesla v stran položijo in vse delo prevzame veter, ki se z veliko močjo vpre v one bele razprostrte prte (jadra) in naglo ter gladko žene barko proti zaželjenemu ciljn. Blizu 2 uri so se ubogi ljudje tako hudo mučili z vesljanjem, da so že belo gledali; Se le potem prišel jim je veter na pomoč. Najprej smo zapazili na zapadni morski strani borno vas Meždel; tu je nekdaj stalo mesto Magdala, kjer je bila doma velika spokornica sv. Marija Magdalena in od katerega ima tudi svoj priimek. Kje je pa stala Betzajda, rojstno mesto sv. apostolov Petra, Andreja, Filipa in najbrž tudi Janeza, se ne da več dobro določiti, ker je celo zginilo z zemljskega površja in se nahajajo večje razvaline na mnogih krajih tamošnje okolice. Še bolj kakor v Jerihi bili smo neprijetno presenečeni, ko se pripeljemo v Tel Hum; tam so še vsaj nekatere hiše in koče, a Kafarnauma ni nikjer več; še celo njegove razvaline se le tu pa tam vidijo, ker so pokrite z zemljo in raste že grmovje in osat nad njimi. Le Beduini prihajajo iz puščave tu sem in izkopljejo ter razdrobijo včasi kak steber, ker menijo, da bodo v njem našli mnogo zlata; videl sem tam tak beduinski Sotor in pod njem otroka, konja in psa; nekdanje tako sloveCe mesto je torej postalo cigansko selo. Zdaj vidiš nehvaležni Kafarnaum, kako so se izpolnile Gospodove besede, s katerimi ti je pretil: «In ti Kafarnaum! ali se boS do neba povzdignil? V pekel boš pahnjen; zakaj ako bi se bili v Sodomi godili fiudeži, kateri so se v Tebi godili, bi bila Se do danaSnjega dne ostala.* V tem lepem pomorskem mestu je Jezus najraiše prebival in zato ga imenuje «svoje mesto*. Tukaj je ozdravil rimskega vojaka na priproSnjo njegovega ponižnega stotnika, ki je spregovoril znamenite besede: «Gospod, nisem vreden, da greS pod mojo streho, ampak le reci be- sedo in ozdravljen bo moj hlapee*. Tukaj je ozdravil Petrovo taščo in več drugih bolnikov, ki so prihajali iz daljnih krajev; Jairovo hčer pa je celo obudil od mrtvih. V Kafarnaumu naznanil in obljubil \e Zveličar Najsveteiši zakrament rekoč: «Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo j6 od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, katerega bom jaz dal, \e moje meso za življenje sveta* (Jan. 6, 51. 52). V tamošnji shodnici je pogosto učil, a meščani niso hoteli verovati v Odrešenika; ta shodnica imenovala se je bela, v nasprotju z drugimi hiSami, ki so bile pozidane s črnikastega bazalt kamenja. Še le pred tremi leti postavili so si oo. frančiškani na razvalinah te stare shodnice pritlično hiSo in kapelo, kamor hodi maševat vsako nedeljo duhovnik iz Tabarije; to je pa tudi vse, kar nas spominja na nekdanje cveteče trgovinsko mesto Kafarnaum, ki je dalo Kristusu tudi enega apostola, namreč mitarja Matevža ali Levija. Ker v današnjem Tel Humu ni nikakega pristanišča za barke in je voda pri bregu zelo plitva, zato nas tudi naSi čolni niso mogli peljati do suhe zeralie; ampak mohamedanski veslarji nabasali so si romarje na svoje močne rame in jih ponesli na suho. Nekateri so se skorej hoteli braniti takega čudnega izkrcanja in vkrcanja, ker že od njihove mladosti jih ni nih6e ve6 nosil «štupo ramo,» zato se je isto vršilo z velikim vikom in krikom. Posebno še, ko smo se že vra6ali v Tabarijo, so mnogi trepetali in kričali, ker popoludne je bilo jezero valovito in razburjeno; ko so valovi pljuskali po naših hrbtih in se je barka, deloma že