ve-Po-Ci-:udi s bi ;tni-iti v i le )re-ski i že ive-Mi- ISSN 0351-6407 9 77035 naj ešil aga 3ga ad-avil ste, sliki ajo rat, , ne । se na kov To-imo ugo e je ji fi-lop. se iški roti pro-_aš- za-rgu ' bo an- ga šna iriz-stal en-ne-ilja, iara :ila. jre-turi-litro it&d staj ilj«. kol-10 o >da- vse itn'H sko-eta-pe- jon-selil zd. j/ii 4e- , ki ski J —.* Če Silvester piha in kiha, se na dan novega leta sonce prijazno nasmiha. ica? zena NAROČNIK V novem letu vam želimo vse dobro! Podjetnica Milica Makoter je osumljena napeljevanja k umoru moža. Gre za sostorilstvo, za katero je zagrožena enako visoka kazen kot za storilstvo umora. Trije osumljenci v priporu, četverica na prostosti Drage občanke in občani, misel na ms® leto nas združuje in,zbližuje r pristnejše odnose. Prijetno praznovanje v krogu svoje družine, prijateljev in sosedov želim prav vsakemu od vas. S skupnimi močmi, znanjem in voljo si bomo krojili novo leto tako, da bo prijazno do človeka in da bo pomenilo napredek, uspeh in bo v zadovoljstvo vsakega posameznika. Naj vas spremljajo zdravje, veselje in srečal MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Anton Slavic, župan Umor podjetnika Janka Makoterja Je umor naročila VESTNIK ZA ZVESTOBO DOBITNIK i VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ■ ZVESTOBE ■ JE TA TEDEN IZIDOR BAŠA Kamovci 29 9223 Dobrovnik Murska Sobota. 28. decembra 2000, leto Lil, št. 52, odgovorni urednik Janez Votek, cena 220 sit Slavnostna seja ob deseti obletnici plebiscita v novi dvorani državnega zbora. Velik trenutek slovenske >HK/ državnosti. Na slovesnem sprejemu v preddverju dvorane so fotografi najbolj oblegali najpomembnejšo trojico. predsednika države Milana Kučana, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in predsednika državnega zbora /v o' Boruta Pahorja. 11 str. 18 SKOZI LETO 2000 28. december 2000, VESTNIK Vestnikova lestvica naj... dogodkov Dogodki v svetu: Politični dogodki pri nas: Papež Janez Pavel II je prvi od papežev, ki se je kdaj opravičil za grehe cerkve, (foto: Vestnik) Dogodki v Sloveniji: - nenehno povečevanje cen bencina - katastrofa pod Mangartom - dobili smo nove telefonske številke - rekordni dobitki pri igrah na srečo - suša na vzhodu in poplave na zahodu povzročile veliko škode Suša je letos prizadela predvsem prekmurskega kmeta, (foto: Vestnik) Politični dogodki po svetu Jugoslovani so se naveličali Miloševiča, (foto: Reuters) Ž /v - na predsedniških volitvah v Jugoslaviji zmaga Koštunica in izpodrine Miloševiča - predsedniške volitve na Hrvaškem postavijo na vrh Stipeta Mesiča - izboljšanje odnosov med Severno in Južno Korejo - ponovna zaostritev odnosov med Izraelci in Palestinci - naj... predsedniške volitve v zgodovini ZDA - izglasovana nezaupnica Drnovškovi vladi in izvoljena Bajukova vlada - združitev nekdanje Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov v skupno SLS + SKD Slovensko ljudsko stranko - kriza volilnega sistema in popravki starega proporcionalnega sistema - nastanek nove stranke Nova Slovenija z Bajukom na čelu - parlamentarne volitve 2000 Volitve v znamenju LDS (foto: Vestnik) - razvozlali »zemljevid« človeškega genoma, to naj bi pomagalo preprečevati dedne bolezni - vrnitev kubanskega dečka Eliena Gonzalesa, ki so ga našli v morju blizu ZDA, njegovemu očetu na Kubo - opravičilo papeža za grehe, kijih je storila katoliška cerkev v svoji zgodovini - zaprtje jedrske elektrarne v Černobilu - skupni vesoljski projekt ameriških in ruskih astronavtov pri gradnji mednarodne vesoljske postaje VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji, Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel, št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 220,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Najpomembnejši dosežki v slovenskem športu: ■ uvrstitev slovenskih nogometašev na evropsko prvenstvo in nastop na Euru ■ zlata medalja Rajmonda Debevca in Iztoka Čopa ter Luke Špika na olimpijskih igrah v Sydneyu Martin Strel in njegovo plavanje od začetka do konca Donave ■ smučarski spust Dava Karničarja z Everesta ■ Špela Pretnar postala svetovna prvakinja v slalomu Ultraplavalec Martin Strel je preplaval tri tisoč kilometrov po Donavi v manj kot dveh mesecih skoraj neprekinjenega plavanja in se vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Naslednji cilj: Mississippi! (foto: Reuters) Najpomembnejši dosežki svetovnega športa - svetovna rekorda plavalca lana Thorpa na olimpijskih igrah - tri zlate medalje atletinje Marion Jones na olimpijskih igrah - nogometaši Francije so po naslovu svetovnega osvojili še naslov evropskega prvaka - nogometaši Kameruna so v istem letu postali afriški in olimpijski šampioni odkritje natanč- Američanka Marion Jones si je za svoj cilj na 01 v Sydneyu npišeoa cktema postavila pet zlatih medalj. Osvojila je »le» tri. Najuspe-J . šnejša ženska atletinja na olimpijskih igrah ostaja tako analize pri ugota- Nizozemka Fanny Blankers - Koen, ki je leta 1948 osvojila vljanju dopinga štiri zlate medalje, (foto: Reuters) , 28. december 2000 AKTUALNO DOMA 3 Vročekrva razprava na seji mestne občine Kdo zavaja javnost? Prazniki so se že pred vrati in pričakovati bi bilo, da se je ljudi že naselil mir, pa se je na seji občinskega sveta MO Murska Sobota razvijala prav vročekrvna razprava. Komentar Te dni, ko se poslavljamo od prelomnega leta 2000 in si želimo vse najboljše v novem letu, je bila prav gotovo marsikje izrečena tudi želja o prijazni ioli, ki naj bi je bili deležni učenci in učenke. Želja je vsekakor lepa. Prijaznost dobro dene na vsakem koraku in povsod. Pogledi na to, kakšna bi morala biti šola, da bi bila zares prijazna in poleg tega še kar najbolj ko- ristna na poti učenja mladih za življenje, pa so dokaj različni. Na prvi pogled bi se lahko z navdušenjem pridružili tistim, ki jim pomeni prijazna šola razbremenitev učencev, nič stresov, vetnike in župana je najbolj vznemirila gradnja parkirne hiše na Kocljevi ulici in članek o podjetju Sobota Center, ki je bil objavljen v Vestniku. Župan Anton Slavic je tako trdno zagovarjal svoja stališča, da so mu svetniki začeli očitati, zakaj s svojo arogantnostjo kaže, da ne morejo sploh več ugovarjati ali povedati svoja mnenja. Kdo zavaja javnost Pri odloku o spremembah zazidalnega načrta je največ prahu dvignila gradnja parkirne hiše na Kocljevi ulici. Drago Šiftar si je v tem zastavil vprašanje, ali rabimo parkirno mesto in ali je lokacija na Hekličevi parceli primerna. Nadja Ivanc Miloševič je poudarila, da ta parcela sploh ni last občine in predlagala, da se gradnja prestavi za 200 metrov na Mojstrsko ulico in dodala, da je potrebno Kocljevo zapreti in nameniti za sprehajališče, ne pa jo dodatno obremenjevati s prometom. Josipa Kelemena pa je zanimalo, kdo bo investitor. Župan Anton Slavic jih je poskušal utišati, češ da gredo s svojimi diskusijami v napačno smer, ki z zazidalnim načrtom nimajo nobene zveze. »Tisti, ki hodimo po svetu vidimo, da so garažne hiše locirane v središčih mesta. Nima nobene veze, kdo bo investitor. Investitorje iščemo V občini Moravske Toplice o porabi investicijskih sredstev Z dvema milijardama vlaganj dober zgled drugim in na njegovi grbi bo, izguba ali dobiček. Parkirna hiša nima tudi nobene zveze s podjetjem Sobota Center« Kelemenu pa zabrusil, da zavaja javnost. Keiemen je odgovoril, da ga zadeva zanima toliko bolj, saj tržnica, za katero so glasovali na občinskem svetu, ni zaživela tako, kot bi morala. Danes je napol prazna, klet pa sploh ni zasedena. Tudi drugi svetniki pa so apelirali na župana, naj njihova opozorila ne vzame kot napadanja ampak kot mnenja. Vestnikova konstrukcija realnosti? Keiemen je podal pobudo, da naj NO kontrolira podjetja, kjer ima mestna občina svoj delež. NO naj preuči kompletno poslovanje podjetja Sobota center in razišče, kako so se sredstva premikala. Župan pa je odgovoril, da že spet zavaja javnost in da on ni nikoli trdil, da NO nima vpogleda v poslovanje. Dodal je še, da Sobota center ni dobila iz občinskega proračuna niti tolarja. Podjetje je ustanovil Imo-real. Mislim, da smo se dobro odločili, da smo ustanovili to podjetje, ki lahko investira. Članek o podjetju Sobota Center, ki je bil objavljena v prejšnji številki Vestnika, pa je komentiral, da je to zelo zelo zanimiva zgodba in pomilovanja vredna. Ter dodal: »To je konstrukt take narave, da če je vse to res, bi morali biti jaz in še nekateri ljudje iz tega teksta že v zaporu.« Povedal je, da dobro ve, od kod informacije prihajajo. »Ker že-, lim, da se formalno ugotovi resnice, se bodo s tem ukvarjali kriminalisti. Epilog bo na sodišču, posledice pa bodo zelo hude.« Dodal je tudi, da ima sam povsem mirno vest in da si želi, da bodo občani imeli možnost slišati resnico. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM FM 4 A A A KAZNIVIH DEJANJ Ji Z / U Plese 9, Murska Sobota VhI IV VV Deset kandidatov za kanalizacijo v Turnišču V novem letu v prijazno šolo? učenje za življenje, brez tekmovanj in točkovanj, več vzgoje, či-mveč igre... in ne nazadnje prijateljski odnos med učitelji in učenci, pri čemer mora učitelj upoštevati pobude, želje in interese posameznega otroka ter razvijati njegove individualne sposobnosti. Tudi velika večina učencev in učenk bi na vprašanje, kako si predstavljajo prijazno šolo, odgovorila, da ne bi smelo biti kontrolnih in domačih nalog, spraševanj za ocene, pisanja testov ipd. Bilo bi res lepo in prijazno, če ne bi od takšne šole pričakovali, da bo učila za življenje, to pa je pravzaprav osnovni cilj vsake šole. In tu lahko zagovorniki prijazne šole kaj hitro padejo na izpitu. Recimo: kako je mogoče razbremeniti pouk in malo zahtevati od otrok, obenem pa jih usposobiti za samostojno življenje? Zanj so namreč potrebni kar največ znanja, resno delo, odgovornost, tudi tekmovalnost, sposobnost za reševanje nasprotij ... In dalje, kako je mogoče, da bi bili učitelji vedno samo prijazni, družabni in prijateljski, ko pa morajo pri otrocih doseči čimveč, to preverjati in tudi oceniti? Seveda je v naših šolah marsikaj mogoče spremeniti na bolje, vnesti tudi več prijaznosti, vendar to ne s takšnimi ali drugačnimi političnimi ocenami, dekreti in sklepi, ampak z zavedanjem, da imajo v vzgojno-izobraževalnem procesu vodilno vlogo učitelji in učiteljice. Večina jih je gotovo predanih svojemu poslanstvu, nekateri pa najbrž ne sodijo v šolo, kjer bi morali ob poučevanju s svojim zgjedom tudi vzgajati mladi rod. JOŽE GRAJ ■ Svetniki (ne)zadovoljni z doseženim -Mačehovski odnos države e zgodi se prav pogosto, da bi na kateri od sej občinskih svetov tako celostno obravnavali poročilo o porabi investicijskih sredstev, kot se je to primerilo v Moravskih Toplicah. Svetniki so namreč dobili podrobnejši vpogled v analizo doseženega v posameznih naseljih za obdobje 1995-1999. Pri tem je strukturna primerjava porabe sredstev zajela primerjavo vlaganj države, občine, krajevnih skupnosti in občanov. Ugotavljajo, da je bilo v obdobju petih let obstoja občine vloženih več kot dve milijardi tolarjev, česar se ne bi sramovali niti v veliko večjih občinah, kot je moravskotopliška. Spodbudno je vsekakor, da so se v primerjavi z letom 1995 skupna vlaganja v preteklem letu povečala kar za 92,4 odstotka. Največji delež odpade na sredstva iz občinskega proračuna, in sicer dobrih 1,3 milijarde tolarjev oziroma 63 odstotkov vsega denarja. Samo v letu 1999 je bilo za investicije namenjenih okrog 55 odstotkov celotnega občinskega proračuna. Po drugi strani pa ugotavljajo, da država s svojo politiko enakomernega regionalnega razvoja bistveno zaostaja za pričakovanji. To potrjuje podatek, po katerem predstavlja delež državnih sredstev le 14 odstotkov občinskega proračuna ali nekaj več kot 300 tisočakov. Kot je navedel Bojan Berden, ki kot svetnik vodi odbor za gospodarstvo, je bila že takrat vroča razprava ob različnih pogledih na doseženo. To seje nadaljevalo tudi na tokratni seji občinskega sveta. Marsikateri svetnik seje namreč kljub očitnemu napredku njegovega kraja čutil prikrajšanega. Tako je Alojz Glavač našel »lepotno napako« v tem, da omenjena analiza izhaja zgolj iz teritorialnega principa. Po njegovem mnenju bi morali izvzeti nekatere objekte širšega pomena, ker ti drugače preveč znižajo porabo v posameznih naseljih. Za izravnavo porabe na glavo prebivalca se je ogrel tudi Jože Štefko, ki pričakuje, da bodo v prihodnje dobila večji delež sredstev tudi manjša naselja v občini. Vse nejeverne Tomaže pa je kmalu potolažil župan Franc Cipot, rekoč, da »gre za skupni interes občine, zato smo skušali biti pravični do vseh vasi. V tem smislu so projekti razvojno naravnani, ker želimo pridobiti čimveč novih delovnih mest in s tem večjo zaposlitev. Zaradi turističnega razvoja naše občine so razumljivo v ospredju Moravske Toplice kot kraj, to pa ne pomeni, da zanemarjamo druga področja.« V tem smislu je tudi naravnan sprejeti srednjeročni program investicij na področju gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti v letih 2001-2010. Opredeljene so prednostne naloge, pri čemer ne bodo odstopali od stališča, da je treba v prvi vrsti dokončati vse začete investicije, kajti najslabše bi bilo, če bi ostali na pol poti. Med drugim je dogovorjeno, da se del turistične takse upošteva kot delež krajevnih skupnosti za gradnjo kolesarskih stez in vaških poti. Da bi sploh lahko začeli z gradnjo investicij, pa bodo morali v naselju oz. KS zagotoviti 60 odstotkov plačanega komunalnega prispevka. MILAN JERŠEI »Zmagala« je Alea PGD Gomilica naj bi počakalo na prihodnje leto a gradbišču čistilne naprave za vsa štiri naselja v občini Turnišče - Gomilica, Nedelica, Renkovci, Turnišče - potekajo še zadnja dela in verjetno nihče ni pričakoval, da bodo dobili kar deset ponudb za zgraditev 1. faze kanalizacijskega omrežja. Poleg domačih izvajalcev tovrstnih del (Nograd Hotiza, JVP Mura M. Sobota, Cestno podjetje M. Sobota, Gradbeništvo Lendava in SGP Pomgrad M. Sobota) so svoje ponudbe poslala tudi podjetja s sedežem v Ljubljani (SCT, Gratel), Celju (PUV, Alea group) in na Ptuju (Asfalti). Najvišjo ceno sta postavila V občini Puconci prerazporedili proračun Iz levega v desni žep in obratno Spremembe v glavnem na račun devetletke in podražitev energentov upan Ludvik Novak je na zadnji seji člane občinskega sveta seznanil s svojo odločitvijo, da glede na potrebe predlaga nekoliko drugačno prerazporeditev denarja iz občinske blagajne. To je povsem legalna pristojnost župana, ki izhaja že iz odloka o financiranju občin in proračunu. Pri tem ostane višina prihodkov in odhodkov enaka kot prej, do sprememb pa prihaja le pri nekaterih postavkah. Z Tako bo za predšolsko vzgojo namenjeno dodatnih 18,9 milijona tolarjev, to pa je v glavnem posledica najnovejšega prehoda na devetletno osnovno šolo, število oddelkov vrtcev pa bo ostalo nespremenjeno. Po drugi strani pa je puconska občina precej obremenjena s plačevanjem računov vz-gojno-varstvenemu zavodu v Murski Soboti. Letno znaša ta znesek okrog sedem milijonov tolarjev. Trenutno obiskuje vrtce v Murski Cestno podjetje Murska Sobota (178 milijonov SIT) in PUV Celje (167,3 milijona SIT), najnižjo pa Alea group, d. o. o., Celje (124,3 milijonov tolarjev) in Nograd, d. o. o., Hotiza (137,5 milijona SIT). Sicer pa pri odločanju to ni bil edini kriterij, ampak so uvedli še točkovanje glede na plačilne pogoje in ga- Soboti 21 malčkov, katerih starši imajo stalno prebivališče v pucon-ski občini. Hkrati pa je tudi nekaj takih staršev, ki že dlje časa živijo v Murski Soboti, vse doslej pa niso odjavili svojega bivališča v Puconcih. . Drugi vzrok za tako županovo odločitev je v velikem povečanju materialnih stroškov. Gre predvsem za več kot 100-odstotno podražitev kurjave in energentov, zato je bilo treba spremeniti neka rancijski rok. Tudi v tem primeru je »zmagala« Alea iz Celja, medtem ko se je podjetje Nograd uvrstilo šele na 5. mesto. Čeprav so se župan in svetniki zavedali nekaterih očitkov, češ da zaradi oddajanja del ponudnikom od drugod domača podjetja nimajo dovolj dela in propadajo, so se vseeno odločili za podjetje Alea iz Celja, ki je že zgradilo tudi čistilno napravo in del glavnega kolektorja v vrednosti 235 milijonov tolarjev. Omenjeno po tere druge postavke. Med drugim so se odločili, da znižajo prispevke za komunalno gospodarstvo za 75,8 milijona tolarjev. To je mogoče, ker gradnja kanalizacije v Puconcih še vedno ni končana. Prvotno so namreč predvidevali, da bodo zanjo potrebovali blizu 222 milijonov SIT, dejansko pa so porabili le 146 milijonov. Na ta način bo manjša tudi realizacija načrtovanega na področju gospodarstva, in sicer za 61,4 milijona tolarjev. Poleg tega si bodo tanjši kolač lahko odrezali tudi drugje, npr. za urejanje kmetijskih zemljišč bo za dva milijona manj denarja, in še bi lahko naštevali. V nadaljevanju so soglašali s sklepom o začasnem financiranju djetje pa je med drugim zaposlilo tudi deset delavcev iz občine Turnišče in okoliških krajev. Med novimi predlogi za vključitev določenega zneska v občinski proračun za leto 2001 pa zaenkrat še ni dobila večinske podpore pobuda Prostovoljnega gasilskega društva Gomilica, da bi jim zagotovili ustrezen delež za nadgradnjo njihovega doma (okrog 3,5 milijona tolarjev naj bi bil delež iz občinske blagajne). Župan je predlagal, da bi s to naložbo počakali na leto 2002, medtem pa bi pripravili vso potrebno dokumentacijo, našli cenejšo rešitev in se v okviru občinske gasilske zveze dogovorili prednostni vrstni red. JOŽE GRAJ ■ javne porabe v prvih treh mesecih leta 2001 do sprejema proračuna. Prav tako so prižgali zeleno luč za podaljšanje pogodbe za sanacijo komunalnih odpadkov, sklenjeno s podjetjem Saubermacher, ki velja nadaljnjih deset let. Na seji pucon-skega občinskega sveta so sprejeli še sklep o odtujitvi nepremičnine. V bistvu gre za vaški dom v Puconcih, ki ga nameravajo porušiti, nove prostore pa naj bi dobil v poslovni stavbi nasproti občinske zgradbe. V