228 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook na Pohorju opazoval samca triprstega detla med krmljenjem mladi~a. Ta se je ves ~as opazovanja tesno dr`al samca in mu med prehranjevanjem sledil po deblih suhih smrek Picea abies. Detla sta se zadr`evala v smrekovem gozdu, ki ga je prej{njo zimo prizadel mo~an `ledolom s {e vedno dobro vidnimi posledicami. Ve~ina dreves je bila brez vrhov, mnoga so se tudi vidno su{ila. Opazovanje ka`e na pozno gnezditev triprstega detla na Pohorju. ^e upo{tevamo, da so mladi~i triprstega detla od star{ev odvisni {e 1 do 2 meseca zatem, ko zapustijo duplo [Perrins, C. (1998): The Complete Birds of the Western Palearctic on CD-ROM. – Oxford University Press, Oxford], se je v tem primeru to zgodilo najbolj zgodaj v za~etku julija. O poznem gnezdenju triprstega detla je poro~al `e M. Peru{ek [Peru{ek, M. (2004): Triprsti detel Picoides tridactylus. – Acrocephalus 25 (122):164]. Luka Bo`i~, Kamen{kova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps-drustvo.si @alobna sinica Parus lugubris Sombre Tit – 1 individual observed on 3 Apr 2004 near Zazid (UTM VL13, Kra{ki rob, SW Slovenia) in a thermophilous forest (Fraxinus ornus, Quercus pubescens) – a very rare record for this breeder of Slovenia Opoldne 3.4.2004 sem na napol zara{~enem travniku nad Zazidom s teleskopom sistemati~no pregledoval steno Jampr{nika. Med pregledovanjem sem tik za sabo zasli{al ~opasto sinico Parus cristatus. Ker te vrste v termofilnem gozdu malega jesena Fraxinus ornus in puhastega hrasta Quercus pubescens nisem vajen, me je zanimalo, ali je sama. Razen plav~kov Parus caeruleus pa nisem opazil ni~esar drugega. ^ez kako minuto sem opazil ve~jo sinico, ki je stikala za hrano ob vzno`ju dreves in na nizkih vejah. Bila je `alobna sinica. Po obarvanosti je {e najbolj spominjala na mo~virsko sinico, z bistveno razliko v obarvanosti glave in grla. ^e bi za mo~virsko sinico lahko rekli, da ima ~rno kapico na beli glavi in majhen ~rn slin~ek, je ~rnina pri ̀ alobni sinici tako obse`na, da bi rekli ravno obratno. Zanimivo je bilo, da se je vedla popolnoma neteritorialno, saj se v okoli 50 metrih svoje poti ni oglasila niti enkrat. Podobno izku{njo o te`ki opaznosti vrste sta imela tudi Andrej in Jernej Figelj, ki sta leta 2002 ̀ alobno sinico opazovala slab kilometer stran, na robu Lipni{ke planote (A. Figelj & J. Figelj ustno). @alobna sinica je {e vedno ena najbolj skrivnostnih gnezdilk Slovenije, redko opazovana tako v preteklosti kot danes [Geister, I. (1993): Kaj pravijo zgodovinski in sodobni viri o nekaterih redkih in vpra{ljivih gnezdilkah Slovenije. – Acrocephalus 14 (58/59): 83–96; Bo`i~, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 22 (106/107): 115–120]. Podatek je potrdila Nacionalna komisija za redkosti. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, Slovenija, e-mail: tomaz.mihelic@dopps-drustvo.si ^rno~eli srakoper Lanius minor Lesser Grey Shrike – 11 individuals (2 families with fledged young among them) observed on 6 Aug 2004 at [entjernejsko polje on the Krka river plains (UTM WL28, E Slovenia) [entjernejsko polje na Kr{ki ravni je mozai~na kulturna krajina, kjer so {e vedno ohranjene strukture in elementi, kakr{ni so ekstenzivni travniki, omejki in visokodebelni sadovnjaki. Dne 6.8.2004 sva s Cvetko Marhold med cenzusom zlatovranke temeljito pre~esala celotno obmo~je, vendar te ptice nisva na{la. Vedela sva, da lahko med iskanjem zlatovranke pri~akujeva tudi kak{no drugo zanimivo vrsto, na primer ~rno~elega srakoperja, ki se na tem obmo~ju pojavlja [Hudoklin, A. & [ere, D. (1996): Zanimiva opa`anja ptic ob reki Krki. – Acrocephalus 17 (78/79): 169–171] in v zadnjem ~asu tudi gnezdi (A. Hudoklin pisno). Kljub temu sva bila presene~ena, saj sva ta dan na obmo~ju opazovala kar 11 ~rno~elih srakoperjev. V Sp. Dru`inski vasi, na levem bregu Krke, se je na ko{enem travniku hranila dru`ina (3 os. – 1 ad. in 2 imm.). V ̂ adra`ah je 1 odrasel ~rno~eli srakoper sedel na `ici nad koruznim poljem. V Gomilicah so se trije odrasli osebki hranili nedale~ vsaksebi na kompleksu travnikov med D. Vrhpoljem in Gorenjo staro vasjo. Plen so lovili na ravno poko{enem travniku, prakti~no med nogami sedmih 7 belih {torkelj Ciconia ciconia, ki so prav tako izkoristile bogato ponudbo hrane. Med njivami in travniki na polovici poti med [entjakobom in Grobljem pri Prekopi je dru`ina (3 os. – 2 ad. in 1 imm.) skupaj sedela na `ici, naprej pri vasi Groblje pri Prekopi pa je {e 1 odrasel srakoper sedel na `ici nad koruznim poljem. Vsekakor vzpodbudno, ~e vemo, da v ve~jem delu Evrope njegova populacija {tevil~no upada in se njegov areal kr~i [BirdLife International/European Bird Census Council (2000): European bird populations: estimates and trends. – BirdLife International, Cambridge]. Tudi v Sloveniji mu ne ka`e najbolje. Zadnji potrjeni gnezdenji v SV Sloveniji sta bili leta 1996 v Vukovskem dolu in leta 1997 na Jereninskem vrhu v Slovenskih goricah 229 Acrocephalus 25 (123): 223 – 238, 2004 (F. Bra~ko pisno). Pred 150 leti je bil v okolici Celja in Maribora pogosta gnezdilka [Seidensacher, E. (1864): Mittheilungen des naturwissenschaflichen Vereines für Steiermark. – Naturwissenschaftlischen Verein in Steiermark, Graz; Reiser, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. – Naturwissenschaftlischen Verein in Steiermark, Graz]. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@nib.si Krivokljun Loxia curvirostra Common Crossbill – at least 7 individuals from a flock of these birds dived into the high mountain lake Jezero pri Ledvici (1850 m a.s.l., UTM VM03, Julian Alps, NW Slovenia) on 13 Oct 2004, when visibility was very low (around 20 m) Dne 13.10.2004 smo opravljali limnolo{ke raziskave na Jezeru pri Ledvici v dolini Triglavskih sedmerih jezer (1850 m n.v., UTM VM03, Julijske Alpe). Vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba, pribli`no 20 m. Temperatura zraka je bila pribli`no 0°C in vode 5°C. Nad jezero je priletela jata krivokljunov, od katerih je vsaj 7 osebkov strmoglavilo v vodo, pri ~emer jih je ve~ina poginila. Ni jasno, zakaj so krivokljuni strmoglavili v vodo, a verjetno je bil pojav povezan tudi z zelo slabo vidljivostjo. Andrej Kapla, Cesta Hermana Debelaka 21, SI-1430 Hrastnik, Slovenija, e-mail: trechus@volja.net Hrva{ka / Croatia Kragulj Accipiter gentilis Goshawk – 1 individual flying over Ze~a hill on the island of Kor~ula (UTM XH65, S Dalmatia) on 27 Apr 2004 Dne 27.4.2004 se je skupina za ptice v okviru biolo{kega tabora na Kor~uli v ju`ni Dalmaciji odpravila na vrh hriba Ze~a. Tam nas je v nizkem letu preletel odrasel kragulj. Sledili smo mu, dokler ni izginil za naslednjim hribom. D. Rucner kragulja za Kor~ulo ne omenja [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministrstvo razvitka i obnove, Zagreb], pa~ pa je skupino kraguljev na bli`njem Pelje{cu opazoval B. Rubini~ [Rubini~, B. (2001): Kragulj Accipiter gentilis. – Acrocephalus 22 (106/107): 130]. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Ju`na postovka Falco naumanni Lesser Kestrel – at least 2 individuals observed on 26 Apr 2004 in the company of 2 Common Kestrels Falco tinnunclus near Lumbarda on Kor~ula Island (UTM XH75, S Dalmatia) Dne 26.4.2004 smo se z ornitolo{ko skupino, ki se je udele`ila biolo{kega tabora na Kor~uli v ju`ni Dalmaciji, odpravili proti rtu Ra`nji}. Blizu Lumbarde sem na steblikah trstike opazil {tiri postovke, vendar sta bili dve med njimi ob~utno manj{i. Prva ptica je imela v celoti sivo glavo, rjav hrbet brez pik, prsi pa na redko posuta z majhnimi pikami. Kremplje na nogi je imela svetle. Tudi druga ptica je imela svetle kremplje in prsi na redko posuta spikicami. Glavo je imela rjavkasto in brez temnega brka, zna~ilnega za postovko. Imeli smo opravka s parom ju`nih postovk in parom navadnih postovk Falco tinnunculus. Vse {tiri ptice so vzletele in tudi v zraku je bila mo~no opazna razlika v njihovi velikosti. Potem ko je na{a skupina nadaljevala pot, smo se {e enkrat ozrli proti postovkam. Tokrat smo opazili skupino {estih postovk, ki so letele proti bli`njemu grebenu. Zaradi velike razdalje nismo mogli ugotoviti, ali gre za ju`ne. Ker sta obe navadni postovki ostali v bli`ini in ker so ju`ne postovke znane po dru`enju v jate, je verjetno, da je bilo vseh {est postovk, ki so odletele, ju`nih. Gre za zanimive spomladanske podatke, saj ju`na postovka na Hrva{kem velja za izumrlo gnezdilko [BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. – BirdLife Conservation Series No. 12, BirdLife International, Cambridge]. Dejan Bordjan, Ulica 8. februarja 50, SI-2204 Milklav`, Slovenija, e-mail: dejanonih@email.si Rde~egrla cipa Anthus cervinus Red-throated Pipit – 1 individual in summer plumage in flock of Yellow Wagtails Motacilla flava in wet meadow near Velo blato (UTM WK10, Pag Island, N Dalmatia) on 15 May 2004 Dne 15.5.2004 sem v popoldanskih urah opazoval ptice na Velem blatu na otoku Pagu. Na bli`njem vla`nem pa{niku se je prehranjevala skupina kakih 20 rumenih pastiric Motacilla flava, med njimi pa je za hrano stikala rde~egrla cipa. Grlo in prsi opazovane ptice so bili `e zna~ilno blago ro`nato obarvani, tako da s pravilno determinacijo ni bilo te`av. Zgornja stran ptice je delovala precej temno, trtica pa je bila zna~ilno progasta, kar je posebnost te vrste. Cipa