z vodo napolnjena skorej celo nagnila na eno stran, bilo nas je strah in živo smo se spominjali prestrašenih apostolov, ki so v enaki nevarnosti klicali: «Gospod, otmi nas, da ne poginemo*. Zdaj nam je tudi bilo jasno, zakaj se to jezero imenuje morje, ker ni tako krotko, kakor naša planinska jezera, ampak pogosto tudi pri celo jasnem nebu viharno burno. Voda v jezeru Genezaret je dobra pitna, samo premla6na; kakor veslarji, tako smo jo tudi mi z dlanjo zajemali in srebali; kalna Jordanova voda pa te6e skoz jezero, a ne pomeša se z njegovo vodo. Živi v jezeru obilo mnogovrstnih rib; najboljša je Petrova riba, ki je velika kakor srednja belica; dobili smo jo vsakokrat pe6eno na mizo in lehko re6em, da mi ni v sv. deželi nobena pe6enka tako diSala, kakor ta. Vse drugo se je torej tu spremenilo, le ribe so ostale iste, kakor so jih lovili ribi6i-apostoli in jih sami pekli, pa tudi svojemu Gospodu in u6eniku ponudili. Dobre 6etrt ure od Tabarije proti južni strani nahajajo se vro6i vrelci, katere smo tudi obiskali; pa voda je tako vro6a (okoli 50° R.), da bi se 6lovek celo opekel in skuhal, ako bi se šel kopat kar pri izvirkih. To je dokaz, da je Galileja na vulkanskih ali ognjeniških tleh, o 6emur smo se bili že tudi poprej prepri6ali, ko smo videli na njivah trdo, žlindri podobno zemljo; zato se tudi ob galilejskem morju pogostokrat javljajo strašni potresi. Preno6ili smo še drugokrat v Tabariji, pa spati itak ni bilo mogo6e vsled silne vro6ine in drugih nadlog; tamošnji prebivalci (tudi oo. fran6iškani) hodijo v poletnem 6asu po6ivat in spat na svoje plane hišine strehe. V jutro vrnili smo se nazaj proti Nazaretu po isti cesti, po kateri smo bili sem prišli. Okoli 9. ure pripeljali smo se v Kano, kjer se ie Gospod ženitnine udeležil in vodo spremenil v vino; naSi vozovi so ostali pri studencu, iz katerega so gotovo tudi vodo za gostijo zajemali, ker ni blizu drugega izvirka; mi pa smo šli v nekaj minut oddaljeno zelo borno vas s 600 prebivalci, izmed katerih je katoličanov samo 20. Utrujenim romarjem je kaj dobro teknila mala južina, ki je bila pripravljena v fran6iškanskem samostanu; obiskali smo potem ne sicer veliko, pa prijazno cerkev, ki stoji na mestu, kjer se je obhajala gostija, namre6 v hiSi apostola Simona. Nekaj sto korakov pro6 pa ie druga in manjša kapela, posve6ena svet. apostolu Jerneju ali Natanaelu, ki je bil tukaj rojen; tik nje je lep vrt s figovimi drevesi, kar nas ie spominjalo na besede Kristusove: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod ligovim drevesom, sem te videl» (Jan. 1, 48). Fran6iškanski brat nas je tudi opozoril na velikega strupenega škorpijona, katerega je bil slu6ajno opazil pri neki hišini steni. Tudi razkolniki imajo v Kani svojo cerkev; v njej sta shranjena dva stara vr6a, o katerih Grki trdijo, da sta izmed tistih Sesterih, ki so se rabili že pri slove6i gostiji; toda mi nismo imeli tako mo6ne vere, da bi bili to verjeli. Še nekaj posebnega ima Kana, namre6 nenavaden plot; gosto nasajeni, po 2 m. visoki, bode6i in lepo cvete6i kakti obdajajo vas; a tamošnji kaktus rodi tudi sad, ki je podoben figi in je neki tako dober in sladek, da se ga 6lovek lehko preobje; o. gvardijan je pravil, da skorej vsako leto eden ali ve6 otrok vsled tega umrje, ker jim je — trebuh počil. Od Kane pelje cesta v Nazaret 6ez zelo strm hrib in zato je najboli varno, 6e romar tukaj peš gre, ker