njej bodo tudi zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, lekarna, večnamenska dvorana, grostori krajevne skupnosti in stanovanjski del, največ prostora pa bo zavzemala nova samopostrežna trgovina. MILAN JERŠEI 4 LOKALNA SCENA 28. december 2000, VESIIHK Prekinjena zadnja letošnja seja Vodeniku prekipelo Poslovnik kot sveto pismo Heprav se v času županovanja radgonskega župana Mihe Vodenika še ni zgodilo, da bi bila seja prekinjena, se je to pripetilo ravno na zadnji letošnji seji, ko so pred sejo čakala svetnike darila, po seji pa prigrizek. Tako so svetniki veliko prej in tudi brez župana začeli s pojedino, česar pred sejo verjetno niso pričakovali. Večkrat se je že pisalo, da župan Vodenik vodi seje zelo avtoritativno in se strogo drži poslovnika o delu občinskega sveta, tega mu seveda ne gre očitati. Trda roka ni vedno učinkovita, saj nekateri svetniki ob tem čutijo, da ne morejo povedati vsega, zato pač morajo vztrajati s silo. Nekaj takšnega se je zgodilo prav na zadnji seji. Ko so govorili o proračunu za naslednje leto, je župan odprl razpravo. K razpravi so se prijavili svetniki Zagorc, Pucko in Horvat, ki so podali predloge in amandmaje k povišanju nekaterih postavk. Po zaključeni razpravi se je župan strinjal z nekaterimi amandmaji Pucka in Horvata, medtem ko predloga Dušana Zagorca, sicer ravnatelja OŠ G. Radgona, ki je hotel več proračunskih sredstev za šolo, niti ni obravnaval. Zagorc je nato hotel podati svoje mnenje, ker pa je razprava že bila končana, mu župan tega ni dovolil in mu še enkrat prebral člene poslovnika. Zagorc je županu zabrusil, da očitno ne pozna pravil, to pa je župana razjezilo in ga je hotel najprej dati fizično odstraniti iz dvorane, ker pa je svetnik še naprej vztrajal pri svoji pravici do mnenja, je župan sejo prekinil in končal. Ker Dušan Zagorc na seji ni prišel do besede, smo mu dali dan po seji možnost, da pove, kaj je hotel povedati. Pravi, da je hotel razpravljati, ker župan njegovega predloga sploh ni obravnaval, ampak ga je samo ošvrknil z besedami, »če bo kaj ostalo«, povečanih sredstev namreč, za OŠ G. Radgona. Ta županov stavek gaje zelo zbodel, saj gre za najštevilnejšo šolo (700 učencev) in župan ne bi smel imeti takšnega odnosa do nje. Sicer pa kot predsednik statutarno pravne komisije meni, daje imel pravico, da da po razpravi še svoje mnenje glede nesprejetih amandmajev. Dodaja pa, da je bila seja popolnoma nesmiselno prekinjena in da nosi vso moralno odgovornost za to župan. Poklicali smo tudi na občino, da bi nam povedali, kaj o tem menijo oni. Tisti, ki na občini daje informacije, Marijan Toš je žal že na dopustu, drugi pa o tem niso govorili. Za župana pa tako ali tako vemo, daje težko dosegljiv. Kakorkoli že, o proračunu in preostalih točkah se bodo morali pogovarjati naslednje leto, čeprav, takšnega mnenja so bili svetniki po prekinitvi seje, bi lahko proračun in tudi druge točke obravnavali in nekatere sprejeli že danes, saj mnenje Zagorca, če bi mu župan dovolil nastop, ne bi bilo ključno za glasovanje o proračunu. Ker se je pa župan strogo držal poslovnika, je bila sej$ zaradi »motenja« svetnika prekinjena. Tokrat se je pokazalo, da avtoritativno vodenje sej ni vedno konstruktivno. C. K. ■ Huda kri ob regionalni cesti v Hrastju - Moti »Počilo je, drugače ne bo konca!« Zvonko Križanič ustavil velike tovornjake - Resno načet gasilski dom čitno se napetosti ob rekonstrukciji regionalne ceste na odseku Radenci-Vučja vas v teh dneh dramatično zaostrujejo. Še posebno velja to za krajane Hrastja - Mote, kjer bo glavna povezovalna cesta z avtocesto. Ti so trdno odločeni, da ne bodo niti za milimeter popustili izvajalcem gradbenih del, zato jim ne odpuščajo nobene napake ali pomanjkljivosti. Ogorčeni so, ko so ob rekonstrukciji ceste skozi Hrastje - Moto gradbinci spodkopali njihov častitljivo star gasilski dom, zaradi česar so popokali zidovi in obstaja resna nevarnost, da se zruši. O Glavni izvajalec teh del je soboško gradbeno podjetje Pom-grad - Gradnje, podizvajalec pa Cestno podjetje Ljubljana. Krajani se ne strinjajo, da bi le-ti zgolj popravili in utrdili zidove Tovornjak in bagra, ki smo jih u močno načetega gasilskega doma, saj menijo, da to ne predstavlja trajne in varne rešitve. Pri svojih zahtevah gredo celo tako daleč, da zahtevajo postavitev Ekspeditivnost svetnikov križevske občine Kredit za kanalizacijo Gradnjo PIŠK-a svetniki podpirajo, o finančni podpori se še niso izrekli eprav je načrtoval predsednik Občine Križevci Feliks Mavrič zadnjo sejo občinskega sveta v dveh delih, so jo svetniki končali že na prvem sklicu. Mudilo se je namreč z imenovanjem direktorja občinskega javnega stanovanjskega sklada, na to delovno mesto pa so svetniki med tremi prijavljenimi kandidati izbrali Maksimiljana Sagaja iz Ključarovec. Tudi pri obravnavi preostalih točk dnevnega reda so si bili svetniki tokrat dokaj enotni, saj so spremembe statuta občine sprejeli brez bistvenih pripomb in jih dah v javno razpravo, potrdili pa so tudi spremembo poslovnika občinskega sveta. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda velja omeniti najetje kredita za gradnjo kanalizacijskega omrežja v občini, saj brez njega ne bo mogoče izpeljati te nadvse zahtevne investicije. Občina bo najela posojilo pri ekološkem razvojnem skladu, predlog za najetje pa so svetniki podprli. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter povprečno gradbeno ceno, stroške komunalnega urejanja in vrednost stavbnih zemljišč v občini Križevci v letu 2001 so svetniki povečali za stopnjo inflacije, za toliko pa naj bi se povečala tudi ekonomska cena vzgojno-varstvenih programov v vrtcu v Križevcih. Če bo obveljal ta predlog, bo prvotno predlagana cena 49.460 tolarjev novega gasilskega doma. Ta naj bi stal na bolj odmaknjenem zemljišču od omenjene ceste. Zaenkrat do dogovora še ni prišlo. S podobnimi težavami pa se spopada tudi kmetovalec Zvon- li tik pred odhodom. ko Križanič iz Hrastja - Mote 44, ki je v sredo iz protesta, ker odgovorni nočejo prisluhniti njegovim zahtevam, preprečil zasebnim voznikom, ki jih je najelo nekoliko nižja, ekonomska cena v križevskem vrtcu pa bo tako med nižjimi, saj se giblje ta v slovenskih vrtcih v povprečju med 60 in 80 tisoč tolarji na mesec. Po predvidevanjih bo treba zagotoviti za financiranje vrtca v prihodnjem letu 39,5 milijona tolarjev. So se pa svetniki zavzeli za to, da se skuša tudi otroke iz občine, ki zdaj obiskujejo druge vrtce, vključiti v domači vrtec oziroma bo občina tem otrokom povrnila le razliko do višine ekonomske cene, ki velja za križevs-ki vrtec. Osnutek občinskega proračuna za leto 2001 je pripravljen, svetniki so se odločili, da ga dajo v razpravo ustreznim odborom, ker pa proračun za prihodnje I NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Razpoke na gasilskem domu v Hrastju - Moti so dovolj zgovorne. Cestno podjetje Ljubljana, nadaljnje odvažanje zemlje s svoje parcele. Ta leži v bližini glavne prometnice, kjer naj bi uredili križišče, pri čemer jim je v napo leto ne bo sprejet pravočasno, bodo porabniki občinskih sredstev do sprejema proračuna sredstva prejemali po dvanajstinah na osnovi letošnje porabe. Na tokratni seji občinskega sveta so si bila deljena mnenja o sofinanciranju gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Vrednost naložbe je ocenjena na 1,064 milijarde tolarjev, polovico sredstev bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, četrtino mestna občina Murska Sobota, ki bo poleg tega plačala še vse stroške do pridobitve gradbenega dovoljenja, preostalo četrtino pa vse druge pomurske občine. Po razdelilniku odpade na križevsko občino dobrih devetih milijonov tolarjev, zagotoviti pa bi jih bilo treba v treh letih. Člani občinskega sveta so gradnjo knjižnice sicer podprli, o višini svojega deleža pa se še niso opredelili. LUDVIK KOVAČ ■ to del Križaničevega zemljišča. V ta namen je Državna družba za ceste izdelala projekt, po katerem bi cestni odsek s križiščem premaknila na njegovo parcelo. »O tem so me obvestili že lani. Takrat sem jim povedal, da ne pristajam na prodajo, ampak na zamenjavo. S tem se niso strinjali, temveč so pripravili februarja letos pogodbo, ki naj bi jo podpisal. Kljub temu so v DDC pripravili načrt, s katerim bi močno posegli na mojo parcelo. Jaz sem ponudil rešitev, ki bi vključevala tudi premestitev in gradnjo novega mor stu, s čimer bi imel lažji dostop do svoje hiše. Tega niso sprejeli, ker naj bi bil poseg zanje predrag, pa tudi na zamenjavo parcele niso pristali,, češ da bi na ta način ja? pridobil ar površine,« je dejal vidno razburjen Zvonko Križanič. Pokazal nam je tudi dopis, s katerim gaje Družba za državne ceste (DDC) 20. junija letos sez- Kanalizacija v Markišavcih je nekoga veliko stala Ipša »zafušal«, H ari plačuje e dni so se v Markišavcih zadnja gospodinjstva priključila na kanalizacijsko omrežje, ki so ga gradili od leta 1998. Posamezen priključek je stal gospodinjstvo 240 tisoč tolarjev, denar pa so zbi- rali še s samoprispevkom, tako da je prišlo na hišo skupno 3500 nemških mark. Celotna investicija je znašala okoli 35 milijonov tolarjev. Pogodba je bila takrat podpisana na ključ z N igro in njenim direktorjem Ivanom Ipšo. Dela pa niso potekala, kot bi morala, in za njim je moral popravljati pravni naslednik Nigre, Asfalti Murska Sobota. In ker dela niso bila končana do roka, so jim odšteli še 10 odstotkov. Z gradnjo kanalizacije so začeli julija 1998, dela so kmalu ustavili, ker delavci prejšnje Nigre niso imeli niti šefa gradbišča. Z deli so prišli 650 metrov daleč, potem pa so ugotovili, da so kopali pregloboko. Dela so za mesec dni ustavili, zakopali in spet odkopavali. Potem so z deli prišli do Markišavec in po desetih mesecih pri izmeritvah ugotovili, da tam, kjer so že prekopavali, spet ni dobro, in prekopavanje se je začelo znova. Narejeno je bilo tudi tako, da bi kanalizacija tekla nazaj, ker niso dobro izmerili padca. Dela so morali ponoviti. Boris Gumilar, predsednik KS, je povedal, da so bile napake pri gradnji kanalizacije storjene že za časa Nigre, to pa so morali popravljati in na koncu plačati Asfalti Murska Sobota. »Dejstvo je, da je zguba bila že, ko je bila nanila s svojo odločitvijo glede rekonstrukcije regionalne ceste Radenci-Vučja vas. V njem navajajo naslednje: »Upoštevali bomo takšno strokovno projektno rešitev, ki je v skladu z veljavno zakonodajo, pogoji soglasje-dajalcev in dovoljenjem za gradnjo. Po pregledu vaših variantnih rešitev smo ugotovili, da jih ne moremo sprejeti s stališča stroke in omejenih finančnih sredstev in jih zavračamo. Zagotavljamo pa, da brez vašega soglasja na vašo parcelo ne bomo posegali.« In zgodilo se je nasprotno. »V torek sem še gledal odvažanje zemlje z moje parcele, v sredo pa tega nisem mogel več prenašati. V meni je »počilo« in odločil sem se, da zadevi naredim konec. Pred tednom dni sem opazil v bližini svoje parcele komunalnega inšpektorja, nato so prispeli Občinarji, nihče od njih pa se ni oglasil pri meni, da bi mi razložil nastalo situacijo. Kaj bi se velika gospoda pogovarjala z malim človekom! Moram dodati, da nisem proti gradnji povezovalne ceste in križišča, toda s skupnim dogovorom bi lahko prišli do obojestransko sprejemljive rešitve. Hkrati zahtevam,'da zemljo navozijo vsaj do višine zelenice, ker želim na tem zemljišču zgraditi novo hišo. Očitno pa se v DDC dobro zavedajo, da bi jih sprememba projekta stala veliko denarja, zato poskušajo po drugi poti izsiliti zgolj zanje najboljšo rešitev. Jaz se ne strinjam z njihovimi pogoji, zato bom vztrajal pri svojem,« nam je zatrdil Zvonko Križanič. MILAN JERŠE, foto: JZ« kanalizacija končana,. Potem pa so bila potrebna še popravila. To pa vse stane.« Po neuradnih ocenah Borisa Gumilarja naj bi se stroški povečali še za kakšnih 15, 20 milijonov tolarjev. Nekaj jarkov je bilo namreč treba narediti povsem na novo. Sicer pa z gradnjo kanalizacije po vasi ni bilo večjih težav, razen da ni vse vrnjeno v prvotno stanje kot bi moralo biti. Cesta se seseda in tudi jaški bi lahko bili bolje narejeni. Cesta je republiška, zato so že dali zahtevek DARS-u, da jo popravijo. Ker pa bodo v prihodnje v vasi uredili še plinifikacijo, svoje kable pa bo v zemljo položil tudi Telekom, bodo z ureditvijo še nekoliko počakali. Takrat pa bo hkrati s tem treba urediti še odvajanje vode, obcestne jarke in pločnike. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ VESTNIK , 28. december 2000 LOKALNA SCENA 5 Zgrešen razpis za direktorja zavoda LTO Mladim izobražencem v Ljutomeru zapirajo vrata Manipulacija z ljudmi ali le dobro odigrana partija kart? er je imela lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer že eno leto vršilca dolžnosti (v. d.) direktorja, so pred dvema mesecema objavili javni razpis za direktorja zavoda LTO. Prijavi- lo se je šest kandidatov iz Ljutomera, vendar niso izbrali nikogar, saj so se prav med procesom odločanja »spomnili«, da še vedno ni rešeno vprašanje plačevanja obveznih članarin, in tako so podaljšali mandat za šest mesecev sedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Valentinu Odarju. K Na zadnji seji upravnega odbora LTO-ja je bilo med člani omenjenih kar nekaj nejasnosti glede razpisa in nepopolnega poročila o pregledu izpolnjevanja pogojev posameznega kandidata s strani občinske komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. O tem smo že poročali, tokrat pa smo za mnenje glede morebitno sporne zadeve povprašali kandidate za direktorja. Da zadeve ne bosta komentirala, sta se odločila Mirah Holcman, ekonomist, in Neva Vogrinčič, predm. učiteljica angleškega in nemškega jezika. Zanimivo je, da so dobili menda vsi kandidati negativen odgovor (razen v. d. direktorja Odarja), češ da ne izpolnjujejo kriterijev (torej je šlo vendarle za odločanje?), še bolj zanimivo pa je, da se je vprašanje plačevanja članarin rešilo kmalu po odločitvi, da direktorja ne izberejo. Ostaja pa še vprašanje, ali so upravičeni pomisleki nekaterih kandidatov, ko se sprašujejo, kdo si bo lastil zasluge za njihove ideje o viziji razvoja na področju turizma, ki so jih priložili prijavi. Viljem Kučan, ekonomist, je pri odgovoru najbolj pogrešal, da ni bilo nobene razlage, zakaj ne izpolnjujejo kriterijev razpisa, poleg tega pa je po njegovem mnenju dva meseca predolga doba za odgovor. Ni mu tudi ja Težko je verjeti, da pred začetkom leta 2001 obstajajo še domačije in družine s takšnim eksistencialnim problemom, kot ga imata Šadlova z Ivanec 89. Njuna hiša stoji na eni strani Ledave, njive pa so na drugi strani. Problem pa je, da prek Ledave vodi samo ozek betonski most, čez katerega se lahko pride le peš ali s kolesom. Če pa gresta s traktorjem, morata iti okrog in okrog, celo po cesti Beltinci-Bogojina, da prideta iz Ivanec do Ivanec. Od Ivanec do njunega mosta pa vodi samo navadna makadamska cesta. Ker živita tako daleč iz naselja, se Šadlova ubadata še z drugimi težavami. Čeprav redno plačujeta samoprispevke, sta morala npr. za telefon poskrbeti sama. A Šadlov mlin bi lahko bil privlačna turistična točka, toda kot kaže za zdaj pri lokalnih in občinskih strukturah, za to ni pravega zanimanja. Poleg tega bi lahko dobili od Ministrstva za obrambo nekaj milijonov, ker je pri mlinu predvidena vojaška postojanka v primeru vojne. Toda krajevna skupnost Ivanci te želje ni izrazila, ker mlina menda ne potrebuje. Z gradnjo prihodnje avtoceste naj bi dobil mlin neke druge dimenzije, a kdo ve, kdaj bo še to. - Besedilo in foto: TK sno, kako so šele na sami obravnavi vlog za direktorja LTO ugotovili, da še ni dorečena stvar okrog članarine, in na podlagi tega podaljšali mandat v. d. direktorju. Prepričan je, da bi se bilo treba o tem dogovoriti pred razpisom ali pa z njim vsaj za nekaj časa počakati. Kar se tiče samega LTO-ja, meni, da gre za zelo dobro stvar, vendar zaenkrat v Ljutomeru ne deluje tako kot bi morala, ljudem pa bi bilo treba tudi razložiti, kakšen namen ima in kaj si lahko od nje obetajo. Valentin Odar, univ. dipl. ing. str., je imel v odgovoru zapisano, da direktor zavoda ni bil izbran in da se mu podaljša mandat vršilca dolžnosti direktorja za šest mesecev. Sam ni videl nobenih nepravilnosti v procesu razpisa za kandidata, saj postopka izbire direktorja sploh ni bilo. Glede turizma v Ljutomeru meni, da seje nesmiselno zapirati, potrebno je povezovanje in dopolnjevanje ponudbe. V prvem letu delovanja LTO ocenjuje premik na bolje, vendar bo treba po njegovem mnenju precej narediti še za promocijo in osveščanje ljudi. Vesna Laissani, univ. dipl, org. dela, je čakala prav tako kot drugi kandidati na odgovor skoraj dva meseca in v vsem tem času se ni nič vedelo, kot da so na vse pozabili. V procesu javne ga razpisa opaža Vesna veliko nepravilnosti, kar pa se tiče samega odgovora, le-ta sploh ni bil utemeljen z argumenti, sprašuje pa se tudi, zakaj ni bilo osebnega razgovora. Na odgovor se je tudi pritožila, ker želi izvedeti, zakaj ne Ustreza kriterijem, v pritožbi pa je med drugim tudi omenila vprašanje, kakšno vizijo oz. prihodnost ima LTO v Ljutomeru. K prijavi za razpis direktorja so morali priložiti tudi svojo vizijo razvoja turizma in prve zametke je Vesna predložila že leta 1996 prejšnjemu županu, pozneje pa tudi zdajšnjemu, ker je želela delati v Ljutomeru, vendar odziva ni bilo. Meni, da je v Ljutomeru veliko ljudi, ki se s čim ukvarjajo, ampak niso dovolj povezani, za kar bi moral poskrbeti nekdo, ki ni obremenjen s kakršnimi koli strankarskimi interesi. Vesna je najbolj razočarana nad dejstvom, da v Ljutomeru posvečajo premalo pozornosti mlademu kadru, ki si želi delati, ne dajo mu možnosti, zato se mora dokazovati drugje. KO je hudo, pokliči! Radenski rebalans pod streho 08 KHa je omogoča ga TelekomM^ »Proračun ni vreča brez dna!