Neodrešena domovina. r Učiteljem beguncem oa znanl«! Z oztrom na poziv, naj se povrrnenio v zasedeno ozemlie in zopet nastopimo tam svoje službe na razna važna kompetentna mesta na razna važna vprašanja, ki jlh je treba poprej rešiti, predao se prične z izvrševanjem te akcije, kajti y nasprotneni slučaju ter s prenaglteniini in nepremišljenimi koraki bi vtegiiili nele nam rnarveč tudi splošneimi narodnemu blagru bolj škodovati kakor koristiti. Ta vprasanja pa se ne dajo rešiti brez direktnega spomzuma z nami. zato je klub opozoril vlado in višji šolski svet tudi na to okolnost. fntervencija se je izvršila potom Zaveze. Toliko za enkrat na znanje vsem prizadetim s priporočildm, naj se, predno store odločilen korak, jx>svetu|ejo poprej pismeno a!i ustmeno z našim odborom. Klub primorskih učiteljev v Ljubljani, Oos;>osvetska ulica 13'55. —r Zveza slovansklh učHeljskih društev Julljske Benečije ima v Trsti! dne 1. in 2. svečana bvoj ustanovni shod. Zvezma pravila ie vzela italijanska vlada ra zn/anje, čaka se samo $e na izjavo redarstvenega nrada v Trstu. Novi Zvezi želimo natvečjega uspeha v prospeh narodnega Solstva in učiteljstva! —r Na državni obrinl šoll v Ljubljaiii se vrši v času od 15. aprila do 15. juliia r. 1. dnigi delni tečaj za ižobrazbo učiteljev risnja na obrtnih nadaJjevabiih šolah. Opozarja se na ta iečaj vse one ^ovariše v zasedenem ozemljii, ki so dovršili v §ol. letu 1913./14. prvi delni tečiij za risanje. Prošnje ]e vlagatl do 29, febr. 1920 neposredno pri ravsiateljstvu državne obrtne šole v LjubljanL Preskrbeti si je seveda pravočasno v to ix>trebni dopust. —r Vendar enkrat pameteit glas! L! Istria socialista'6 piše: Pojte v šole po sellh, kjer so Slovenci, pa proučit« najprej jezik ro-diteljev, potem pa dece! Otroke se iili v ital)anske šole, dasi ae znajo niti besedice Kalijanski. Učitelj, ki poiiavadi liikjer ue ?,na slovenski, inora te nesrečnike, sam nesrečnik, pončevati v tujem jeziku. Tako ne znajo otroci po petih letih pohajajija So!e niti itaiijanSciiie niti slovenšči-ne. niti nimajo pojma o stvarch, o katerih je učitelj izgubil i njimi toliko dragocenega časa. —r Za slovetiske šole v Trstu. Dnc 10. jauarja seje vršil v rržaskem NarcK-nem domu velik Ciril - Metodov ples, čigar čisti dobiček je bil namenjen vzdrževanju sloveiiskrh Łol v Trstu. Tolažljiv in razveseljiv pojav, ki priča, da je v tržaških Slovčncih še mnogo volje do dela in vere v boljše dni. To so pokazale zlasii narodsie prireditve naših vrlih rojakov ob Adriji na sadnjje Silvestrovo. Podobnc novice prihajajo tudi iz drugih krajev naše neodrešene domovine. —r Piranska občina v Istri je skiicala dne 6. januarja Javer- shod, na katerem se je sklenilo, na;j vlada nemudoma ugodi opravičenlm zalitevara istrskega učiteljstva. Podobni shodi se vrše r>o vsej Istri, kar je v dokaz, da istrsko prebivalstvo zna ceniti učiteljstvo in njegovo delo za narod. Te dni se mudita v Rinm zastopnika učiteljst^a Zorzenon. predsednik istrskega in Lona, predsednik Zaveze ital. u-čiteljskih društev v Trstu. Od tega nujnega drugega potovanjti v Rim se vsekakor pričakiije ugodnega iispeha. -r Shod tržaškeKa učlteljstva. Lhie 7. t. ra. se je vršil v Trstu shod vsega trž&škega učiteljstva. Olavna točka na shodu je bila: Zahteva po poviSanju do hodkov in sicer 13. mesec za ieto 1919. ObLjubilo se je učiteljstvu ugotiitev pod pogojem, če se učiteljstvo odreče vsakemu povišku za najmanij šest mesecev. Učiteljstvo je izjavik?, da ne samo šest mesecev, ampak da ne bo tudi šest let ničesar več zahtevalo, ako vladni komisar obljubi, da astavi vsako nadaljnje višanje cen. —r Ubogi slovenski jezik! V zadnji števtlki »Učit. Tovariša« smo omenjali neznanje odnosiio nesramnost, s katero pačijo oiovopečeni laškl »pedagogi« naš jezik na pripra\-nici za učiteljišča v Tolminu. Cujemo, da tudi Škodnikov koiivikt tozadevno ne zaostaja za slovito pripravnico. Na iem konvtktu ravnateljnje okrajni ^olski nadzoniik Spazzapaii, o kateram se sicer pripoveduje, da govori s svojimi gojenci rad slovenski, ki pa rabi takole klasično sLovenščino: »Jest nisem kapac ino nisem kapac. Ne sme bit use tako po luftu, en rekelc tani, en čevelj tani*. Ta človek res ni *ka;>ac«, da bi ravnateljeval konviktu za slovenske udteljiščnikfi! —r Resoluclja učlteljske«a društva za tolnunskl okraj. Na občnem zboru tolniinskega učteljskega društva, čegar predsednik je agilni na5 tovari? Josip Rakovsček, !'adučitelj pri Sv. Luciji ob Soči, je bila diie 7. decembra sprejeta soglasno slcdeča resalucija: Društveni odbor obs-orja vedenje nekaterih tovarišev (—ic). ki se tudi v teh resnih časih dosledno morda tudi namenoma prav nič ne brigajo za i-tanovsko ali dništveno organizacijo, nekateri nisfo niti člani društva. Dandanes ni pač nobenega izgovora za pristop, ktr je društvo te stanovska or¦janizacija brez političnih naziranj. Doslediio bi bilo od njih, da bi odklanjall tudi vse niatenjahie knristi, katerili bi bili deležni brez svoiega truda. To nezanimarje dokazuje le njhovo kulturno poslaaistvo. Tako vedenje moratno imenovati nestanovsko in netaktno. Vabimo. torej vs3 neorganizirano nčiteljstva v svojc okrilje. —