Arabci vozijo navzdol divje naglo in v6asi ne morejo vzdržati voza in konj; 6udili smo se, da se nam ni zgodila nesre6a. Zbirali smo se pri Marijinem studencu, kjer so nekatere Nazare6anke svoje velike vr6e z vodo polnile; gotovo je tu sem ve6krat svojo Mater spremljal Božji de6ek Jezus; pa gotovo je bila Marija tudi bolj okusno in snažno oble6ena, kakor sedajne zanemarjene Nazare6anke v svojih širokih hla6ah. Nastanili smo se deloma pri oo. Iran6iškanih, deloma pa v hotelu «Germania» in zdaj smo imeli 6asa dovolj, da si ogledamo Nazaret in njegove znamenitosti. Mesto ie precej veliko, ker šteje 6ez 6000 prebivaleev; ve6ina je sicer krš6anska, ne pa katoliška in zato je krivo, kar je bilo pred kratkim nekje brati, da ima Nazaret 3000 ve6inoma katoliških prebivalcev; razkolnikov je blizu 3000, katoli6anov (z Maroniti in zjedinjenimi Grki vred) 2000, 6ez 1000 mohamedanov in nekaj luteranov. Nazaret se prav lepo razprostira po strmem bregu in gleda proti jugo-vzhodu; zelo ugaja Evropejcu, da tu že vidi ve6 zelenja kakor pri Jeruzalemu, ker posebno spodaj v dolinici so kaj lepi vrti in sadunosniki. Najlepša in najmogo6nejSa stavba v Nazaretu je pa6 Iran6iškanska cerkev Oznanenja Marije D. s pridruženim samostanom in s hiSo za romarje. Cerkev obsega, poleg veliko drugega prostora, tisti kraj, kjer je nekdaj prebivala sv. rodbina; znano je, da sv. hišica ni ve6 tam, ampak da so jo angeli 1. 1291 prenesli najprej v Trsat in potem v Loreto na Laškem, kjer se še dandanes nahaja; 1. 1895 sem bil tako sre6en, da sem v njei maševal. Bog je pa6 hudo kaznoval neverne in nehvaležne Nazare6ane; Kristus jim je oznanjal svoj zveličavni nauk, a niso ga hoteli sprejeti, arapak njega, u6enika samega so namenili umoriti; zato pa nima Nazaret pravzaprav nobenega svetiš6a; ostal mu je le temeljni zid sv. hiSice. Nad tem temeljem in še nekaj 6rez, stoji dandanes podzemeljska kapela, v katero se pride iz srednje ladije velike cerkve; trije oltarji nahajajo se v njej; dva stranska sta posve6ena stariSem Marijinim in nadangelu Gabrijelu, glavni oltar pa di6i krasna podoba Oznanjenja M. D., spodaj pa napis: Hic Verbum caro factum est, Tukaj je beseda raeso postala. Dva stebra zaznamljata kraj, kjer sta stala Marija in Gabrijel pri tem velevažnem pozdravilu in oznanilu. Zadej v votlini nahaja se tudi oltar sv. Jožeia; odtod se še pride v druge podzemeljske prostore, ki se navadno imenujejo kuhinja D. Marije. Romarji smo imeli v tej kapeli slovesno službo božjo s pridigo in parkrat Šmarnice; duhovniki-romarji so tudi vsi lehko na vrsto prišli, da so maševali na tem znamenitem kraju, kjer je preživel ZveIi6ar večji del svojega zemeljskega življenja. Kakih 6 minut pro6 od te cerkve je katoliška kapela, ki se imenuje delavnica sv. Jožefa; na oltarju je lepa podoba, ki predstavlja sv. družino pri de!u; napis z zlatimi črkami pa pove, da je bil Jezus tukaj pokoren in podložen Mariji in Joželu. Gotovo še bo tu kedaj velika cerkev staia; in slišal sem, da hočejo oo. fran6iškani ta prostor prepustiti katoliškemu delavskemu društvu v Jeruzalemu s tem namenom, naj bi tako dobila in imela vsa delavska in rokodelska društva (katerim je sv. Jožef patron) neko skupno duhovno srediS6e. — Obiskali smo še nekaj drugih znamenitih krajev v Nazaretu; staro shodnico, v kateri je tudi Kristus u6il (Luk. 4, 14—30), spremenili so zjedinjeni Grki v katoliško cerkev, ki je pa