« Pri povečanih vlaganjih v veliko pomoč sponzorska sredstva - Govor že o proračunu za leto 2001 Suzana Ščavničar, univ. prof, angleščine in nemščine, je nad celotnim postopkom izbire direktorja LTO razočarana. Ob prijavi je priložila obširen program dela, v katerega je vložila veliko dela in uporabila svoje znanje, ki pa ji ga z odgovori niso vrnili, prav tako tudi niso bili povabljeni na osebni razgovor. Ni ji jasno, zakaj se niso že prej dogovorili glede članarin in šele nato objavili v razpis. Ugotavlja, da v manjših krajih ni kontrole nad tovrstnim dogajanjem in da si dovolijo preveč manipuliranja z ljudmi, ki jih ne želijo ob sebi. Suzana je bila doslej zaposlena v Mariboru, in ker se je hotela vrniti v Ljutomer, se je tudi prijavila na razpis. Vse bolj pa ugotavlja, da v Ljutomeru ne želijo izobraženih ljudi, zapirajo jim vrata in s tem tudi možnosti, da bi uspeli v domačem mestu (Suzana, se je pred kratkim zaposlila v Ljubljani). Po njenem mnenju se to pozna pri razvoju mesta, ki ostaja v primerjavi z Mursko Soboto ali Ormožem daleč zadaj. Najbolj pa jo v Ljutomeru moti, da vodilna struktura vse to podpira brez slabe vesti. DARJA TIBAOT ■ retežni del proračunskih postavk je uresničen, saj smo zbrali za osem odstotkov več sredstev, kot smo prvotno predvidevali. Dovolj denarja pa smo zagotovili tudi za vse socialne transferje. Leto 2000 je značilno predvsem po velikem investicijskem zagonu v naši občini. Najpomembnejše investicije so sanacija Osnovne šole Ka- pela, vbflovod na območju Kapele in sosednjih krajev, številni asfaltirani cestni odseki in drugo. Vse to smo lahko izpeljali, ker smo zunaj proračuna dobili dodatnih 92 milijonov tolarjev. Od tega odpade 19 milijonov na demografska sredstva, 5 milijonov je pridobljenih iz projekta CRPOV, 12,7 milijona je prispevalo šolsko ministrstvo, preostalih 55 milijonov tolarjev pa so sponzorska sredstva, namenjena za obnovo kapelske šole in gradnjo vodovodnega omrežja.« To je bila rdeča nit uvodne razprave župana občine Radenci Herberta Šeferja na letošnji zadnji seji občinskega sveta ob obravnavi rebalansa proračuna za leto 2000. »Končalo se je boljše, kot smo pričakovali,« je pripomnil svetnik Mihael Petek. Po njegovem »proračun ne more biti molzna krava ali vreča brez dna«. Pri tem je mislil zlasti na športno dvorano v Radencih, saj so, kot je dejal, zdajšnji izdatki previsoki. Zavzel se je, da čim-prej dobijo vzdrževalca oziroma lastnika tega športnega objekta, ki bo zanj dobro skrbel. Obregnil se je tudi ob povečane izdatke nadzornega odbora, ki doslej ni dal želenih rezultatov. Po besedah Mateja Ivanuše bi kazalo natančneje opredeliti posamezne proračunske postavke, da ljudje ne bi tavali v megli, ker ne vedo; koliko denarja je bilo porabljene- Težave pri snemanju občinske seje Ljutomersko gospodarstvo v razsulu Financiranje gradnje PIŠK-a zaenkrat še ni določeno a predzadnji seji ljutomerskega občinskega sveta je svetnik Pušenjak sprožil vprašanje o nič kaj optimističnem stanju v ljutomerskem gospodarstvu. Zanimalo ga je, kdo je sogovornik s tamkajšnjimi podjetji v stečaju. Menil je, da nikakor ne morejo govoriti o Prlekiji in njenem razvoju, če pa gospodarstvo tako naglo upada. Župan je na to odgovoril, da je poskušal priti v stik z vsemi podjetji, vendar se mu ne odzovejo, svetnike pa je tudi seznanil z nekaterimi podatki, ki so mu bili znani. Svetnik Štrakl je bil prepričan, da mora vseeno nekdo narediti pritisk na ta podjetja, drugače bo Ljutomer ostal brez gospodarstva, ob tem pa je svetnik Gošnjak izrazil začudenje, da politika (v tem primeru župan kot poslanec) nima nobenih vplivov. Župan je svetnikom nato predlagal, da si preberejo zakon o gospodarskih družbah, in tovrstna vprašanja ter razmišljanja bodo odveč. Pri obravnavi Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti so svetniki podprli gradnjo, vendar zaenkrat še ne s finančnega vidika. Tako v letošnjem v proračunu v ta namen niso zagotovili nič sredstev, za leto 2001 pa se bodo svetniki še odločali. Delež občine Ljutomer za gradnjo knjižnice znaša v treh letih skupno 31 milijonov tolarjev, vendar bodo sredstva očitno nakazana z zamudo. Svetniki so tudi ugotavljali, kako klavrna naj bi bila tehnična oprema za snemanje sej. Štrakl je od župana zahteval kakovostno posnete seje, saj prav zaradi tovrstnih težav zadnjega zapisnika še niso prejeli v celoti, za primerjavo pa je še podal tehnično opremo državnega zbora. ga v določene namene. Za Jožeta Flegarja pa je najbolj moteče, da sprva sploh ni bil načrtovan prihodek dobrih 22,2 milijona tolarjev, ki sojih zbrali z občinsko takso za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Kljub takim pomislekom so radenski svetniki soglasno potrdili sklep, po katerem so sprejeli spremenjen predlog odloka o občinskem proračunu za letošnje leto. Ta je težak dobrih 556,8 milijona tolarjev, z rebalansom pa so se odhodki dvignili na nekaj več kot 573 milijonov SIT, to pa pomeni, da znaša primanjkljaj približno 16,2 milijona tolarjev. Do sprememb v primerjavi s prvotno načrtovanim proračunom prihaja zaradi povečanih vlaganj, večji so nekateri proračunski prihodki, veliko več denarja pa so vložili tudi v vzdrževanje stanovanj. Sicer pa so D. TIBAOTi Opravili so tudi prvo obravnavo odloka o občinskem proračunu za leto 2001. Taje nekoliko nižji od letošnjega, vendar uravnotežen. Prednost nameravajo dati posodabljanju cest, kot so odsek Boračeva-Žabjak, Turjan-ski Vrh-Turjanska Graba in ureditev ulic z razsvetljavo v Radencih. Nadaljevali bodo z gradnjo kapelskega vodovoda in sanacijo OŠ Kapela ter začeli z obnovo zdravstvenega doma v Radencih. primanjkljaj pokrili s kreditom pri Bank Avstrija (sredstva daje Sklad za učinkovito rabo energije) v višini 6,1 milijona tolarjev, komercialnim kreditom, 9,2 milijona, pri Pomurskih banki, preostali primanjkljaj, kamor je treba prišteti še 4,6 milijona SIT, kolikor je depozita za subvencioniranje obrestne mere podjetnikom, pa je pokrit s presežki prihodkov iz preteklega leta, ki so znašali nekaj več kot 10,8 milijona tolarjev. MILAN JERŠEi 6 GOSPODARSTVO 28. december 2000, IBM Pogodba o gradnji porodnišnice podpisana ogodba o gradnji murskosoboške porodnišnice je podpisana. Podpisali so jo minister za zdravstvo dr. Dušan Keber v imenu države, Bojan Korošec kot direktor murskosoboške bolnišnice in izvajalec Gradis iz Ljubljane s podizvajalcema Gradis Ptuj in SGP Pomgrad. V njej je določeno, da je stoodstotni investitor gradnje država, da je vrednost objekta nekaj manj kot milijardo in sto milijonov tolarjev in da je čas dokončanja del september 2002. Ta teden pa so podpisniki sklenili še aneks k pogodbi, v katerem so opredelili izvajanje del v prvih treh mesecih in za to potrebnih 93 milijonov tolarjev proračunskih sredstev. Gradbena dela se bodo januarja torej lahko začela. O tem, zakaj je bilo treba podpisati aneks k pogodbi ali zakaj sedaj ni na voljo že zagotovljenih 235 milijonov tolarjev namenskih proračunskih sredstev, pa se bo še veliko govorilo in pisalo. MHi Nov tekstilni obrat M engeško podjetje File, proizvajalec tehničnih netkanih tekstilij, je prejšnji teden v Lendavi predstavilo svojo podružnico, kjer je trenutno zaposlenih šest ljudi, že sedaj pa mislijo na širitev in novo tehnologijo, ki bosta omogočili število zaposlenih na štirinajst. Kot nam je sporočila direktorica po družnice Renata Zgrabljič, dipl, inž., je vedno večje povpraševanje po izdelkih s filtrirno, zaščitno in drenažno sposobnostjo, ki se uporabljajo pri gradnji cest, tunelov, streh, itd., narekovalo, da je v Lendavi nastal nov proizvodni obrat, ki je vreden 150 mio SIT. Tako so odkupili od Mercatorja objekt v Kolo dvorski 43, kupili strojno opremo in uredili prostore po potrebi. Podjetje si želi poleg tega, da ima že kakovost, ki ustreza evropskim predpisom, februarja drugo leto pridobiti tudi certifikat ISO 1400, to pa pomeni, da ne bo onesnaževalec okolja. - C. K. Planika bo svoje čevlje prodajala sama Znajo narediti in prodati Milan Bajželj odpira trgovine ilan Bajželj, predsednik uprave družbe Planika iz Kranja; je prišel na otvoritev nove Planikine prodajalne v centru Mercator v Murski Soboti, pa ne spotoma ali ker bi po naključju imel toliko časa. Prišel je in s tem izrekel novo usmeritev novega vodstva družbe največjega usnjar-skopredelovalnega podjetja v Sloveniji. V Kranju so se odločili, da bodo narejene čevlje tudi sami prodali. Planika ima zato v Sloveniji že sedeminštirideset trgovin, nove pa odpirajo predvsem v okviru Mercatorjevih centrov. Potegujejo pa se tudi za kupce na trgih nekdanje Jugoslavije, potem Poljske in Češke. Prišli ste na otvoritev nove trgovine, za katero je zanimivo, da bodo v istem prostoru isti trgovci prodajali tudi čevlje Peka. Kako to? V prodajnih centrih večkrat nastopamo skupaj tako s Pekom kot Alpino. Nam se to zdi simpatično, saj v tem ne vidimo konkurence, ampak dopolnitev, saj je tako ponudba obutve večja in privlačnejša za kupce. To je osnovna ideja. Se bo razvila v kaj več, na primer v kapitalsko povezovanje slovenskih proizvajalcev obutve? Lahko da, lahko ne. O tem bodo odločili lastniki (op. p.: država je sedeminpetdesetodstotni lastnik, Gorenjska banka enajstodstotni, šest odstotkov ima SKB-banka, petindvajset odstotkov notranji lastniki). Sploh pa to ni bistveno, bistveno je, da je sodelovanje tam, kjer so od tega koristi. Po svetu uspešnost v tej branži ni toliko odvisna od kapitalske strukture ah povezav, ampak od tega, da proizvajalci sodelujejo v množičnih kooperacijah, če imajo seveda od tega koristi. - Planika kot družba je prestala obdobje pretresov, stečaj in potem prisilno poravnavo. Kakšne so razmere sedaj in kakšne so njene razvojne možnosti, obeti v prihodnje? Planika je bila res v popolnem propadanju, saj so bile izgube v prejšnjih letih izredno visoke, to pa seje presekalo s stečajem in prisilno poravnavo. Planika sedaj deluje in poleg tega agresivno vlečemo razvojne poteze. Zelo hitro se razvijamo, ne samo s širitvijo trgovske mreže, ampak tudi v proizvodnji. Organizirali in investirali smo v svoj lastni izobraževalni center. Kar se rezultatov tiče, pa je tako. Oseminde-vetdesetega leta je bilo izgube dve milijardi in pol, lani skoraj milijardo in pol, letos pa okoli štiristo milijonov. Izguba se večkratno zmanjšuje, potekajo pa tudi nekatere operacije, ki bodo morda omogočile, da bo Planika poslovno leto končala brez izgube. - Kolikšne so še obveznosti Planike iz postopka prisilne poravnave? Še dvesto milijonov do jamstvenega sklada. Vse drugo je poravnavo. - V Turnišču je po številu zaposlenih eden največjih obratov Planike, ki je tudi s svojim programom tržno zanimiv in uspešen. Kako kaže z njim? Obrat dela primerno uspešno in stabilno. To ni neka velika donosnost, ampak, kot je mogoča v teh okoliščinah. Njegova perspektiva je dobra, zlasti zato, ker izdelujejo kakovostno obutev za treking, s katero je povezan prosti čas ljudi. Ob prostem času pa je tudi dovolj denarja. Več pa bi se dalo narediti na področju trženja, tržnem pozicioni-ranju. Vse to, kar je dobro narejeno, mora biti bolje plačano. Več moramo prodati kot lastno bla govno znamko, še bolj uveljavljati vrednost, ki gre temu čevlju. Perspektivno gledano stavim na to. - Ali lahko napoveste pomembnejše poslovne poteze za prihodnje leto? Glavni koncept, ki ga razvija Planika, je ta, da zelo razširi drobnoprodajno mrežo v Sloveniji, v več državah nekdanje Jugoslavije, na Češkem in Poljskem. Gre za okoli dvesto trgovin, to pa je že evropska kategorija. Razširiti torej želimo lastne prodajne kanale z lastno blagovno znamko. Širjenje lastne drobnoprodajne mreže potegne za sabo tak obseg proizvodnih programov, da večji del poslovanja Planika obvladuje sama in je rezultat odvisen od njenega lastnega dela. V naslednjem letu bomo to le nadaljevali, se pravi hiter razvoj trgovine, to pa pomeni tudi vlaganje v proizvodnjo za najvišji tehnološki nivo. Tudi tukaj v Turnišču je to v zaključni pripravi. -Običajno se tam, kjer se posodablja proizvodnja, zmanjšuje potreba po delavcih. Kaj bo to torej pomenilo za zaposlene? V naslednjem letu ni predvideno zmanjševanje števila delavcev v Turnišču, medtem ko v Kranju in Majšperku lahko pride do nekih sprememb, ker je treba v Kranju hitro spreminjati strukturo. Gre za prestrukturiranje, v katerem se bodo ljudje prekvalificirali za druga dela. - Planika ima nov logotip. Se vam zdi primernejši od starega? Razlogov je več. Hitra dinamika sprememb v njenem poslovanju in programih je narekovala tudi zunanjo izraznost. Nov znak pa je tudi dosti bolj praktičen in uporaben v pojavnih oblikah, s tem da mi tudi prejšnjega znaka ne opuščamo. Ni izključeno, da določenih blagovnih znamk ne bomo spremljali s staro blagovno znamko, druga možnost, ki jo proučujemo, pa je ta, da bi določene trgovine preoblikovali v franšizno prodajo s starim znakom, tako da bi bila vidna razpoznavnost. - Pred prazniki zaposleni pričakujejo določeno nagrado, božičnico. Jo boste zagotovili? Božičnica bo najverjetneje v bonih, s katerimi bodo lahko ugodneje kupovali v naših trgovinah. Gre bolj za simboliko kot za veliko nagrado, saj rezultati družbe niso takšni, da bi iz poslovanja to že lahko izplačali. MAJDA HORVAT, foto: JZ1 Začetki pri lastnem poslovanju so najtežji Podjetja so pripravljena sodelovati Potrebno je preživljati družino Boris Voršič od Sv. Jurija ob Ščavnici pravi, da ni časa za pomisleke V sak obrtnik pozna zgodbo o težkem začetku in vzponu. Za naporno pot, polno najrazličnejših ovir, je treba precej energije in volje. Tako pripoveduje o svojem začetku tudi Boris Voršič, ki v Žihlavi v občini Sv. Jurij ob Ščavnici vodi svoje podjetje Vobi. Ukvarja se s trgovsko dejavnostjo, prodajo gradbenega materiala, začel pa je v lanskem juniju. Pred tem je v tukajšnjih prostorih poslovalo podjetje Les Ptuj, kjer je bil Boris tudi zaposlen. Ko so prenehali s poslovanjem, je ostal brez službe in odločil se je, da vzame v najem njihove prostore, ki jih namerava tudi odkupiti. Vsaj začetek je težak, saj ti v tem »tveganem« času nihče ne pomaga, še najmanj pa banke. »Ko bi najbolj potreboval kredit za začetni zagon, le-tega ne moreš dobiti. Banke postavljajo poboje, da moraš vsaj eno leto poslovati, vendar pa moraš imeti za to začetni kapital. V začetku pač vsakdo dvomi vate, zato sem mel tudi večkrat pomisleke o tadaljevanju. Nekako pa mi je redno uspelo, da sem razmišljal pozitivno in delal naprej, kajti če :e ne trudiš dovolj, si že takoj >bsojen na neuspeh,« je prepričan Boris. Všeč mu je, da dela am zase, da se sam odloča, kaj n kje naroči, tako vsaj ve, da je a napake sam odgovoren, to pa je npr. v podjetjih večna težava, saj si vedno odvisen od drugih. Konkurenca na tem področju je velika, vendar v tem okolišu tovrstne trgovske dejavnosti ni, zato je s prodajo še kar zadovoljen. Sem prihajajo kupci iz Cerkvenjaka, Juršincev, Male Nedelje in seveda domačini od Sv. Jurija ob Ščavnici. Za poslovanje v celoti skrbi Boris, pri čemer mu je v veliko pomoč tudi 22-letna Mateja Osterc, ki jo je zaposlil pred enim letom-. Mateja si je želela, da bi končala vsaj pripravništvo (končala je šolanje na srednji ekonomski šoli), ker pa je bil Boris zadovoljen z njenim delom, se je odločil, dajo zaposli, vendar pa seje morala Mateja kar precej prilagoditi svoji novi zaposlitvi. Poleg tega, da dela za računalnikom in strankami, je ob tem spoznavala še gradbeni material, morala pa se je naučiti upravljati tudi viličarja. V začetku se je le stežka privadila na misel, da bi Boris je z Matejinim delom zelo zadovoljen in sploh ni dvomil, da ne bi zmogla »moškega« dela, kot je npr. upravljanje viličarja. vozila viličarja, tudi kupci so z začudenjem pogledovali proti voznici. Sčasoma pa se je privadila in pravi, da je s službo zelo zadovoljna, še toliko bolj, ker je od doma oddaljena le tri kilometre. V Vobiju prodajajo vse potrebno za gradnjo, dopolnilno pa še plin. Boris je že tudi kupil tovornjak, ki precej pripomore k boljšemu poslovanju. Stranke so zadovoljne s prevozom na dom pa tudi vedno manj je stroškov za druge prevoznike. Zdaj mu manjka še licenca za prevozništvo (za prevoz tovora nad šest ton) in prav v tem času se pripravlja na izpit. Pred kratkim je dokupil nekaj zemlje za razširitev skladišča, tako da zdaj posluje na triindvajsetih arih. Da bo morala zdaj pot voditi samo še navzgor, ni samo Borisova želja, pač pa tudi potreba, saj je v tem času že lahko najel posojilo, ki ga bo seveda treba odplačati. A brez tega ne gre. Za kakovostno in raznoliko ponudbo so potrebna določena sredstva, truditi pa se mora tudi, da bo preživljal svojo družino. D. TIBAOT ■ Pogoji zaposlovanja invalidov so boljši nnštitut RS za rehabilitacijo je pripravil v Murski Soboti posvet o poklicni rehabilitaciji v lokalni skupnosti. Tu so se zbrali zaradi razvijanja pogojev za usposabljanje in zaposlovanje mladih invalidov v Pomurju in predstavili rezultate programa, ki poteka že tri leta. Še pred 5 leti smo imeli veliko večji delež nezaposlenih invalidov, kot je slovensko povprečje, in tudi najmanj možnosti za usposabljanje in kasneje zaposlovanje. Samo tri podjetja so v Pomurju, ki so namenjena zaposlovanju invalidov. S tem programom pa se je izkazalo, je povedal mag. Janez Vidmar s Centra za rehabilitacijo, daje Pomurje invalidom vendarle naklonjeno in pripravljeno pomagati. Ob tej priložnosti so odprli tudi prenovljene prostore Inštituta za rehabilitacijo. Leta 1996 je bilo na ZRS Murska Sobota prijavljenih 833 invalidnih oseb, to je bilo 8,3 odstotka brezposelne populacije. Glede na številno brezposelnost nasploh in s tem tudi invalidov so začeli program izvajati pred tremi leti. Osnovna ideja je bila v povezovanju strokovnih potencialov in strokovnih možnosti inštituta območne enote Zavoda za zaposlovanje in lokalnih virov, to so podjetja, ki bi bila pripravljena sprejeti mlade invalide na usposabljanje ter sodelavce, ki bi pri tem pomagali prek javnih del. Povprašali so pri stotih pomurskih podjetjih in kar 70 jih je bilo pripravljenih za sodelovanje, za usposabljanje mladih in kasneje tudi za zaposlovanje. »Stroške usposabljanja je plačal Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, podjetja pa niso zahtevala povrnitve stroškov mentorstva,« je povedal Vidmar. Skupno se je pri njih usposabljalo 120 mladih invalidov, starih do 30 let, od tega so jih po končanem usposabljanju 42 odstotkov zaposlili za določen čas. Ob tej priložnosti so tudi uradno odprli nove prostore Inštituta za rehabilitacijo v Murski Soboti, kjer bodo izvajali predpoklicno usposabljanje in psihosocialni program. V letu 2001 bodo odprli še vmesne delavnice za usposabljanje in zaposlovanje težjih invalidov. Če bi le-ta uspešno zaživel, bi se lahko težje zaposljivi postopoma redno zaposlovali. Predvidevajo, da bi bilo v program predhodnega usposabljanja vključenih 30 do 40 ljudi, v psihosocialnega pa do 50. Naj omenimo še to, da za to populacijo skrbijo tudi druge organizaciji:, kot so Ozara, Sonček, Društvo za slepe in slabovidne ter druge, v prihodnje pa si bodo prizadevali, da bi se vse te organizacije in društva povezali na neki neformalni ravni, tako da bi skupaj lažje prišli do boljšega rezultata. A. NANARITUPER RODEŽi VESTNA , 28. december 2000 KMETIJSTVO Brez zalog Nadzorni svet o poslovanju v Pomurki Mesni industriji Upajo na višje cene delniški družbi Kapela in vinar- so s prodajo vina v V letu 2000 zadovoljni, niso pa zadovoljni s cenami, ki so jih dosegali na tržišču. V letošnjih prvih desetih mesecih so se cene vina v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer povečale za 12 odstotkov, vendar to povečanje ne dohiteva stroškov, ki jih imajo s pridelavo vina. Upajo, da se bodo razmere v prihodnjem letu izboljšale in da bodo tudi finančni rezultati zato ugodnejši. Petdeset zaposlenih v družbi Kapela trenutno gospodari na 110 hektarjih rodnih vinogradov, v postopkih denacionalizacije so del vinogradov že vrnili, nekaj pa jih bodo še v prihodnje. Suša v letošnjem letu je sicer pustila posledice tudi v njihovih vinogradih, navkljub vsemu pa so v lastnih vinogradih natrgali 960 ton grozdja, 280 ton pa so ga odkupili še od zasebnih vinogradnikov. Direktor Matej Ivanuša pravi, da so v sode spravili toliko vina, kot ga bodo lahko prodali in obeti so, da bo prodaja dobra. Starih zalog vina nimajo, saj so te prodali do trgatve in v oktobru so morali dati na tržišče že novo vino! Podjetje ostaja še naprej v večinski lasti zaposlenih, letos so ustanovili družbo poo-blaščenko, ki ima 54-odstotni delež v delniški družbi, 18-odstotni lastnik Kapele pa je letos postalo tudi podjetje Radgonske gorice. Razen nekaj obnov v letu 2000 v družbi Kapela niso imeli večjih naložb, te pa jih čakajo v prihodnjem letu, saj nameravajo v celoti zamenjati polnilno linijo. L. KOVAČ ■ Miklavž in božiček pospravila pridelek Vsaj kar se vremena tiče, je bilo leto, ki se izteka, muhasto, kmetijcem pa ne ravno naklonjeno -_________________________________ — 1’ udi vinogradnikom ne, vendar se ti navkljub vsemu ne morejo pritoževati. Če je suša ponekod vzela nekaj pridelka, pa je bila zato narava radodarna s kakovostjo. Zanjo pravijo, da je ena boljših, letošnji vinski letnik pa bo pri tistih, ki znajo dobro kletariti, celo med najboljšimi letniki stoletja. Kultura pitja se je tudi pri Slovencih v zadnjem času močno spremenila in vedno več .pivcev posega po kakovostnih vinih. Zato se tudi vedno več vinogradnikov odloča za posebne trgatve, od poznih do najrazličnejših izborov in tudi za ledene trgatve. Slednjim vsaj zaenkrat ne kaže najbolje, saj so se v drugi polovici decembra temperature le dva dni spustile do predpisanih za ledeno trgatev, zdaj pa v vinogradih ni več veliko grozdja, ki bi počakalo na naslednji daljši mraz. Vinorodne gorice v pokrajini ob Muri so znane po številnih posebnih trgatvah in pri posameznih vinogradnikih so nekatere postale že tradicionalne. Med njimi omenimo Prešernovo trgatev v kramarovskih goricah Kmetijskega gospodarstva Rakičan, Miklavževo trgatev v podjetju Radgonske gorice, božično trgatev v družbi Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo, Lucijino trgatev pri Kupljenovih v Okoslavcih, pa novoletne trgatve pri različnih vinogradnikih in še bi lahko naštevali. Ker vinogradniki že dolgo ne pomnijo tako zgodnjih trgatev, kot je bila letošnja, saj so grozdje začeli trgati sredi septembra, pogoji za nekatere omenjene trgatve niso bili najboljši in marsikje so trepetali, ali bo grozdje vzdržalo na trti. Pa je, vsaj do božiča, ko je zmanjkal le kakšen dan strupenega mraza, da bi lahko pridelali ledeno vino. LUDVIK KOVAČ« □ Lastniki zahtevajo čiste račune V zaključnem računu se izgubi ne bo moč izogniti a zadnji seji nadzornega sveta Pomurke Mesne industrije so ocenjevali poslovanje družbe do konca novembra in njen finančni položaj. Ugotovili so, da so v Pomurkini klavnici v letošnjih enajstih mesecih zaklali 66 tisoč prašičev in 10.500 goved. Največji zakol so beležili v prvi polovici leta, medtem ko je bil zaradi zmanjšanja uslužnostnega klanja v drugi polovici leta zakol nižji. Sicer pa podatki kažejo, da je povsod v državi letos zakol nižji, saj so v Pomurki Mesni industriji lani zaklali 81.514 prašičev in 11.859 goved. Med sedmimi industrijskimi klavnicami v Sloveniji največji delež zakola odpade na Pomurkino, saj so v njej leta 1998 zaklali 20,8 odstotka vseh goved in 19,7 odstotka svinj, lani so tu zaklali 24 odstotkov vseh svinj in 18,5 odstotka govedi, v desetih letošnjih mesecih pa so soboški mesarji zaklali 20,4 odstotka vseh goved in kar 26,3 odstotka vseh prašičev. Zanimiva je prodaja junčjega mesa, tega so v desetih mesecih prodali 1.100 ton, v novembru in decembru se je njegova prodaja nekoliko zmanjšala, kljub ponovnemu pojavu bolezni norih krav pa ni zastala prodaja svežega junčjega mesa v Italijo. V desetih mesecih so prodali tudi 1.100 ton prašičjega mesa, pomemben delež Po-murkine proizvodnje pa predstavlja proizvodnja mesnin. Ta v zadnjem času spet narašča in bo letos dosegla najvišji nivo v zadnjih petih letih. To potrjujejo tudi podatki, po katerih so leta 1996 v Pomurki Letos manj posebnih trgatev Na Miklavževi trgatvi podjetja Radgonske gorice na Janževem vrhu. Foto: NJ Le kakšen dan mraza je manjkal, pa bi božična trgatev družbe Kapel bila ledena. Foto: LK izdelali skoraj 2 tisoč 900 ton mesnih izdelkov, v letu 1997 blizu 3 tisoč 200 ton, v letu 1998 je proizvodnja nekoliko presegla 3 tisoč ton, lani padla na 2 tisoč 952 ton, po načrtovanjih pa bodo letos izdelali 3 tisoč 545 ton mesnih izdelkov. Iz izkazov uspeha do konca letošnjega oktobra je razvidno, da razultati niso najugodnejši. Rezultati poslovanja so bili še posebej sla-' bi v prvem polletju, medtem ko se v drugi polovici leta izboljšujejo. Na rezultat poslovanja bo gotovo vplival stečaj dveh hčerinskih podjetij, Pomurke Transporta in Pomurke Trženja Ljubljana. Zlasti na račun slednje bodo potrebni veliki odpisi in to se bo neugodno odražalo na izkazu uspeha, pravi direktor Pomurke Mesne industrije Milan Koren. Po Korenovih besedah je spremembe pričakovati tudi v bilanci stanja, saj je nadzorni svet s sklepom zadolžil upravo, da ponovno V Klavnici Mesne industrije je zdaj redno zaposlenih 125 delavcev, v Predelavi pa 119, vendar v slednji zaradi povečanega obsega predelave pogodbeno dela še 16 delavcev. Od 15. decembra v Mesni industriji ne delajo več tisti, ki so bili po stečaju zaposleni za določen čas ali po pogodbi. Milan Koren zatrjuje, da Pomurka delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, ne odpušča. oceni premoženje Pomurke ter iz njega izloči vsa sredstva, ki niso potrebna za poslovanje, prav tako pa tudi vsa tista, za katera še niso končani denacionalizacijski postopki. Nadzorni svet vztraja, da morajo biti računovodski izkazi konec leta čim bolj realni, realno je treba ovrednotiti zaloge ter ustrezno zavarovati tveganja pri kupcih. Nadzorni svet prav tako zahteva racionalizacijo proizvodnih procesov v klavnici in predelavi, zato mora uprava že do naslednje seje pripraviti poročilo o organizacijskih spremembah, ki bodo prispevale k boljšim rezultatom poslovanja v družbi. Uprava mora do februarja prihodnje leto tudi oceniti razmerje med obveznostmi in terjatvami ter kapitalsko ustreznost družbe. O tem, kakšni bodo rezultati po zaključnem računu, direktor zaenkrat ne želi dajati izjav, vendar vse kaže, da bo Pomurka Mesna industrija leto 2000 zaključila z rdečimi številkami. Kot smo že zapisali, bo treba vzroke za to iskati v stečaju dveh hčerinskih družb, nekaj izgube pa se bo nabralo tudi v tekočem poslovanju. Kljub težavam, s katerimi se srečuje Mesna industrija, pa obnovitvena in vzdrževalna dela v Klavnici tečejo po strateškem načrtu. Za posodobitev je zagotovljenih 450 milijonov tolarjev, aprila bodo začeli z zamenjavo klavnih linij, do junija prihodnje leto pa bo obnova v celoti končana. Že zdaj obnavljajo zamrzovalne tunele in skladišča zamrznjenega mesa, sanirajo streho, urejajo vodovodni sistem, zamenjujejo hladilno tehniko, potekajo pa tudi druga dela. Po končani rekonstrukciji bo Pomurkina klavnica s sodobno tehnologijo usposobljena za konkurenco s sleherno evropsko klavnico. Ker je v strateškem načrtu Pomurke Mesne industrije predvidena preselitev obrata Predelava na prostor ob klavnici, je nadzorni svet naložil upravi, da začne z aktivnostmi za začetek gradnje novega objekta za predelavo. LUDVIK KOVAČI Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Radgona, prodajalna Radenci__________ artikel mpc v sit motorna žaga kb3501 alko 41.871,00 motorna žaga solo 639 58.454,00 motorna žaga elektrabeckum gk 16301 25.988,00 motorna žaga stihi 026 114.195,00 motorna žaga stihi 025 88.624,07 motorna žaga stihi 039 115.499,00 visokotlačni čistilci: electrobeckum hdm 190 179.990,00 electrobeckum hdm 100 137.999,00 electrobeckum hdm 125 59.900,00 electrobeckum hdm 115 43.515,00 electrobeckum hdm 105 30.990,00 Stihi re 105 48.509,22 kircher ms 620 90.440,00 mesoreznica - ročna, štev. 5 3.058,80 mesoreznica - ročna, štev. 8 3.457,20 mesoreznica - ročna, štev. 10 3.842,70 mesoreznica - ročna, štev. 12 4.522,50 mesoreznica - ročna, štev. 22 6.399,00 mesoreznica - ročna, štev. 32 7.483,00 akumulatorji:____________________________ 110 ah___________________________________17.019,00 135 ah 19.494,00 150 ah__________________________20.760,00 97 ah___________________________12.432,30 100 ah 12.735,00 55 ah 7,725,00 45 ah 6.337,00 75 ah 9.753,00 posoda za meso, oglata, 651 1.899,00 posoda za meso, oglata, 901 2,784,00 posoda za meso, oglata, 821 3,065,00 posoda za meso, oglata, 501 1.591,00 škaf, okrogli, 451_______________1,195,00 škaf, okrogli, 50 I______________1,579,80 škaf, okrogli, 601_______________2.371,00 škaf, okrogli, 701 3.421,00 zaboj s pokrovom, pvc, 201 520,00 zamaški buteljčni, 100 kom 2.649,00 zamašek buteljčni, 1 kom 22,30 pluta extra za buteljke, 1 kom 44,30 zamašek pluta prima za buteljke, 1 kom 24,39 pluta zamašek, 45mm *40 mm 132,60 pluta zamašek, 35 mm________________95,80 pluta zamašek, 26 mm________________89,00 pluta zamašek,33 mm_________________83,90 pluta zamašek,25 mm 50,00 zamašek za litrsko steklenico 31,60 razkuževalec za steklenice, ročni 3.257,00 vrtljivi pralec za steklenice 12.490,00 čepilnik za steklenice___________2.960,00 zapiralec korona________________16.554,00 stekleni balon, 51 _______________636,00 stekleni balon, 10 I_____________1.085,00 stekleni balon, 151_____________1.526,00 stekleni balon, 201______________1.851,00 stekleni balon, 25 I____________1,999,00 stekleni balon, 34 I____________2.377,00 stekleni balon, 541 2.920,00 lopata za sneg, pvc z jeklenim robom__________ 1.266,00 lopata pvc za sneg 1.279,70 snežna lopata, širina 50 cm 1.553,90 zložljiva lopata za v avto_______1.599,00 alu. lopata z ročajem 2.093,80 brzoparilnik, pocinkani, 1201 29.925,00 brzoparilnik inox, 80 I_________30.499,00 alu, brzoparilnik, 105 I________35.981,00 alu. brzoparilnik, 801 33.442,90 samokolnica, montažna 6.138,00 samokolnica za kmetijstvo 6.500,00 čistila za molzno opremo: zlatol mr/f, 5/1_________________3.165,80 calgonit s, 5/1 ■ 4,186,00 calgonit d, 10/1 5.699,00 calgonit komplet, 5/1____________5.200,00 calgonit s, tekoči, 12 I_________7.669,00 calgonit s, prašek, 2,5 kg 2.955,00 calgonit Ir, tekoči, 12/1________6.999,00 calgonit s, tekoči, 51___________3.199,00 calgonit d, tekoči, 51 . 3.199,00 olje za molzni stroj, 1/1 850,00 calgonit koncentrat za čiščenje vimena, 1/1__________1.362,00 calgonit brisače za vime, 2/1 1,341,00 filtri za mleko, 160mmx220 mm, 200 /1 1,327,50 filtri za mleko, 320 min»60 mm, 250/1 KRONIKA 28. december 2000, Zgodilo se je... Moščanci 47-letni Boris Peček iz Čepinec se je v ponedeljek, 25. decembra, okrog 18. ure peljal z osebnim avtom Opel Vectra avstrijske registracije po regionalni cesti Martjanci-Mačkovci. Zunaj Moščanec je začelo v blagem desnem preglednem ovinku vozilo zanašati na poledeneli cesti in je bočno trčil v terensko vozilo Pajero, s katerim se je pripeljal z nasprotne smeri Alojz G. iz Murske Sobote. Voznika sta ostala ukleščena v vozili in iz njiju so ju izvlekli gasilci PGD Murska Sobota. Voznik Boris se je žal tako hudo poškodoval, daje na kraju nesreče umrl, hudo pa sta se poškodovali njegovi sopotnici žena Marija P. in hčerka Melita P. Hude poškodbe pa je dobila tudi Brigita G., kije bilasopotnica v vozilu Alojza G. Zagajski Vrh Na glavni cesti I. reda zunaj naselja Zagajski Vrh se je zgodila 20. decembra prometna nesreča, ko se je 33-letni Boris R. iz Murske Sobote vključeval v promet z lokalne ceste na glavno in pri tem izsilil prednost pred voznikom tovornega avta 27-letnim Antonom Š. s Tišine. Gmotne škode je za dva milijona, oba pa sta se k sreči le lažje poškodovala. Lipovci 20. decembra ob 21.20 se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti I. reda zunaj Lipovec. 61-letni voznik osebnega avta Peter B. iz Ne-mčavec je domnevno zaradi nepravilnega zavijanja v levo na stransko cesto izsilil prednost pred 20-letnim avtomobilistom Leonom L. iz Dokležovja. Po trčenju je vozilo povzročitelja nesreče še oplazilo osebni avto 41-letnega Mirana B. iz Pivole. Hudo so se poškodovali: Leon L. ter so sopotnici v vozilu Petra B.: 58-letna Terezija in komaj petletna Saša B. Materialna škoda znaša 2,5 milijona tolarjev. Hotiza V bližini Ininega bencinskega servisa se je zgodila 24. decembra ob 22.10 prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo službeno policijsko vozilo znamke Puch. Policist Robert G. iz Gaberja je namreč zapeljal s poledenelega cestišča na mostu na njivo, kjer se je večkrat prevrnilo in je iz njega začelo teči gorivo. Posredovati so morali reševalci oziroma gasilci Nafte. Voznik in sopotnik, prav tako policist, Mitja H. iz Rakičana sta se hudo poškodovala, škode na avtu pa je za milijon in pol tolarjev. Mele 38-letni Marjan N. iz Murskih Črnec se je 20. decembra zaletel z osebnim avtom v živo ograjo pri Avtoradgoni, to pa ne preseneča, saj je preizkus z alkotestom pokazal, da ima 3,14 promila alkohola, povrh pa še neveljavno vozniško dovoljenje. Ni upošteval prepovedi nadaljnje vožnje in se je zapeljal v Radence, kjer je avto v rondoju povsem razbil. Tam so ga spet preizkusili z alkotestom, ki pa je že pokazal nekaj več: 4,12 promila. Očitno se je med vožnjo nekje ustavil in se dodatno napil ter končno povsem omagal. Sodnik za prekrške bo imel ž njim kar nekaj dela. Lendava Na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti so policisti opravili hišno preiskavo pri V. K. v Lendavi in pri F. K. v okolici Lendave. Našli in zasegli so sedem pištol v obliki svinčnika za izstreljevanje malokalibrskih nabojev in povrh še eno pištolo neznanega kalibra. Zasegli so tudi nekaj nabojev za doma izdelane pištole. Oba bodo ovadili. Vlomi, tatvine in še kaj Neznanec je ukradel iz avta, parkiranega v Murski Soboti, različne dele in oškodoval lastnika za 30.000 tolarjev, - Za 50.000 tolarjev škode pa je naredil nočni tič na avtu, parkiranem na avtobusni postaji v Murski Soboti, kajti zlomil je steklo na desnih vratih, nato pa ukradel iz notranjosti avtoradio. - Točilnica ob Muri v Ižakovcih je čez noč ostala brez nekaj deset steklenic piva in kokte, zato je oškodovana za 26.000 tolarjev. - V Pro-sečki vasi je nekdo s silo telesa premaknil sicer zaklenjena vhodna vrata na počitniški hišici in vstopil v notranjost, kjer je pobral nekaj hrane, pijače ter oblek, s čimer je oškodoval letnika za 30.000 tolarjev. - Na božič, 25. decembra, med 1.30 in 6.15 je neznanec vlomil skozi vhodna vrata v cerkev sv. Katarine v Lendavi, nato pa odšel naprej v zakristijo, kjer je ukradel dva keliha in kipec Jezusa. Škode je za 280.000 tolarjev. - V cerkvi v Radencih pa je 26. decembra nekdo ukradel manjši nabiralnik, seveda v upanju, da je v njem veliko denarja. Policisti tatu seveda iščejo. S. S. ■ Marija, katere dekliški priimek je bil Behek, se je že v sedemnajstem letu starosti zaposlila v polnilnici mineralne vode na Petanjcih in delala v Radenski vse do upokojitve. Alojz Flegar pa je bil doma v bližnjih So-dišincih in se je skozi življenje prav tako prebijal kot delavec. Na Petanjcih je srečal Marijo in po dobrem letu poznanstva sta se poročila. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Z veliko ljubezni, dela in odpovedovanja sta zase in za svoje otroke postavila prijeten dom na Petanjcih, kjer pa zdaj prebivata z najmlajšim sinom, drugi otroci pa so si ustvarili lastne domove. Flegarjeva sta zelo srečna tudi s svojimi tremi vnuki, še posebno pa s tremi majhnimi pravnukinjami. Še kar zdrava sta. Marija rada kolesari in oba se redno udeležujeta upokojenskih izletov. Flegarjeva sta pred kratkim svojo zakonsko zvezo ponovno potrdila na matičnem uradu na Tišini, nato pa še z zahvalno mašo v domači farni cerkvi ter druženju s svojimi najdražjimi. - Š. S. Umor podjetnika Janka Makoterja Je umor naročila žena Milica? V Trije osumljenci v priporu, četverica na prostosti noči na 24. september 1999 je izginil iz nezaklenjene garaže podjetniške družine Makoterjevih na Cvenu kovinsko moder BMW 530, letnik 1999, registrska številka MS 16 99 H, vreden več kot sedem milijonov tolarjev. Za tatvino avta je bila osumljena in aprila letos obsojena deseterica »Štajercev«, med katerimi je bil tudi oškodovančev sin, ki so mu naložili za pomoč pri tatvini in prometu z mamili enotno kazen dve leti in pol zapora. Dva dni pozneje, 26. septembra 1999, ob 7.20 pa so operativ-no-komunikacijski center v Murski Soboti obvestili, da so našli v stanovanju mrtvega 45-letnega podjetnika Janka Makoterja in da je bilo po prvih zbranih podatkih ugotovljeno, daje umrl nasilne smrti. Pozneje je prišla v javnost še vest, da je bil ustreljen s pištolo iz neposredne bližine in da se je storilec znesel nad njim še s hladnim orožjem. 