precej uboga; ho6e|o si tudi ve6jo postaviti z milodari dobrih kristjanov. — Malo višje na bregu stoji nova cerkvica, ki ima na sredi naravno veliko skalo: iraenuje se Kristusova miza; ustno izro6ilo namre6 trdi, da je Jezus ve6krat, še tudi po svojem vstajenju prihajal v Nazaret in tukaj južinal s svojimi apostoli. Menda pol ure od Nazareta proli vzhodu, ustanovili so avstrijski usmiljeni bratje (kakor pri Betlehemu) bolnišnico, katero smo seveda tudi obiskali. Bolenikov takrat ni bilo mnogo v njej, namre6 samo 5; ubog Beduin je imel plu6no vnetje, 12letnemu muhamedanskemu de6ku je stroj zdrobil prst in nek delavec si je nogo oSkodoval; ta je bil Ceh in se je silno razveselil, ko sem ga nagovoril v slovanskem jeziku. Cehi so pa6 nadarjen, podjeten in krepak narod; kamorkoli prideš po Sirokem svetu, povsod najdeš Ceha. Le škoda, da so zdaj na Češkem tako žalostne razmere, ker dokler se ne pomiri ta mogo6na in staroslavna kraljevina, ne more cela Avstrija prosto dihati in se gibati. V ob6e rad izjavim, da nam je prav dopadalo v Nazaretu in njegovi okolici; tudi prebivalci so prijazni in postrežljivi; posebno ljubeznjivi so bili de6ki, ki so nas spominjali na de6ka in mladeni6a Jezusa; povsod so nas spremljali in naŠr smehljaje sicer, pa vendar spoštljivo nagovarjali z «Hadži> (t. j. romar, ki je že bil v Jeruzalemu); nis o nam bili nadležni in niso bera6ili, ampak veselilo jih je, da je toliko hadžijev obiskalo njihovo rojstno mesto, Cudomili Nazaret. Iz Nazareta se lepo vidi slove6a gora Tabor; ni pusta in gola kakor judejske gore, temveč ve6inoma zelena in obraš6ena ali z nizkim grmovjem ali pa z neko vrsto hrastovega drevja (graden). Nismo je skupno obiskali, ampak v manjših oddelkih; nekateri so šli peš, drugi pa so jezdili in sicer iz Nazareta ali iz Tabarije; pot traja ve6 ur in ie precej huda, posebno ako je vro6e. Na vrhu je velika ravan in pravijo, da je v starih časih tu stalo lepo mesto; dandanes nahaja se samo dvoje cerkev, fran6iSkanski samostan, hiaa za popotnike in par bornih hiS; vsa druga zemlja se uporabi za njive in vrte ali je pa neobdelana in posuta z mogo6nimi razvalinami, v katerih se skriva razna zverina in golazen. Seveda je razgled z gore Tabor divno krasen; ako bi nam bil Bog tam razodel le žarek svoje slave, kakor jo je gledal sv. Peter, bi bili gotovo tudi vskliknili kakor on: «Gospod, dobro nam je tukaj biti.» Toda na zemlji ni obstanka; popotniki smo; pojdimo naprej. V petek zjutraj peljali smo se nazaj v Hajfo. Popoldne je še bil skupen izlet na goro Karmel, kjer smo slovo vzeli od svete dežele. Karmel je pravzaprav 8 ur dolgo gorovje, a mi navadno mislimo na najbolj zapadni hrib ob morju. Ta gora je ob vznožju dobro obdelana in rodi izvrstno vinsko kapljico. Na vrhu pa je imeniitna romarska cerkev z lepim lesenim Marijinim kipom na velikem oltarju; sezidana \e nad tisto votlino, v kateri je živel prerok Elija; tudi mnogo drugih samotarjev ali puš6avnikov je tukaj spokorno živelo, ker Karmel veljala je pri vseh narodih, še celo pri paganskih za sveto goro. Tudi mornarjem je dobro znana, ker je vrh gore svetilnik za ladije; videti je po no6i, kakor bi večna Iu6 brlela v 6ast Materi Božji. Tu so se torej avstrijski romarji sr6no priporočili Mariji in jo prosili, da kakor jih je zdaj varno vodila na tem potovanju, jih nai naposled tudi sre6no pripelja v pravo obljubljeno doželo — v sv. nebesa.