7. novembra 2000 nekaj minut po 2. uri pa je neznanec odvrgel eksplozivno telo na dvorišče Policijske postaje v Ljutomeru, v istem času pa je bila raketirana stanovanjska hiša na Cvenu, kjer stanuje s svojo družino komandir PP Ljutomer Jože Makoter, brat pokojnega Janka Makoterja. Kar vrstili so se neljubi dogodki, ki so polno zaposlili organe odkrivanja - policiste in kriminaliste ter specialne službe ministrstva za no- tranje zadeve. V obsežni preiskavo so preverili alibije 234 osebam, zbrali so 909 informacij občanov, preverili 1.372 osebnih in 47 tovornih vozil, opravili so tri preglede terena in 37 hišnih preiskav. Direktor policijske uprave Aleksander Jevšek je na tiskovni konferenci, sklicani potem, ko sta odjeknili eksploziji v Ljutomeru in Cvenu, izjavil, da so se storilci s tem, da so streljali na omenjena objekta, »podpisali« (razkrili, op. p.). Zaradi izrednega pomena omenjenih kaznivih dejanj so bili v preiskavo ne> posredno ali posredno vključeni vsi policisti PU Murska Sobota pa tudi policisti drugih PU v Sloveniji in strokovnjaki Urada kriminalistične policije Generalne policijske uprave. V njej so uporabili klasične in tudi posebne operativne metode in sredstva. Preiskava je kmalu pokazala, da so umor podjetnika Janka Makoterja in omenjeni eksploziji - povezani. So delo istih storilcev. Klobčič se je začel nenadoma hitro razmotavati in potem, ko so zbrali dovolj dokazov, so prejšnji teden odvzeli prostost in po odredbi preiskovalnega sodnika priprli: 32-letnega Bojana Žalika iz Dolnjega Lakoša, 24-letnega Ludvika Olaja iz Dolge vasi in 45-letno Milico Makoter s Cvena. Prva dva sta osumljena, da sta v lanskem septembru umorila podjetnika Janka Makoterja, tretja pa naj bi umor naročila in plačala. Menda se je hotela znebiti sredi letošnjega leta še sina Tomija, vendar naj ga osumljena morilca ne bi našla oziroma naročila nista uspela izvršiti. Milica, sicer zelo uspešna podjetnica, naj bi tudi naročila raketiranje stanovanja moževega brata Jožeta na Cvenu, to naj bi storil osumljeni Žalik, in met bombe na PP, to pa naj bi storil osumljeni Olaj. Menda cilj ni bil le ustrahovanje policistov, ki so bili osumljenim morilcem že močno na sledi, ampak je šlo za nov poskus umora, zlasti komandirja in njegove družine. Policisti so sicer pridržali za določen čas še štiri druge, ki so menda vedeli, kdo sta morilca in kdo naročnik. Po določenem času pridržanja na policiji preiskovalni sodnik zanje-ni odredil pripora. To pa so: 21-letna B. R. in 22-letna B. O., obe z območja lendavske občine, in 19-letna K. K. in 33-letni D. Š., oba z območja ljutomerske upravne enote. Na četrtkovi tiskovni konferenci na PU v Murski Soboti so povedali, da s prijetjem osumljencev delo še ni končano, kajti opraviti je treba še analize najdenih dokazov na ogledih krajev kaznivih dejanj in pri hišnih preiskavah. Treba bo razjasniti tudi nekatere povezave med omenjenimi osumljenci in osebami, ki jih doslej še niso obravnavali... Zaradi tega podrobnosti o izvršitvah kaznivih dejanj, vlogah posameznih storilcev pri pripravi, izvršitvi in pomoči pri storitvi kaznivega dejanja ... zaradi interesov preiskave in sodnega postopka še niso mogli pojasniti. V javnosti pa seveda krožijo vsemogoče govorice: o tem, zakaj se je osumljenka znebila moža (z nekim dejanjem naj bi jo močno prizadel), o tem, koliko (?) tisoč mark je plačala (in da je bil o tem sestavljen dokument)... Na lendavskem koncu vedo ljudje povedati, da je vse izdala neka Ro-minja, in tako naprej. Res pa naj bi bilo tudi, da sta si osumljena morilca nenadoma dokaj gmotno opomogla in se je vsaj eden vozil z mercedesom. Zelo tragična zgodba za premlevanje v božičnem in novoletnem času. Je pa pomembno, da so jih policisti po daljšem času vendarle razkrili. Sicer pa so ves čas poudarjali, da so storilcem na sledi in da jih bodo prijeli, brž kot bodo imeli za zločin tudi materialne dokaze. Eksploziji v Ljutomeru in na Cvenu sta vse pospešili. Morda pa so bili storilci že v taki psihični stiski, da so »morali« še nekaj narediti, da bi jih končno prijeli? Š. S. ■ S plinom se ne kaže »igrati« Predbožična eksplozija pri Ivanjkovcih Franc Viher iz Libanje v življenju nima sreče red dobrim letom je 45-letni Franc Viher še živel v zunajzakonski skupnosti v Brebrovniku, potem pa si je kupil hišico v Libanji 24. Da, hišico, ker je bilo poslopje, veliko pet krat šest metrov, bolj podobno počitniški hišici, saj je imelo le sobo, kuhinjo, shrambo in verando. Kar dovolj za enega stanovalca, ki je v življenju sicer veliko prestal. Ni imel namreč normalne mladosti in topline staršev, saj je rasel v rejništvu in svoje brate je odkril šele, ko je bil že v srednjih letih. »V nedeljo ga je obiskal brat, ki živi v Mariboru. Pripeljal mu je tudi plin v plinski jeklenki za ogrevanje s plinsko pečjo. Vprašali smo ga, ali bo jeklenko znal priključiti sam, ali pa mu bo to storil kdo od naše hiše. Posvarili smo ga še, naj menja tudi tesnilo. Franc, ki se je včasih vedel čudaško, dasiravno je bil zaposlen na ormoški komunali, je odklonil našo pomoč. Natanko ob 14.46 je odjeknila eksplozija, ki je povsem zrušila poslopje,« nam je pripovedoval sosed Marjan Kociper. Na kraj dogodka je brž stekel Te dni zelo aktualno Original ali ponaredek? Poiščite razlike in ne podobnosti S pet so se pojavili v obtoku ponarejeni bankovci slovenskih tolarjev. V prazničnih dneh, ko je gneča vsepovsod, pa tako tudi pred blagajnami, bodo razpečevalci ponaredkov skuša- li biti še bolj dejavni, zato so na soboški policijski upravi pripravili obsežno informacijo o tej problematiki, iz katere povzemamo nekaj nasvetov. Posamezni razpečevalci imajo pogosto pri sebi samo en ponarejen bankovec in se pri odkritju zagovarjajo, da so tudi sami oškodovanci. Najpogosteje razpečujejo oziroma menjujejo denar v bankah na ta način, da med več originalnih bankovcev podtaknejo tudi ponaredek in se potem pretvarjajo, da zanj niso vedeli. Žrtve so poleg bank tudi razne menjalnice, bencinski servisi, igralnice, trgovine, gostilne in tudi fizične osebe. Kaj storiti, da bi se obvarovali pred ponaredki? Preglejte denar, ki ste ga prejeli. Če dvomite v pristnost bankovca, preverite v banki, menjalnici ali drugi ustanovi. Primerjajte sumljiv bankovec s pravim bankovcem enake vrednosti in enakega leta izdaje. Poiščite razlike in podobnosti! Kaj pa, ko ste prejeli ponaredek? Nikar ga ne vrnite osebi, ki vam ga je dala. Takoj pokličite na telefon 113. Zapomnite si osebni opis osebe in njenih spremljevalcev. Zapišite si podatke kakršnegakoli osebnega dokumenta, registrske številke osebnega vozila, opis vozila itd. Izročite ponaredek pooblaščeni osebi - policistu. S. S. ■ To, kar vidite, so razvaline po ekploziji plina v Libanji pri Ivanjkovcih; maloprej (na dan pred božičem) pa je bila lepa vikendica. - Foto: Š. S. Kociprov sin Simon in s seboj ponesel motorno žago in se z rezanjem prebil do nesrečnika. Sreča v nesreči je, da po eskploziji plina ni zagorelo, vsaj ne v večjem obsegu, zato je tlelo upanje, da je morda nesrečni Franc Viher preživel. Res je ostal pri življenju. Naj se sliši še tako nelogično: rešil gaje stropni tram, ki je obtičal nad kavčem, na katerem je počival nesrečnik, in tako preprečil, da bi se nanj zrušil strop, stene in vse drugo, ki se ni razletelo naokoli. »Gasilci smo kar hitro pritekli in Franca rešili ter poskrbeli za reševalno vozilo, ki ga je odpeljalo v ptujsko bolnišnico. Menda je dobil le lažje opekline po obrazu in rokah.« Tako je dejal poveljnik ivanjko-vskega gasilskega društva Peter Kavčič, ki smo ga ogovorili v bližini libanjskega razdejanja. Seveda so gasilci zavarovali razvalino pred nepovabljenimi gosti in vremenskimi razmerami. Brž ko si bo nesrečni Franc Viher vsaj malo opomogel, mu bodo skušali pomagati. Ta je odločen, da se v Brebrovnik, kjer ima menda sina, ne bo več vrnil. Pač zaradi nesoglasij in - kako kruto - pred tremi leti je bil pri tisti hiši hud požar. In kakšen je nauk iz te neprijetne zgodbe? S plinom je treba ravnati previdno. Torej: tesnila rajši menjajmo ob vsaki menjavi jeklenke, z milnico preizkusimo, ali morda plin ne uhaja; pogosteje je treba menjavati tudi gumirane.cevi in tako naprej. Vsi bolj ali manj dobro vemo, kaj moramo storiti (in česa ne smemo storiti), toda včasih smo malomarni, potem pa je vedno več nesreč. Ta zadnja k sreči ni terjala življenja, ampak le veliko materialno škodo. Š. S. ■ WW«K, 28. december 2000 KULIUKA Pogled Narcisa Aktiv slavistov gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Huzjanova razstava v soboški galeriji likar Zdenko Huzjan (1948) je po rodu iz Lendave, živi in dela v Ljubljani, njegova zelo prepoznavna emblematična likovna govorica pa ne more skriti duha panonskega prostora. Za sabo ima že več kot 70 samostojnih predstavitev in 290 skupinskih razstav, več priznanj in nagrad ter obsežno bibliografijo. S Murski Soboti se je predstavil prejšnjo sredo z izborom slik oziroma ciklov, ki jih je odbral kustos Robert Inhof. Za katalog je napisal tudi spremni esej, s katerim si bomo gotovo olajšali in poglobili doživljanje razstavljenih podob. Eseju je bila namenjena dopoldanska tiskovna konferenca, kije odprla nekaj zanimivih vprašanj, med katerimi tisto o premajhni udeležbi predstavnikov medijev niti ni bilo tako obrobno. Pojavilo se je tudi vprašanje o slikarjevem so razmerno poznem vstopu v soboško razstavišče, a najbrž je bilo smotrno počakati na ustreznega »razlagalca«. To delo po besedah direktorja mag. Franca Obala opravlja Robert Inhof - s študijskimi razstavami skrbi tudi za strokovno spremljanje umetnikov. Tak raziskovalni pristop pa zahteva po mnenju pisca eseja tudi dosleden način izbora, pri katerem mora priti do izraza vsaka slika, zato je moral izločiti zgodnja dela pa tudi nekatere druge cikle. Obenem pa je bilo treba zajeti daljše obdobje, zato se je odločil za najbolj prepozna- Prekmurska delovna ročica prvi polovici decembra je razstavljala v domu duhovnosti v Kančevcih Otilija Kreft iz Kroga, naslov njene razstave pa je bil Ta prekmurska delovna ročica. Kreftova seje rodila leta 1944 v Vanči vasi, učiteljišče v Murski Soboti pa je končala leta 1963. Na Višji šoli za socialne delavce je diplomirala dvajset let kasneje, na Fakulteti za organizacijske vede Kranj - Univerza Maribor pa leta 1985. Od 1994. leta se ukvarja z grafiko, ilustracijo, kiparjenjem in slikanjem. Živi in dela v Krogu in je članica DLS, ZLDS, kluba PAC, ADS in U3. Izobraževala se je pri individualnih mentorjih slikarstva, v slikarski koloniji, delavnicah in v osnovnih šolah kot pedagoška delavka pri poučevanju likovne vzgoje na razredni in predmetni stopnji. Sodelovala je na 28 skupinskih razstavah in eni potujoči, imela pa je tudi že devet samostojnih razstav po Sloveniji. TK vno formo - homunkulusa, kije res samo segment slikarjevega ustvarjanja, po drugi strani pa je njegov emblem oziroma kar podpis. Veliko je bilo izrečenega tudi o slikarski (slikarjevi) snovi in njeni pojavni obliki: ho-munkulus, človeček, ki so ga skušali umetno ustvariti srednjeveški alkimisti, naj bi bil karikatura, margina osrednjega bibličnega prizora ustvarjanja človeka po božji podobi. Skupaj z vsemi drugimi (drstenje, gnezdenje, molk, Hadikova mu mija, privlačnost smrti) je mogoče govoriti o panonskih temah, o nečem, kar se je vtisnilo v otroški spomin in se obogatilo ob poznejših vplivih. Interpretacija, pravi Inhof, je samo ena od možnih, to pa je po mnenju navzočih znak, da ima umetnina veliko izpovedno moč. Veliko težje da je, če umetnina ne dopušča nobenega diskurza. Ob tem ni bilo mogoče mimo pojma genius loči - to je simbolike panonskega prostora, ki določa naše slikarje in seveda tudi Huzjana. Kot je rekel sam, je cikel Molk povezan s praznim (panonskim) prostorom -stičiščem zemlje in neba. Pou V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je bil tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert Zdravniškega pevskega zbora iz Zagreba oz. Medici Cantores Zagrebienses, ki ga je organiziral soboški lions klub. Dirigiral je prof. dr. Mijo Bergovc, solisti so bili basista prof. dr. Šime Mihatov in asist, stom. Luciano Batinič, tenorist je bil dr. med. Željko Jurašinovič, z orglami jih je spremljal dr. med. Darko Kristovič, s klavirjem dr. Leonard Bergovec, s trobento pa dr. med. Josip Grah. Zdravniški pevski zbor je izvajal božične pesmi iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije, Francije, Irske, Škotske, ZDA in Slovenije. Soorganizator in povezovalec programa je bil dr. med. Ivan Kos, internist kardiolog iz Radencev. Izkupiček od koncerta je namenjen slepim in slabovidnim Pomurja. TK darjanje duha prostora pa je za slikarstvo lahko formativno ali zgolj sekundarno - so se delili razpravljalni. Večerna otvoritev in ponovno ogledovanje podob sta dopoldanske teme le nadaljevala, bila vodilo k novemu razmišljanju. Oko se je ustavljalo in iskalo potrditev za slišano, se odbilo, zgrozilo, spraševalo čudna bitja, razvešena po zidovih: Si že davno umrlo ali pa se pripravljaš, da se boš vsak čas rodilo? Kaj se je dogajalo s tabo, preden si postalo tako izsrkano? Med smrtjo in rojstvom je prehod, je molk in zdi se, da vsa ta presušena molčeča bitja na meji med tem in onim svetom utegnejo vedeti več kot tisti, ki jih je ustvaril. Očitno se bo treba še vračati h grozljivi privlačnosti prihodnje smrti. Ločevati likovno govorico od simbolov lastne podzavesti. Vzpostavljati (notranji) dialog. Slikarstvo, da je pogled Narcisa, beremo v spremnem besedilu k katalogu. Torej nekaj sumljivega, nekaj vprašljivega, samozadostnega. Vredno naše pozornosti, čeprav se je bati, da bomo ostali praznih rok. Le kdo se lahko vrine med Narcisa in njegov odsev v ogledalu? P. S.: Vodstvo po razstavi bo v četrtek, 11. januarja, ob 17. uri. BEA BABOŠ LOGAR FOTO: JURE ZAUNEKERB Prešernov večer Mineva dvesto let od rojstva dr. Franceta Prešerna, štiristo petdeset let od izida prve slovenske knjige rešerno leto. Je tudi Prešernovo leto, kajti minilo je dvesto let od rojstva našega pesnika. Je pesnik res naš? Letos ga ceframo kot marjetične liste. Vendar vedno znova ugotavljamo, da današnji čas, ko nas razjedajo dvomi, malodušje, ko včasih zaman iščemo luč gotovosti, ni naklonjen pesniku. Dandanes naj bi bil mož znan vsakemu Slovencu, v tistem času pa ni bilo tako. Med prebivalci deželnega glavnega mesta Ljubljane se je sicer vedelo, da gospod doktor, ki je bil vznemirljiv v očeh ljubljanskih gospodičen, piše pesmi. V meščanskih salonih so bili znani njegovi soneti, v zak- Dobro obiskane božične prireditve v Radencih M esec december je čas številnih kulturnih prireditev, predvsem pa koncertov, ki se v adventnem času selijo v cerkve, da lahko lepše prisluhnemo različnim božičnim pesmim. V Radencih so se tovrstna dogajanja vrstila v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Posebno odmeven je bil koncert adventnih božičnih pesmi dveh pevskih zborov, oba pa delujeta že 21 let. Mešani pevski zbor Radenska z zborovodjem Tomažem Kuharjem je gostil mešani pevski zbor iz Frannacha v Avstriji, ki ga vodi Franz Rieger. Oba zbora sta uspešna doma in rada gostujeta tudi drugje, radenski pevci pa so že izdali samostojno kaseto z naslovom Eno si zapojmo. Večerni koncert je vse-, boval ljudske in duhovne pesmi različnih narodov pa tudi zahtevnejše znanih skladateljev (Bach, Handel), za konec pa sta zapela oba zbora skupaj. Dva dni pred tem je bila v cerkvi revija otroških cerkvenih ajenih, z alkoholnimi hlapi napolnjenih gostilnah pa priložnostni stihi, ki zaradi miselne drznosti in prevzetnosti niso smeli biti natisnjeni. Zapah, ki se je imenoval cenzura, je bil zelo provincialen. Eni Prešerna občudujejo, drugi se ga izogibajo, saj so zaradi lastne nevednosti prepričani, da je Prešernova poezija pisarija jokajočih deklamacij. Se je človeška narava kaj spremenila? V zgodovinskih virih srečamo podatek, da je sam presvetli cesar Franc L, ko je zapuščal Ljubljano, povedal, da »ne potrebuje učenih ljudi, temveč le pridne državljane«. So se časi kaj spremenili? Sef ljubljanske policije je o Prešernu zapisal: »Slabe manire, predrzen v MPZ Radenska in Singkreis Frannach zborov, oba koncerta pa je spremljala še priložnostna božična razstava v prostorih pod cerkvijo. Dogajanje je potekalo v organizaciji kuda Bubla, ki ga že pet let vodi zelo dejavna predsednica Marija Marič, in ob pomoči domačega župnika Petra Ivančiča. Razstava je prikazova- Božično-novoletni koncert v Pristavi Turistično društvo Mak Pristava je pripravilo zdaj že tradicionalni božično-novoletni koncert. Peti zapored je minil v znamenju ljudskih napevov, ki so jih izvedle pevke in pevci iz Pristave in okoliških krajev. Najprej so se predstavile tamkajšnje vaške pevke, nato pa domača godca Franc in Drago. Zatem so se vrstili še nastopi ansambla Grnjak, ki je navzoče najbolj navdušil z legendarno prleško pesmijo Matjašekje gujdeka kla, prišli so Fantje od Male Nedelje, Jalšovsko-gibinski dečki ter Pristavske ščuke z zanimivo in predvsem izvirno izbiro instrumentov. Ob koncu sta se s svojim razmišljanjem o letu 2000 predstavili še Tunika in Zefika, ki sta na svoj način podali kroniko vaških in občinskih dogodkov. Spregovorili sta o njihovi cesti in Ščavnici, o takšnih in drugačnih »spodrsljajih« njihovih treh svetnikov ter ljutomerske občine, s čimer sta občinstvo tudi nasmejali. D. T1BAOT politiki, .zmešan v življenjskih nazorih, drugače pa sposoben in pošten jurist.« Bolj se poglabljamo v Prešerna, bolj ga spoštujemo kot človeka, ki se je moral za svoje odločitve nenehno boriti. Kako bi se Prešernu godilo danes? Predstavljajte si, da kar naenkrat stopi pred govornike, ki ga letos hvalijo na vso moč. Občutek imamo, da Slovenci vse, kar je naše in kar nam je ponujeno, takoj raztrgamo, zato je za slovenski literarni prostor mogoče edino mrtev pesnik primeren pesnik. Čeprav so dijaki ljutomerske gimnazije o pesniku že marsikaj slišali, so pestro in zanimivo pogledali v Prešernovo življenje. Prešernove pesmi so tudi zapeli, zapeli so nekaj pesmi iz današnjih dni, ki so jim všeč. Brez govorov, brez patetičnosti, sveža dijaška govorica, petje in zvoki kitare. Bravo, gimnazijci in gimnazijke. Napolnimo čaše skupaj, za vas, za nas, za pesnika! la božične običaje nekoč in danes: starodavne jaslice, razglednice, koledarje pa tudi novodobne izdelke in aranžmaje, s katerimi si v tem času lepšamo domove in so jih oblikovale spretne roke domačink, ki so se Bubline-mu vabilu prav rade odzvale. BBL FOTO: DANI MAUKO ■ 1O IZ NAŠIH KRAJEV 28. december 2000, IBTI1 Obisk pri 95-letni Lenčki Najstarejša občanka Orehovec je Magdalena Špindler, a vsi, ki jo poznajo, jo ogovarjajo Lenčka. Rodila seje 1905. leta, poročila pa leta 1938. Življenje je posvetila gospodinjstvu in delu na manjšem posestvu, mož pa je bil pismonoša. V zakonu se jima je rodila hčerka Marija, ki skupaj z možem Jožetom Zadravcem lepo skrbi za ostarelo mamo oziroma taščo. Razveseljujeta pa jo tudi vnuka Slavko in Anka. Lenčka je kljub visoki starosti krepkega duha in rada pripoveduje, kako težko je bilo nekoč, denimo, ko je hodila na dnino in zaslužila osem do deset dinarjev, malice pa ni dobila, ampak le pol litra jabolčnika. Za to, da je učakala tako visoko starost se ima zahvaliti delu in spet delu. Še zdaj bi rada kaj postorila, toda ne more več. Nikoli ni uživala veliko mesa, rada pa je imela mlečne jedi. Pozimi so bili zelo pogosto na mizi kisla repa, kislo zelje, fižol in krompir. Lenčko so obiskali predstavniki krajevnega odbora RK Črešnjevci - Zbigo-vci in območnega združenja RK Gornja Radgona in jo skromno obdarili ter zaželeli vse najlepše in še dolgo življenje. - Foto. L. Kr. Ribiške sezone ni konec ■ Ko mi le dopušča čas, odidem k vodi, kjer najdem svoj mir in uživam v lepoti neokrnjene narave,« je povedal Vlado Kapun iz Lomanoš pri Gornji Radgoni. Že 36 let je ribič. Zdaj je član RD Gornja Radgona. Mnoge ulovljene ribe spusti nazaj v vodo, nad čemer se mnogi čudijo. Sicer pa je strokovnjak za lov na ribe roparice. Je tako imenovani blestivkar. Skoraj sedemdeset odstotkov vab naredi sam. Rad tudi muhari, zato mu niso tuje niti oddaljene vode: Sava, Krka, Kolpa... Posebej pri srcu pa so mu gramoznice. Zanj se sezona začne maja in konča v trdi zimi. Največ trofej je imel poleti. Ščuka, ki jo drži na rokah, je merila v dolžino 98 centimetrov, tehtala pa je devet kilogramov. - Foto: B. Macuh Zavist po soboško ali (in) težave lastnika Kennyja »V tem mestu obstaja organizacija, ki me skuša zlomiti« O slabi situaciji pri nas bo obvestil Evropsko skupnost ravzaprav je zgodba že znana. V mesto pride tujec ter želi zaživeti tako, kot si je zamišljal, ob tem pa svojim strankam ponuditi boljšo kvaliteto oz. nekaj takega, česar še nimajo. Toda, če kaže, da bo njegova ideja uspešna, se določene »strukture« v svojih »skrivališčih« takoj ustrašijo za lastne koristi in mu začnejo metati polena pod noge. Toda 49-letni Paul Kenneth Thyer iz Bristo-la, lastnik bara Kenny v Murski Soboti, pravi, da ne bo obupal in da se bo boril do konca proti vsem tistim, ki ga ovirajo. Velik.del problema je v dejstvu, da je bar Kenny v Kocljevi ulici v prostorih nekdanjega lokala Tena, ki je bil na slabem glasu in katerega lastnica ravno sedaj služi za svoje grehe. Toda Anglež Kenny s svojo ženo Ma-riko, Slovenko iz Gornje Radgone, tega ni vedel. In tako je začel kot najemniški lastnik lokala 15. januarja letos. Toda ... »Odkar sem tukaj, imam samo veliko problemov. To je dober bar s prijetnim ozračjem in nizkimi cenami. Sam imam legalno pogodbo, vse je bilo urejeno tudi prek odvetnikov in dobil sem ponudbo, da lahko bar odkupim. To tudi nameravam, pa tudi to, da ga bom počasi obnovil in moderniziral. Vendar je le teden dni po odprtju na obisk prišla policija. Želeli so videti pogodbo, ki sem jim jo tudi pokazal, in vse je bilo v redu. Toda zato, ker v bar prihaja veliko mladih, v zadnjem času pa tudi starejših ljudi, to nekomu ni všeč. Mislim, da v tem mestu obstaja organizacija - da ne rečem mafija -, ki me skuša zlomiti. To niso delavci ali t. i. navadni ljudje, to so ljudje z denarjem, ki so dolgo časa tukaj vodili - kako bi rekel - sceno. Po treh mesecih upravljanja so v lokal začeli prihajati ljudje, ki so moje stranke nagovarjali, da naj gredo v druge bare. Problem očitno leži v denarju in poslu.« Poleti so se težave nekoliko umirile, konec septembra pa se je vse začelo znova. Rekli so, da je glasba preglasna. »Pri tem pa je zanimivo, da v tem bloku živita dva policista, in eden od njiju, ki s svojo hčerko prihaja sem, mi je dejal, daje lokal čisto v redu. Glasba sploh ni preglasna, ker jo imam še bolj potiho kot prej, vse stranke pa mi pravijo, da se pred vhodnimi vrati sploh nič ne sliši. Toda prejšnji večer meje spet obiskala policija in rekla moji ženi, da bo morala na sodišče, meni pa, da bom moral bar zapreti! Ni mi jasno, zakaj, ker nisva nobena kriminalca. Prejšnji teden je bilo enako. Spet je bila pritožba zaradi glasbe, sta mi povedala dva policista. Rekel sem jima, da lahko sama slišita, da ni tako in da je vse skupaj že smešno. Kajti v teni baru doslej ni bilo nobenih težav ne pretepov, s strankami pa se dobro razumem. »Saj to vemo,« sta mi odvrnila. Takrat mi je postalo jasno, da je v tem mestu veliko zavisti. Vem, da je vse to povezano z ljudmi, katerih imen za zdaj nočem povedati. In vem točno, kaj se dogaja. K meni prihaja policijski ovaduh, kar mi ni niti malo všeč. Razumem pa policiste, da niso oni krivi, ker samo opravljajo svoje delo, toda tudi oni bodo morali razumeti, da so tukaj zato, da pomagajo navadnim ljudem.« Kljub vsem težavam se Ken-ny ne namerava predati. Prav nasprotno: »Pišem pismo Evropski skupnosti v Bruselj in upam, da bodo poslali koga sem, da preveri stanje. Imel bom intervju na televiziji, in če me bodo še po tistem poskušali ovirati, bodo imeli velike probleme. Odtod ne grem nikamor. In vem, da imam za sabo veliko podporo teh mladih ljudi, ki ne bodo samo mirno gledali, kako jim zapirajo priljubljeni lokal.« In če kdo misli, daje Kenny samo ostareli roker, ki bi rad delal težave, se hudo moti. Ken-ny je namreč aeronavtični inženir, kije delal že za Britansko aeronavtično agencijo in pri kontroli poletov na letališču v Milanu. - TOMOKOLEŠi Lastnik bara Kenny Paul Kenneth Thyer (na desni) z nekaterimi od svojih gostov, ki vsi v en glas zatrjujejo, da se bodo borili za to, da Kenny in njegov bar ostaneta v Murski Soboti. Foto: TK Vodo bodo dobivali iz Prosenjakovec Včasih kalvinska, zdaj evangeličanska cerkev Hrastovo grmičje na čikečkem pokopališču O b večji suši primanjkuje vode tudi prebivalcem Čike-čke vasi. Vse pa bo dru- geličanom. Uradno je zdaj zabeležena kot evangeličansko-kalvinska cerkev Čikečka vas, gače, ko bodo napeljali vodo iz okoli kilometra in pol oddaljenih Prosenjakovec. V ta namen že zbirajo denar. Predsednik vaškega odbora Čikečka vas Ludvik Miholič nam je povedal, daje bilo tamkajšnje vaško pokopališče do leta 1966 skrajno zapuščeno. Po njem je raslo hrastovo grmičevje in gospodarila divjad. Tega leta so ga ogradili z žično ograjo. Naslednje leto so zgradili mrliško vežo. Denar so zbrali s samoprispevkom. Od leta 1967 ležijo pokojniki pred poslednjim slovesom v mrliški veži. Čikečka vas ima sto let staro cerkev, ki je bila sprva kalvinska. Pred tremi leti so jo obnovili. Takrat je bilo ugotovljeno, da je dal nekdo pred leti prepisati lastništvo tukajšnjim evan- Cikečka vas je vedno lepše urejena. Foto: F. Š. vendar kalvinci, ki jih je v vasi okoli 10, v njej niso zaželeni, je povedal vaški predsednik. Še pred drugo svetovno vojno so obiskovali evangeličani verske obrede v 10 kilometrov oddaljenih Domanjševcih. Verniki rimskokatoliške cerkve se zbirajo v Kančevcih in zdaj imajo cerkev tudi v Prosenjakovcih. Kalvinci pa imajo na srečo cerkev v bližnjih Motvarjevcih. Verjetno je prišlo do te spremembe, ker se je število kalvincev v Čikečki vasi vidno zmanjšalo. F. Š. ■ Pisalo se je leto 1950, ko sta se v romarski cerkvi Marije po Logom v Turnišču poročila Marija in Štefan Zadrevec iz Lipe. Živela in delala sta na kmetiji, Štefan pa je tudi hodil na gradbena sezonska dela v Avstrijo. Zdaj, po petih desetletjih, sta znova stopila pred oltar, da bi se zahvalila za uspešen zakon, v katerem sta dala življenje petim otrokom: Mariji, Danici, Štefanu, Antonu in Doroteju. Zdaj pa imata tudi sedem vnukov in dva pravnuka: Alena in Denisa. Zahvalno mašo je daroval župnik g. Alojz Ratnik, slavje pa je bilo v gostilni Ob Črncu v Odrancih. - Foto: J. Ž. V Europarku sklenili dobrodelno akcijo Dobro je delati dobro mariborskem Europarku, največjem nakupovalnem središču v Sloveniji, so sklenili dobrodelno akcijo Dobro je delati dobro, s katero so želeli devetčlanski družini Vuk iz Zgornje Korene pomagati v socialni stiski. Denar za ta namen so zbrali z dražbo majic s podpisi članov slovenske alpske smučarske reprezentance in prodajo torte velikanke, s kovanci, ki so jih pobrali iz obeh Europarkovih fontan, kamor jih mečejo obiskovalci, ter s sponzorskimi prispevki in prispevki obiskovalcev Europarka. Z vsemi temi akcijami so v Europarku zbrali 722.507 tolarjev, simbolični ček v tej vrednosti pa je izročil družini Vuk direktor tega nakupovalnega središča Vlado Vedlin. LKi IBM, 28. december 2000 Zahvala iz slovenskih povojnih dni Nova sotinska kapela Ekumenska kapela bo posvečena svetima bratoma VŠtajngrovo seje dalo priti le s kmečkim vozom Nesrečna smrt kralja Slovenskih goric časih se kdo (na primer stari borec) obregne ob našo osamosvojitveno vojno 1991. leta, češ, kakšna vojna, ko pa je trajala »samo« nekaj dni. Vojna je vojna, pa naj bo še tako kratka, kajti padajo žrtve in porajajo se stiske. Jože in Justina Koler iz Sotine imata pet odraslih otrok, vendar sta bila med vojno za Slovenijo sama in zato v toliko večji psihični stiski. Hčerka Bibijana si je ustvarila družino na Pertoči, Helena v Šentilju, Veronika pa v Jakobskem Dolu. Sin Marijan, ki ima dom na Cakovi, je bil tedaj v teritorialni obrambi, sin Jože pa je bil tisti čas pri vojakih v Jugoslovanski ljudski armadi, torej v nam takrat sovražni vojski. Starša sta bila resnično v veliki psihični stiski (enako seveda tudi otroci, zlasti brata), jokala in molila sta, da bi se srečno končalo. Res se je končalo tako, kot je prav. In potem, nekega dne v juliju 1991. leta, ko so se vsi sešli na domačem gruntu v Sotini, se malo poveselili in tudi Bogu zahvalili za srečen konec, je nekdo predlagal: »To ne bo dovolj. Na našem zemljišču naj stoji božje znamenje« Zamisel so vsi podprli, čeprav tedaj še niso natančno do- ločili, kaj na to bo. Pozneje sta pobudo dograjevala mati Justina in oče Jože. V ta namen sta si šla ogledat sakralna znamenja po naši pokrajini, tudi v Strehovce, kjer stoji Gutmanova kapela. Nazadnje so se obrnili na arhitekta Kolariča iz Odra-nec, v katerega projektivnem biroju so naredili načrt za sotin-sko kapelo. Da, sotinsko! Kolarjeva poudarjata, da to ne bo njihova kapela, ampak cele vasi in vse krščanske vere, čeprav je res, da so večino denarja prispevali člani ožje družine oziroma rodbine. Nekaj darov so torej primaknili tudi drugi, rekoč: »Naj bo v tem božjem hramu tudi moja opeka!« Delavci zidarskega mojstra Hajdinjaka od Sv. Jurija pri Ro-gašovcih so zgradili lepo klasično kapelico, ki jo bodo blagoslovili prihodnje leto, posvečena pa bo svetima bratoma Cirilu in Metodu. Bila sta Grka iz Soluna in sta prišla 863. leta na Moravsko, uspešno misijonarila in v bogoslužje uvedla slovanske jezike. Svetnika, katerima bo posvečena sotinska kapela, sta Vključeni v program celostnega razvoja podeželja Sotinska kapelica sv. bratov Cirila in Metoda sicer še ni povsem urejena, to pa je razumljivo, saj jo v glavnem financira Kolarjeva rodbina, zato bo še naprej dobrodošla »opeka« (kak denarni prispevek) tudi drugih. - Foto: Š. S. Radenci Iz naših krajev veliko naredila ne le na verskem, ampak tudi kulturnem področju. Želja Kolarjeve družine je, da postane kapelica kraj, kjer se bodo srečevali ljudje, ne glede na to h kateri veri Podpredsednik KS Andrejci Štefan Gumilar in župan občine Moravske Toplice Franc Cipot sta v nedeljo takole skupno prerezala slavnostni trak, ki je oz- načeval otvoritev sedmih odsekov novoasfaltiranih cest v Andrejcih. Gre za skupno dolžino okrog dveh kilometrov, odsek z našega posnetka, ki vodi proti Pred 50 leti sta se poročila Ljudmila, rojena tauu. ieia ua Vrhu, in Konrad Niderl, ki se je narodil 1931. leta v Spodnji cavmci. oje življenje sta posvetila delu na kmetiji, ki je do nacionalizacije obsegala124 hektarjev, potem pa le še deset hektarjev. V zakonu so se Jima ro 11 ij sinovi in hči, zdaj pa imata tudi tri vnuke. Danej vodi kme ijo sin o , sama pa redita le nekaj svinj, tri krave in dve telici. »Brez e a ne morev živeti,« sta povedala. . , Pred kratkim, ko sta praznovala zlato poroko, pa sta si ven ar časa zase. Zakonsko zvestobo sta ponovno potr i a na ma i r , kjer jima je župan Vodenik izročil zlatoporočno lis ino, p z J P zahvalni slovesnosti v cerkvi v Benediktu. Tam sta se tud. poročila pred petimi desetletji. Na pogostitvi je bilo kar 110 ju i. - o o. mlekarni, pa je dolg 296 metrov. Večinski investitor asfaltiranih cest je bila občina, nekaj pa so zbrali tudi krajani sami s samoprispevkom in podpisanimi pogodbami. O vrednosti investicije nihče ni želel (ali znal?) govoriti, jasno je le, da je to sedaj polovica opravljenega dela do končnega cilja: asfaltiran dostop do vsake hiše v vasi. To naj bi se zgodilo v naslednjih dveh letih, zato je Gumilar pozval krajane, da naj tudi drugo leto izglasujejo samoprispevek. Župan Cipot pa je bil bolj skeptičen: »To bo izjemno težko. V občini je prek tristo kilometrov cest, možnosti na finančni strani pa so majhne. Vsekakor bomo dali v Andrejcih prednost gosto naseljenemu območju, tam, kjer so vikendi, pa bodo morali še počakati.« Andrejci se letos ponašajo z najlepše urejenim gasilskim domom v Sloveniji, pred tremi leti so bili najlepša vas v občini, spomladi 2000 pa bodo blagoslovili novo mrliško vežico. V kul- turnem programu na otvoritvi so nastopili: folklorna skupina turističnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec, učenci OŠ Fokovci in harmonikar Dejan Filo. TOMO KOLESI formalno pripadajo. Torej: ekumenska kapelica in - uresničitev neke vrste zaobljube iz prvih povojnih dni. Š. S.l Od l. januarja 2001 bo v radenski občini nova ekonomska cena za storitve pomoč družini na domu. Znašala bo 1.540 tolarjev za opravljeno uro. Dosedanja cena je bila 1.225 SIT, sprejeta konec leta 1999. Upoštevajoč bistveno povečanje izhodiščne plače in prejemkov iz delovnega razmerja ter občutno povišanje stroškov prevoza so se odločili za tolikšno podražitev. M. J. Radenci Tudi radenska občina pristopa k sofinanciranju gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. V ta namen znaša .delež sofinanciranja nekaj več kot 13,6 milijona tolarjev. Omenjeni znesek naj bi poravnali v dveh obrokih, in sicer prvo polovico v letu 2003, drugo pa v letp 2004. M. J. tajngrova je razložno naselje na širokem slemenu, ki ga pokriva mešan gozd; in tu so gorice, sadovnjaki ter vsega po malem. Območje meji na radgonsko občino in je sestavni del občine Benedikt. Pred drugo svetovno vojno je tukaj živelo 160 prebivalcev, danes jih je manj. Še pred drugo svetovno vojno se je dalo pripeljati v Štajngrovo le s kmečkim vozom. Poleti s kočijo, pozimi s sanmi. Danes je po slemenu speljana asfaltirana cesta in nekdanja nemoč tukajšnjega prebivalstva seje skoraj razblinila. V nekdanjih 36 domovih je živelo 12 posestnikov, kar (5 kočarjev in 9 najemnikov. In takšna socialna sestava je pustila neugodne sledi, ki so po drugi svetovni vojni večinoma izginile. Obnova vodnjakov, etnološko in arhitektonsko zanimivih poslopij, kulturnih spomenikov in še česa v okviru projekta celostnega razvoja podeželja in vasi bo prineslo temu območju nov utrip. Program zajema na tem območju vasi Sv. Trije Kralji, Štajngrova in Trste-nik. Velike možnosti ima tukajšnje območje za razvoj kmečkega turizma. Postrežejo lahko s štajersko gibanico, domačim kruhom, z mesom iz »kible« in z drugimi domačimi jedmi. V Štajngrovo se je priselil, proti koncu svojega nesrečnega življenja, pomemben rodoljub in sadjar Dominik Čolnik. Zaradi njegovih številnih zaslug gaje ljudstvo imelo za kralja Slovenskih goric. Rodil seje leta 1830 pri bližnjih Sv. Treh Kraljih in umrl nesrečne smrti v Štajngrovi leta 1893. V Drvanji, zaselku z druge To razpotje je obnovljeno v okviru celostnega razvoja podeželja. Levo vodi cesta proti Štajngrovi, desno Svetim Trem Kraljem. Poleg stoji skrbno obnovljen vodnjak. Foto:F.Š. strani Benedikta, sije pozidal podeželski dvorec, ki gaje prebivalstvo imenovalo kar grad. Čolnik je bil zares velik domoljub. Denarno ali z nasveti je pomagal številnim pomembnim Slovencem svojega časa, a ko je sam potreboval pomoč, te ni dobil. Bil je ob dvorec, veleposestvo, razpadla mu je družina. Odslej je živel kot »gostač«. Preživljal se je z zdravljenjem živine in upal je, da bo našel založnika za svoje »Trsoznanstvo«. Imel je namreč pripravljen strokoven rokopis o neštetih sortah vinske trte. Taval je naokoli, živel na različnih koncih. Nazadnje je našel zatočišče.v zidanici, stoječi ob Bratkovičevem vinogradu. Domačini soji pozneje rekli Fišerjeva viničarija. V Slovenskem gospodarju je bilo o Čolnikovi smrti v Štajngrovi napisano: »Zvečer 27. decembra se je sešel še z znanci in bil v neki vinski kleti prav Židane volje. Ko pa se je pozno ponoči vračal v stanovanje, ga je pot vodila mimo odprtih vrat, ki so bila navadno zaprta, in so vodila v globoko klet. Čolnik je tako nevede zašel na stopnišče, padel in se pri tem ubil.« Nekdanjega Čolnikovega dvorca v Drvanji ni več. Na njegovi rojstni hiši pri Sv. Treh Kraljih pa je vzidana spominska plošča. In njemu v čast so organizirane kulturne prireditve, strokovna srečanja. Pa smo naredili nekaj za domači kraj: zaprli smo odlagališče za smeti, odprli novo občino in - naredili nov Lastnika prosimo, da svoj »paket« dvigne na naslovu... Bo že sam vedel, kje! - Foto: Verženčan Ekonomski položaj madžarske narodne skupnosti v Prekmurju Med najmanj razvitimi Poleg posojil sprejeti še druge ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja eprav je bilo več ali manj znano, kakšen je ekonomski položaj narodnostno mešanega območja v Prekmurju, na katerem živijo (kot večinsko prebivalstvo) pripadniki madžarske narodnosti, je študija o tem, ki jo je pripravil Razvojni center Lendava, vsekakor ko- ristno gradivo, v katerem so poleg stanja podani tudi predlogi ukrepov, s katerimi naj bi pospešili gospodarski razvoj območja, na katerem živi avtohtona madžarska skupnost. Na predstavitvi raziskave, ki je bila minuli petek v Lendavi, smo med drugim lahko slišali, da deluje na tem območju pet občin (Hodoš, Šalovci, Moravske To- plice, Dobrovnik in Lendava), v katerih živi okrog 7.000 pripadnikov madžarske narodnosti. Z ustavno-pravnega vidika je njihov položaj urejen tako rekoč vzorno, stanje z ekonomskega vidika pa je med najslabšimi v Sloveniji, medtem ko je območje, na katerem živijo pripadniki italijanske narodnosti, med najrazvitejšimi. Število prebivalcev se je med dvema popisoma zmanj- Popravek in opravičilo V 49. številki smo objavili fotografijo zlatoporočencev Marije in Ivana Korena iz Turnišča. Žal pa se je v besedilo »vrinil« priimek Zadravec in tudi ime Jože se je pojavilo nekje sredi teksta, ki tudi ni pravo; na koncu pa je sicer pravilno ime jubilantov Marije in Ivana. Se opravičujemo! (šs) V vestički o infrastrukturi v Gornji Bistrici, objavljeni v prejšnjem Vestniku, je nastala manjša napaka. Tekst se pravilno glasi: Za gradnjo čistilne naprave z opremo bodo namenili 140.000.000 tolarjev, gradnja tretje faze (kolektorja) od Srednje proti Gornji Bistrici pa je ocenjena na 60.000.000 tolarjev, (jž) Pomurec in Pomurka leta eta 1991 je Murski val začel z izborom Pomurke in Po-murca leta. Način glasovanja se je nekajkrat spremenil, toda v zadnjih letih je obveljalo pravilo, ki omogoča, da poslušalci glasujejo tudi za tiste ljudi, ki ne živijo več v rodni pokrajini. Vsak poslušalec lahko glasuje le enkrat, v desetih glasovalnih dneh pa bo Murski val skupno sprejel 400 klicev. H Velikokrat se je dogajalo, da so bili mnogi razočarani, saj niso uspeli oddati svojega glasu, zato smo lani ob pomoči Vestnika uvedli tudi glasovanje po pošti. Pri radijskem glasovanju, ki se bo začelo v torek, 19. decembra, so pravila ostala enaka kot v,zadnjih letih, to pa pomeni, da bo vsak lahko glasoval le enkrat. Pri glasovanju po pošti, s pomočjo glasovnic, ki jih objavlja Vestnik, pa je drugače, saj lahko vsakdo pošlje neomejeno število glasovnic. Tre- pomurska banka’ Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke POMUREC LETA Predlagam: Ime in priimek: Naslov: ___________ POMURKA LETA Predlagam:_______ Ime in priimek:__ Naslov: _____________ šalo za več kot eno tretjino, delež starejših od 65 let pa je okrog 25 odstotkov, kar je najvišje povprečje v državi. Skrb zbujajoči so tudi podatki o izobrazbeni strukturi - na Goričkem je brez vsake strokovne izobrazbe čez 80 odstotkov ljudi - idr. Kako naj bi stanje spremenili na bolje? Čeprav državna posojila za spodbujanje gospodarskega razvoja pripadnikov madžarske narodnosti ne prinašajo zadovoljivih rezultatov, je državni sekretar v Ministrstvu R Slovenije za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, ki se je prav tako ude- ba jih je le izrezati iz časopisa, zapisati ime in priimek Pomurke in Pomurca, ki ju predlagate za osebnosti leta, ter dodati svoje podatke (ime in priimek ter naslov). Seveda ne smete pozabiti vse skupaj zalepiti na dopisnico in poslati na Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Ob koncu akcije, na Silvestrovo, bomo ob razglasitvi rezultatov tri poslušalce in tri bralce, ki bodo sodelovali v našem izboru za Pomurko in Pomurca leta 2000, tudi nagradili. ležil predstavitve študije in okrogle mize (bil je sosklicateljj, menil, da tega vira ne bi smeli ukiniti. Pripadnost narodni skupnosti pa ni pravi kriterij za dodelitev posojila, ampak je potrebno njihove programe vključiti v regionalne razvojne programe, država pa bi jim morala dati prednost. Med ukrepi, ki jih navaja študija, pa so: ugodnejši cenzus pri republiških štipendijah, ustanovitev posebne fundacije za štipendiranje pripadnikov madžarske narodnosti, davčne olajšave, spodbujanje strateškega partnerstva, ohranitev razvojnih jeder (Nafta), nepovratna državna sredstva, ugodnejši pogoji za pridobitev gradbenega zemljišča idr. JOŽE GRAJ ■ Zadnje letošnje teme v Črenšovcih II Občina Odranci podprla idejo župnije Vse je šlo gladko Gradnja zvonikov Tretjo fazo kanalizacijskega omrežja v KS Bistrica bo gradilo JVP Mura Izvedli bodo anketo med ljudmi, ki naj bi bila odločilen kriterij eta 1967 so v Odrancih zgradili novo cerkev Sv. trojice, kije v primerjavi s katoliškimi cerkvami nekaj posebnega, in sicer zato, ker nima zvonika, kakršni so značilni za druge tovrstne objekte. eprav so nazadnje sklenili, da bodo na prvi prihodnji seji obravnavali prenos finančnega poslovanja krajevnih skupnosti Bistrica in Črenšovci ter javnih zavodov v občini, katerih ustanovitelj je Občina Črenšovci, na občinsko upravo, se je izkazalo, da je to ven- darle nekoliko trši oreh, kot se je zdelo na prvi pogled, zato bo prišla ta tema na vrsto kdaj drugič. Še vedno tudi ni znano, kaj bo s pobudo svetnika Antona Kolenka, da je treba premestiti krajevno tablo, ki označuje naselje Srednja Bistrica, in sicer s sedanjega mesta na začetek vasi iz smeri Razkrižja. Občina pa je že dobila pozitivno soglasje za odmero zemljišča okrog društvenih prostorov BD Bistrica pri Muri (Kantina), ki bo namenjeno za načrtovano gradnjo murskega mlina in športno-turistično dejavnost. To so tudi že vključili v odlok o spremembah o pro-storsko-ureditvenih pogojih za območje občine Črenšovci, ki so ga na zadnji seji sprejeli brez pripomb. Prav tako so soglasno potrdili sklep o povišanju vrednosti točke (za 7,1 odstotka) za izračun nadomestila za uporabo stavnega zemljišča v občini. Lani so zbrali iz tega naslova okrog 3 Ob dnevu odprtih vrat na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci so učenci skupaj s starši, učitelji, gosti in zunanjimi sodelavci ustvarjali v osemnajstih delavnicah na temo Prešeren in njegovi sopotniki v času romantike. Učenci 1. razreda (na fotografiji) so izdelali lepljenko iz semen po pesmici Lipica in o Francetu Prešernu kot »doktorju fig, fig«. - MH - JG Obnovljen razbit kip in ne 15 milijonov, kot so jim najprej »določili« v Ljubljani. Občinski svet je soglašal tudi s predlogom gradbenega odbora (komisije) v KS Bistrica, da bo izvajalec 3. faze kanalizacijskega omrežja Javno vodnogospodarsko podjetje Mura Murska Sobota, ki so mu dali prednost pred podjetjem Gratel iz Ljubljane, čeprav je le-to navedlo v ponudbi nekoliko nižjo ceno, kajti upoštevali so tudi druge kriterije, tako daje bila ponudba JVP Mura ugodnejša. Gradili bodo odsek kanalizacijskega voda od križišča med Srednjo in Gornjo Bistrico proti domačiji (gostišče) Gal ter odsek od Krampačevih proti cerkvi in črpališču na Jamah. Razpisana dela bo Mura opravila za 55,4 milijona tolarjev. JG ■ Letos so stekla intenzivnejša prizadevanja odranske župnije, da bi cerkvi vendarle dali »pravo« obliko. Medtem je že izdelan projekt, ki predvideva dograditev treh 38 metrov visokih zvonikov. To je na primer za dva ali tri metre višje, kot je zvonik župpijske cerkve v Črenšovcih. Vrednost del je ocenjena na okrog 110 milijonov tolarjev. To je za Odrance, ki sami tvorijo župnijo (tudi občino), precejšnje finančno breme. In kako naj bi zbrali sredstva? Župnija ima obveznice odškodninskega sklada, ki so vredne (ko bodo unovčljive) okrog 250 tisoč nemških mark v tolarski vrednosti. Gospodinjstva naj bi pet let prispevala mesečno po tri tisoč tolarjev, računajo pa tudi na soudeležbo iz občinskega proračuna. Na občinski svet je že prišla pobuda, naj se svetniki opredelijo, ali podpirajo to naložbo. Ob nekaterih pomislekih, da bo težko zagotoviti dovolj denarja za V ponedeljek, 26. junija, po 15. uri je 36-letni hrvaški državljan K. R. vstopil v cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti in z oltarja, ki je na desni strani v bližini vhoda, vrgel na tla 120 kilogramov težek mavčni kip Marije pomočnice z Detetom. Ker se ni razbil, se je spravil nadenj s kovinsko palico in Mariji razbil obraz. Na drugem koncu cerkve pa je vrgel s podstavka na tla lesen kip fati-mske Matere Božje. Zlasti hudo je bil poškodovan kip Marije Pomočnice, ki so ga 1932. leta prinesli iz Barcelone v Španiji v soboško martinišče, 1947. leta pa so ga dali v cerkev. Skrunitev Marijinega kipa je seveda zelo prizadela duhovščino in vernike. Razbitine kipa so spet sestavili in »zakrpali« v Škofijski restavratorski delavnici in spet je zablestel v prvotni obliki. Pred kratkim je kip blagoslovil na posebni slovesnosti pomožni škof dr. Jožef Smej. - Foto: Š. S. šolo, ki je tudi v programu, in dograditev zvonikov, ki bi morda lahko počakali na boljše čase, so kljub vsemu sprejeli sklep, da občinski svet podpira idejo o dograditvi cerkvenih zvonikov. Občina bo po svojih močeh pomagala pri pridobivanju finančnih sredstev od Ministrstva R Slovenije za kulturo in iz morebitnih drugih virov, o deležu iz občinskega proračuna pa se bodo odločali vsako leto v okviru možnosti. Pomembni za nadaljnje korake pa bodo tudi rezultati ankete, s katero bodo povprašali še vsa gospodinjstva, ali podpirajo dograditev zvonikov. JG ■ Bistriška šola pred novo preizkušnjo M ed osnovnimi šolami v Pomurju, ki so dobile zeleno luč za uvedbo 9-letnega programa v šolskem letu 2001/ 2002 (za L razred), je tudi osemletka na Srednji Bistrici. To je bila za šolski kolektiv vsekakor spodbudna novica, še zlasti zato, ker so posamezni pedagoški delavci vložili v priprave na ta korak že precej truda in dela. Ugotavljajo pa, da bo treba rešiti še nekatera odprta vprašanja. Vse namreč kaže, da bodo morali zaradi majhnega števila otrok uvesti kombiniran oddelek, ki ga bodo obiskovali učenci 8- in 9-letnega programa, saj je tako enih kot drugih premalo za oblikovanje samostojnih oddelkov. Poskrbeti bo treba tudi za ustrezno opremo, izhoda iz učilnice na teraso, kot je to predvideno, pa zaenkrat ne bodo uspeli urediti. Odločilno besedo pa bodo imeli tudi starši leto dni mlajših otrok, in sicer si bo morala šola pridobiti njihovo soglasje. JGI fBIHK , 28. december 2000 (IZ)BRANO 13 Slab odziv na javno razpravo Kadavri v Soboti, rekreacija na bakovski gramoznici V sejni dvorani soboške občine je bila javna razprava o ureditvenem načrtu za zbiralnico živalskih odpadkov v Murski Soboti ter ureditvenem načrtu za razširjeno območje gramoznice ob Bakovski cesti. O ba projekta sta pomembna za to okolje in za občane, med drugim bo gramoznica zahtevala velik poseg v prostor, zato bi bilo lahko to zanimivo za naše občane, odziva pa skorajda ni bilo. Gramoznica se bo povečala za dve tretjini Projekt sta predstavila arhitekt Milan Tomac in krajinski arhitekt Matej Kučina in omenila tudi nekaj osnovnih dejavnosti na Bakovski gramoznici, mimo katere bo šla avtocesta. Gramoz, ki ga bodo eksploatirali iz nje, se bo porabil za tampon za avtoceste. Površina gramoznice pa se bo z povečala z 18 na 63 hektarjev. Ob tej gramoznici naj bi s tem projektom uredili šport-no-rekreacijski center, kjer bi potekali razvojni programi, kot so šport, turizem, prireditve ... in varovalni programi, zaščita biotopa, gnezdišč. Razvijali bi tri programe: športni program, vezan na vodo stadion, ter rekrea-cijsko-gostinski program. Povedali sta tudi, da se zavedajo, da so gramoznice zelo občutljiva biosfera zaradi polucije in prodnatega terena, zato jih je treba vsestransko zaščititi. Medobčinski šolski parlament v Kuzmi Prisluhniti mladim! Preveč je nasilja med vrstniki, preveč izsiljevanja > £ 3 ■ mi j- i- • ra7dpiili v tri skup ne oz. delavnice. Em so likovno ustvar ali M adi par amentarc so se po ana izi ankete razaeini v in u ..... . . paiidineriidici so se pu .. |jterarne prispevke, tretji pa so debatirali, na temo Nasilje in pretepanje vso ah, drugi so o isti temi pisan iiieioi h Predstavniki učencev z dvanajstih osnovnih šol na območju prejšnje skupne murskosoboške občine so se zbrali minuli pete na 11. medobčinskem otroškem parlamentu, na katerem so o aj odkrito spregovorili o svojih problemih in težavah. Ugotavljali so, da je med vrstniki preveč nasilja, ki mu niso vedno kos. Preveč je tudi izsiljevanja za denar, preveč pretepanja in drugih oblik nasilja. Odrasli pogosto v ihti za vsakdanjimi dobrinami pozabijo na najstnike in njihove težave ali mislijo, da so že dovolj stari, da probleme lahko rešijo sami. A ni tako. Mladi pogrešajo pomoč in Martina Karolyja, predsednika Ribiške družine MS, je zanimalo, ali bo izkop fazni in ali bo potem tudi fazno urejanje. Zanimalo ga je tudi, kako si razlagajo kopališče, ko pa table zaradi onesnaženosti prepovedujejo kopanje, in kakšen bo vpliv na podtalnico. Arhitekt je odgovoril, da bo gramoznica res postopno izkoriščana, pripravili pa bodo tudi predpise, da se motna voda ne bo širila. Polucija pa izhaja predvsem iz kmetijskih površin, zaradi podtalne vode pa bi to bilo treba ustaviti. Stanko:.Dešnik, krajinarko, pa je zanimalo, kako globoka bo gramoznica in ali so bile narejene raziskave, kako bo ta poseg vplival na okolje. Izvedeli smo, da bo gramoznica najgloblja 12 metrov. Anton Štihec pa je povedal, da je gramoznica v lokacijskem avtocestnem načrtu, hkrati s tem pa je bil izdelan načrt vpliva na okolje. Dr. Aleksander Šiftar pa je apeliral, daje treba ta objekt traj odkrit pogovor, kjer bi dobili občutek pomembnosti, varnosti in tudi upoštevanja. Želijo, da jim starejši prisluhnejo. V anketi, ki so jo v parlamentu predstavili učenci OŠ 11 M. Sobota, je večina učencev pripisala krivdo za svoje neuspehe drugim, na primer učiteljem. Velik vpliv na posameznika imajo prijatelji, pogosto tudi v negativnem smislu, na no zavarovati z nasipom pred neposrednim dostopom vozil do vode. Odgovoril mu je Jože Kekec, Pomgrad, da so tak nasip predvideli, širok bo 2-3 metre in meter visok. Zbiralnica živalskih odpadkov Mrtve živali se še danes zbirajo v nekdanji kafileriji ob Lendavski ulici, že dlje časa pa se išče stalna rešitev za zbiralnico. Arhitektka Jana Kovač je povedala, da so pri izbiri upoštevali večjo oddaljenost od mesta. Aktualna lokacija je ob Noršinski ulici, kjer je nezazidano stavbno zemljišče. Tam bi zgradili objekt 28 krat 12 metrov z več etažami, ločenimi dovozi in odvozi ter dvometrsko ograjo. Dobili so že tudi poročilo o vplivih na okolje. Kmetijski inštitut iz Ljubljane je naredil raziskave vpliva na zrak in tla ter ugotovil, da so zanemarljivi. Dejan Židan, vodja OE Veterinarskega zavoda, je povedal, da se zbere na leto od 1600 do 1700 ton mrtvih živali. Mrtve živali se zbirajo v zabojnikih v Lendavski ulici in jih potem vsa- primer v povezavi z uživanjem alkohola in drugih drog. Okrog 80 odstotkov pa ima o sebi dobro mnenje in se počutijo odgovorne za svoje življenje. Skupna.ugoto-vitev vseh pa je bila, da morajo poleg »premlevanja« suhoparne učne snovi reševati še na kupe problemov: obilica domačih nalog, obremenitve pri interesnih dejavnostih, prve zaljubljenosti tudi z nesrečnimi primeri, droge, nalezljive bolezni ... Če bodo mladi na tej poti, bodo zašli, zato jim res moramo prisluhniti. EC-JGi kodnevno odvažajo v Ljubljano. Nov objekt VHS, veterinarske higienske službe in ambulante za patomorfološko diagnostiko pa bi imel dva značaja, poleg zbiranja kadavrov še diagnosticiranje, kjer bi se ugotavljali vzroki pogina. Občana Karla Šuklarja pa je Družina Belec iz Železnih Dveri oškodovana Odkrita klofuta ljutomerskemu turizmu LTO kot politična ustanova? Hokalna turistična organizacija, ustanovljena z namenom povezovanja turistične dejavnosti v najširšem smislu, v Ljutomeru nikakor ne more zaživeti. Problematika okrog plačevanja obvezne članarine se je začela takoj ob ustanovitvi, kajti na obrtni zbornici v Ljutomeru se niso strinjali z višino članarine, ki jo je določila občina. Večkrat smo se že udeležili sestankov med obrtniki in predstavniki občine, kjer so obrtniki omenjali nejasnosti in težave ob določitvi obvezne članarine. Tokrat pa je o malce drugačnih težavah z LTO Prlekija Ljutomer poročal obrtnik Milan Belec iz Železnih Dveri. Njegova družina se preživlja s sprejemanjem gostov na vinotoču, sam pa se dodatno ukvarja še s poslikavo raznih izdelkov, ki je popestritev njihove ponudbe, tako da so zelo zanimivi za turiste. Tukaj pa se je v zadnjem času začelo zapletati. Belec naj bi namreč nedavno tega javno izrazil mnenje o nepravilnostih pri delu LTO, čemur pa naj bi sledili protiukrepi, ki mu onemogočajo normalno de- Občina Radenci Z nadomestilom do 15 mio Stavbna zemljišča končno ovrednotena a Občino Radenci je prav gotovo velikega pomena nedavno sprejeti odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Na ta račun naj bi se prihodnje leto v proračun steklo dobrih 15 milijonov tolarjev. Čeprav je občinski svetnik Matej Ivanuša celo pre- dlagal umik takšne odločitve, češ da gre za dodatno obremenjevanje občanov, kar naj bi bila voda na mlin državi, je omenjeni odlok dobil zadostno podporo. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, odvisno pač od stanovanjske površine stanovanj in počitniških hišic oziroma poslovne površine stavbe. Pri tem je upoštevan predlog iz predhodne razprave, po katerem so se zavzeli za vključitev tretjega območja glede na lego stavbnega zemljišča. Tako so v tretje območje vključena vsa naselja, ki spadajo med demografsko ogrožena območja v radenski občini. Prav tako je poleg oprostitev plačila nadomestil, ki jih opredeljuje že sam zakon o stavbnih zemljiščih, predvidena še oprostitev za tiste občane, ki prejemajo stalno socialno pomoč. Slednji zanimalo, zakaj zbiralnice kadavrov ne postavijo tam, kjer je teh poginov največ, in zakaj mora biti prav v Murski Soboti. »V prihodnjem letu nameravamo sem pripeljati veterinarski objekt in laboratorij, to pa želimo imeti v Soboti,« je pojasnil Židan. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ lo in povzročajo gospodarsko škodo. Ogroženo je delo njegove družine, saj je dobil informacije, da predstavljajo njegovo dejavnost, kot da več ne obstaja. Konkreten primer onesposabljanja je doživel tudi pred kratkim, ko je z njim kontaktiral Valentin Odar, v. d. direktorja LTO-ja, z namenom, da pridejo tudi k njemu snemat prispevek o vinski cesti in v okviru projekta Od tiinke do tunke za oddajo nacionalne televizije. Vse je bilo dogovorjeno, Belečevi so pripravili vina in dobrote iz kuhinje, vendar k njim niso prišli snemat, ne da bi kdorkoli kaj razložil ali se celo opravičil. Rezultat snemanja tisti dan je bila tudi predstavitev območja zunaj Ljutomera (Kog), to pa je za Beleča absur bodo oproščeni plačila nadomestila po vložitvi vloge na davčnem uradu. Kot navajajo, pa ni bilo mogoče upoštevati oprostitve zaradi samoprispevkov, ker se le-ti v občini ne plačujejo že vrsto let, ni pa zaznati tudi akcij za uvedbo novih. Predlog odloka tudi ne upošteva pripomb za spremembo meril za zazidana stavbna zemljišča, opredeljenih vil. členu omenjenega odloka. In katera so ta merila? Površine, na katerih so zgrajeni objekti za izkoriščanje podzemnih voda, so ocenjene z 2.000 točkami za kvadratni meter, odlagališčem komunalnih odpadkov, visokonapetostnim daljnovodom in bencinskim servisom pripisujejo po 3.000 točk, kvadratni meter primarnega Praznovanja ne dni je bilo na vseh osnovnih šolah pri nas dokaj zanimivo, živahno, veselo, praznično, pestro... Na OŠ III Murska Sobota so pripravili poseben projekt z naslovom Prijateljstvo, strpnost, sprejemanje, drugačnost, humanost, ki je potekal prejšnji konec tedna, vodila pa ga je učiteljica Suzana Novak. K sodelovanju so pritegnili tudi zunanje sodelavce in društva, in sicer Center Sonček iz Maribora, Društvo prijateljev mladine M. Sobota, Rdeči križ, upokojene učitelje in delavce šole ter Plesno šolo Devžej. Potekale so še druge dejavnosti: izdelovanje okraskov, okraševanje učilnic, športne igre, medsebojno obdarovanje, obisk dedka Mraza, izdaja razrednih glasil idr. JG ■ dno dejanje. Ko smo o zadevi povprašali v. d. direktorja Odarja, je poudaril, da informacije ne držijo, saj je šlo pri snemanju oddaje za predstavitev kulinarike Prlekije v smislu razpoznavnosti območja, ki pa v dobro turista ne sme biti razdeljeno po posameznih segmentih. Po Belečevih navedbah tudi po novem ni več dovoljeno voziti gostov hotela na njihov vinotoč (menda naj bi šlo za direktivo s strani LTO-ja in po besedah g. Beleča naj bi se tu pojavilo ime Srečko Pavličič). Negativna informacija o prenehanju delovanja jim zelo škodi, saj se opazi upad obiska gostov. Belec si je predstavljal LTO kot organizacijo, ki bi skrbela za skupno promocijo turističnega območja, ne pa, da je nastala politična ustanova, ki deluje le v prid določenim ljudem. Meni, da je potreben nekdo, ki povezuje turistične ponudnike, ne pa razdružuje. Tako je prepričan, daje delo LTO-ja zgrešeno in da gre pot v napačno smer. D. TIBAOTi električnega omrežja in telekomunikacijsko omrežje pa sta ovrednotena s 1.000 točkami. Še najcenejša bodo parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi in delavnice na prostem, za kar bo treba plačati 200 točk. Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih je število točk za kvadratni meter ocenjeno glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe. Na prvem območju, ki obsega ureditveno območje naselja Radenci, velja za stanovanjski objekt 40, za poslovni namen pa 200 točk. Na drugem območju, kamor štejejo strnjene dele naselij Beračeva, Hrastje - Mota, Rihtaro-vci, Šratovci, Turjanci, Okoslavci, Paričjak, Kocjan in del naselja Radenci, ki ne spada v prvo območje, znaša razpon od 20 do 150 točk. Na tretjem območju, ki obsega vsa ostala naselja in dele naselij, pa bo treba plačati vrednost od 10 do 100 točk za kvadratni meter površine. Če vemo, da je vrednost točke za izračun nadomestila 0,30 tolarja, ni težko izračunati končnega zneska. MILAN JERŠE« 14 ŠPORT 28. december 2000, liSTIS Športniki soboške občine za leto 2000 Sonja Roman in Borut Horvat športnika leta Športna zveza Murska Sobota je razglasila v salonu Murske republike v Murski Soboti najboljše športnice, športnike in ekipe v letu 2000. Priznanja sta podelila župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic in predsednik športne zveze Stanko Kerčmar. Za najboljšo športnico so razglasili članico AK Pomurje Sonja Roman, državno prvakinjo v krosu, pokalno prvakinjo v tekih na 800 in 1500 m ter zmagovalko krosa Dela. Drugo mesto je osvojila Maja Uršič, članica Judo kluba Murska Sobota, državna prvakinja in zmagovalka številnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Tretja pa je bila Jasna Šantavec, članica Rol-ler kluba Murska Sobota, državna in pokalna prvakinja ter zmagovalka mednarodnih tekmovanj. Za najboljšega športnika so izbrali Boruta Horvata, člana Kajak kanu kluba Mura iz Kroga, državnega prvaka med kanuisti, dobitnika bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v Franciji v spustu in šestega med posamezniki. Drugo mesto je pripadlo Boštjanu Mačku, članu SD Štefana Kovača Murska Sobota, ki je pokalni državni prvak in dvakratni rekorder v streljanju na umetne golobe s 122 in 146 zadetki. Tretji je bil Andrej Tot, član OK Pomurje iz Murske Sobote, član državne mladinske reprezentance in udeleženec evropskega mladinskega prvenstva v Italiji. Za najboljšo ekipo so izbrali Mladinsko moštvo NK Mura iz Murske Sobote, ki je osvojilo v slovenski mladinski ligi prvo mesto in naslov državnih prvakov, v pokalnem tekmovanju pa je bilo drugo. Drugo mesto je pripadlo SD Mesne industrije Pomurka, ki je v minuli tekmovalni sezoni v drugi ligi osvojila prvo mesto in se uvrstila v prvo državno strelsko ligo. Prav v vrh sodi tudi mladinska ekipa. Tretje mesto pa je osvojil Košarkarski klub Radenska Creativ, katerega članska ekipa je igrala v minuli sezoni v končnici 1. B-lige. Uspešno delajo tudi z nižjimi selekcijami. Mladi košarkarji so tudi uspešno nastopali na mednarodnih igrah v Kanadi. (FM, fotografija: NJ) Odbojka_________________________________ Poraz Pomurja V enajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Fužinar na Ravnah premagal Pomurje z rezultatom 3:1(25:19,25:27, 25 : 18, 25 : 16). Sobočani so nastopili oslabljeni, brez poškodovanega Tota, ter z bolnima Fujsom in Horvatom. Pomurje: Horvat, Prša, Kerec, Čeh, Tinev, Najdič, Topovšek, Fujs. (FM) Zanesljiva zmaga Ljutomerčank V enajstem kolu tekmovanja v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Zavarovalnica Maribora v Ljutomeru zanesljivo premagala ekipo Utripa Šempeter z rezultatom 3 : 0 (25 : 17, 26 : 24, 25 :19). Domačinke so nastopile brez obolele Šoštaričeve, dobro pa se je v igro proste igralke vključila Valerija Tretinjak. ZM Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Vrbančič, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (NŠ) Zmagovalci Vietnamci________________________________ KMN Marco Polo iz Muf-ske Sobote je pripravil pod pokroviteljstvom soboške občine prvo odprto prvenstvo Murske Sobote v dvoranskem nogometu na odboj. Sodelovalo je 27 ekip. Zmagala je ekipa Vietnama iz Vanče vasi, ki je v finalu premagala Spaček bar iz Murske Sobote s 5 :1. Za tretje mesto so Bullsi Apače premagali Lesosplast Križevci z 9 : 8. Ženska ekipa Pande je premagala Murski val s 7 : 5, Zdravniki so premagali Poslance z 9 : 8, NK Mura pa NK Nafto šele po kazenskih strelih. V regularnem času se je končala s 7 : 7. (FM) Strelstvo - liga treh dežel Vodita Kerčmar in Pomurka V Ljutomeru je bilo četrto kolo tekmovanja v streljanju z zračno puško v ligi treh dežel, ki jo je organizirala SD Mesto Ljutomer. Med 50 strelci iz 15 strelskih društev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije je med posamezniki zmagal Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič) pred Tomažem Kerčmarjem (Pomurka), oba sta zadela 591 krogov. Maja Dular (Pomurka) je bila s 588 tretja, Robi Markoja (Turnišče) s 584 šesti, Rajko Robnik (Ljutomer) s 584 sedmi, Denis Lebar (Turnišče) s 582 deveti, Drago Pertoci in Dušan Ziško (oba Tišina) ter Milan Svetec (Radgona), vso po 580, deseti, Valter Pajič (Tišina) pa je bil enajsti s 578 krogi. Ekipno je zmagala SD Zelenbor s 1748 pred SD Pomurka, 1745, SD Štefana Kovača Turnišče, 1742, SD Kolomana Flisarja Tišina, 1738, in SD Ljutomer, 1718 krogov. Po četrtem kolu vodi med posamezniki Tomaž Kerčmar pred Majo Dular (oba Pomurka), Rajkom Robnikom (Ljutomer) in Gorazdom Kocbekom (Janko Jurkovič). Ekipno pa vodi SD Ml Pomurka s 114 točkami pred Ze-lenborom, 110, Tekstilcem Zabok, 102, SD Kolomana Flisarja Tišina, 98, SD Štefana Kovača Turnišče, 92, in SD Ljutomer, 66 točk. (FM) Zmagala SD Janka Jurkoviča Na Ptuju je bilo ob obletnici samostojnosti osmo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 12 ekipami je zmagala SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1753 krogi pred Notranjsko, 1748. Med posamezniki je bil prvi Fajdiga (Postojna) z 292 krogi pred Prednikovo (Ruše), 592, in Gorazdom Kocbekom (Janko Jurkovič), 588 krogov. Milan Svetec (Radgona) je zasedel s 577 krogi deveto mesto. (FM) Ob 80-letnici Nogometne zveze Slovenije (2)___________ Športni klub Mura ustanovili leta 1924 Čeprav so igrali nogomet v Murski Soboti že več let, so ustanovili zaradi nekaterih težav Športni klub Mura šele 16. avgusta 1924. Na občnem zboru, ki je bil v hotelu Do-braj, pripravil pa gaje pripravljalni odbor, so izvolili upravni odbor in načelnike štirih odsekov - football-skega (nogometnega), kolesarskega, lahkoatletskega in bazenskega (rokometnega). Za prvega predsednika Športnega kluba Mura je bil izvoljen Franjo Košir, bančni ravnatelj, za častnega predsednika pa Gašpar Lipovšek, srezki poglavar. Druge funkcije pa so si razdelili takole: dr. Ljudevit Šomen (odvetnik) podpredsednik, Josip Lipicz (bančni uradnik) tajnik, Izidor Hahn (trgovec) blagajnik, Geza Legen-stein (kavarnar) gospodar, Anton Svetina in Franc Jelovšek odbornika. Načelnik nogometnega odseka je bil Franc Ramovž (srezki glavar), tajnik pa Evgen Farkaš (trgovec). Načelnica rokometnega odseka je bila Margareta Gy6ry (uradnica), tajnik pa Štefan Šiftar (bančni uradnik). Načelnik lahkoatletskega odseka je bil Ciril Hočevar (učitelj), tajnik pa Pavel Hahn (trgo- vec). Načelnik pri kolesarskem odseku je bil Ivan Peterka. V razsodišče so bili imenovani: dr. Vladimir Škerlak (odvetnik), Anton Koder (notar) in dr. Luka Kravina. Pregledniki računov so bili: Josip Sankup (bančni ravnatelj), Koloman Hiršl (trgovec) in Ljudevit Šiftar (trgovec). Prvo tekmo po ustanovitvi kluba je odigrala Mura 31. avgusta 1924 z SK Maribor v Murski Soboti, končala pa se je z zmago Maribora z 9 : 6. Za Muro so igrali: Čenar, Bencik, Hočevar, Gregorič, Čiče, Norčič, Peterka, Hegeduš, Keresturi, Pe-rkič in Šimon. V letu 1925 so se nogometaši Mure vključili v tekmovanje ljubljanske nogometne podzveze - okrožje Maribor, kjer je sodelovalo šest moštev: Rapid, ISSK, Mercur, Svoboda, Ptuj in Mura. Nogometaši Mure so odigrali le nekaj tekem, nato pa verjetno zaradi začetnih neuspehov odstopili od tekmovanja. Tudi v naslednji tekmovalni sezoni se nogometaši Mure niso vključili v tekmovanje ljubljanske nogometne podzveze, temveč so odigrali le nekaj prijateljskih tekem, med njimi z mariborskim Rapidom in Ljutomerom. V aprilu leta 1928 pa je bila nogometna sekcija pri Športnem klubu Mura razpuščena, verjetno zaradi težav, s katerimi so se srečevali, in zaradi izrednih uspehov, ki jih je dosegala ženska rokometna sekcija (hazena), ki je osvojila naslov republiških in državnih prvakinj. Uspehi rokometašic Mure so bili prava senzacija, za ekipo pa so igrale llonka Flegar, Anica Tručl, Ženi Nemeš, Uktralahko letenje Vojko Prah športnik leta 2000 Letalska zveza Slovenije je razglasila najboljše športnike za leto 2000. Med tekmovalci z ultralahkimi plovili je bil za najboljšega športnika izbran Vojko Prah, član Društva jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote. Na drugem mestu je Tomaž Gajser, na tretjem pa Jože Gajser, oba člana Aerokluba Prlek iz Ljutomera. Vojko Prah je postal v letu 2000 državni podprvak med motornimi jadralnimi padalci, hkrati pa postavil svetovni rekord v kategoriji ULN z motornim jadralnim padalom tip PPT z višine 3075 metrov v časovnem dvigu ene ure, osem minut in triindvajset sekund. Njegov svetovni rekord je priznala svetovna letalska zveza FAI v Švici. Vojko Prah, ki je tudi predsednik Društva jadralnih padalcev Štrk iz Murske Sobote, je pred dnevi pripravil še en podvig. Postavil je drugi svetovni rekord v preletu hitrostnega trikotnika z jadralnim padalom v razdalji 50 km (Krapje-Skakovci-Filovci-Skakovci-Krapje) s hitrostjo 47,27 km na uro. Dvakratni svetovni rekorder, ki je bil prejšnji teden tudi na sprejemu pri predsedniku države Milanu Kučanu, pa še ni povedal zadnje besede, saj za drugo leto pripravlja nove podvige. (FM) Predsednik letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič podeljuje priznanje svetovnemu rekorderju Vojko Prahu. Košarka Pomurje Skiny za obstanek V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je Odeja Marmor v Škofji Loki premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 91 : 40. Sobočanke so tokrat igrale daleč pod svojimi zmožnostmi, poleg tega pa se je Horvatova tudi poškodovala. Košarkarice Pomurja Skiny so tako zasedle zadnje mesto in bodo igrale kvalifikacije (play out) z ekipami Domžal, Jesenic in Konusom iz Slovenskih Konjic. Prva tekma med Pomurjem Skinyjem in Do- mžalami bo v sredo, 10. januarja 2001, v Murski Soboti. Prvi dve ekipi se uvrstita v prvo državno ligo. Strelke za Pomurje Skiny: Kerečeva, 14, Horvatova, 13, Glišičeva, 6, Pu-šenjakova, 4, Orbanova, 2, in Belo-glavčeva, 1. (FM) Ježica 14 14 0 1273:642 28 Celje 14 11 3 1037:803 25 Wels 14 11 3 1110:911 25 Ilirija 14 7 7 875:927 21 Legrand 14 7 7 863:946 21 Maribor 14 4 10 965:1046 18 Odeja M. 14 2 12 834:1171 16 Pom. Skinyl4 0 14 755:1266 14 Šport od tod in tam Mali nogomet - V zaostali tekmi druge slovenske lige malega nogometa je jesenski prvak Napoli Intelsat iz Pernice premagal Križevce s 5 : 2 (Horvat, Dunaj). (NŠ) Namizni tenis - Na priprave slovenske kadetske in mladinske reprezentance od 26. do 30. decembra v Bolzani so bili poklicani trije Sobočani: kadet Roudi ter mladinca Ropoša in Ocepek. Na mednarodnem turnirju igralcev do 21 let v Čakovcu je Kocuvan zasedel drugo, Solar tretje in Puhan četrto mesto. (UM) Nogometaši Mure leta 1931. Stojijo od leve: Varga, Čagran, Schi-ler, Horvat, Purič, Dora, Eisenstadter, Turk, Norčič; čepijo: Kardoš, Rajnar in debelak. dr. Gabrijela Ravnikar - Kardoš, Elizabeta Jonaš, Ana Cvetko in Marica Cimperman. Poleg rokometašic se je pri Športnem klubu Mura začela uveljavljati naniznoteniška sekcija kot prva v Sloveniji in se razvila v eno najmočnejših v državi. Leta 1930 je postal namreč Janez Nemec (Cani) državni namiznoteniški prvak med posamezniki. FERI MAUČECI Karate Namesto Sobote v Oplotnici Peti tradicionalni mednarodni božično-novoletni turnir v karateju - prvi štirje so bili v Murski Soboti - je bil tokrat zaradi pomanjkanja telovadnice v Oplotnici v organizaciji Karate kluba Oplotnica in karate kluba Civitas iz Murske Sobote. Na turnirju je sodelovalo p.et reprezentanc iz Italije, Slovaške, BiH, Hrvaške in Slovenije s 120 karateisti in karateistkami, ki so tekmovali v katah in borbah. V slovenskih reprezentancah, ki so zasedla tretja mesta, je sodelovalo tudi pet pomurskih karateistov: Dejan Zečevič, Robert Sočič in Nuša Ladinek (vsi Civitas MS), Miranda Huber (Mura-ken) in Tina Mlinarič (Murska Sobota). Tina Mlinarič je tekmovala v katah in izpadla v prvem kolu. Vsi drugi pa so tekmovali v borbah. Miranda Huber (Mura-ken) je v kategoriji do 53 kg med kadetinjami zasedla tretje mesto. Nuša Ladinek (Civitas) je bila v kat. do 80 kg med mladinkami tretja. Med mladinci do 75 kg je bil Robert Sočič tretji, Dejan Zečevič (oba Civitas) pa peti. V Zagrebu je bil 20. tradicionalni mednarodni božično-novoletni turnir v karateju. Med 400 tekmovalci in tekmovalkami iz 108 klubov sta v borbah nastopila tudi člana Civitasa iz Murske Sobote Gregor Šavel med ml. dečki in Sanja Jezernik pri st. deklicah. Jezernikova je zasedla v kat. do 45 kg drugo mesto, Šavel pa je bil v kat. do 45 kg peti. (DS) Rokoborba Soboški rokoborci na evropskih in svetovnih prvenstvih Rokoborski klub Murska Sobota uspešno uresničuje zastavljene naloge, ki jih je sprejel pred petimi leti. V tem času so namreč povečali število članov v vseh kategorijah, se primerno opremili, sedaj pa se kadrovsko izpopolnjujejo. Zelo so tudi zadovoljni, da jim je pred enim letom uspelo v svoje vrste pritegniti priznanega rokoborskega strokovnjaka Milana Nena-diča, ki ostaja v Murski Soboti še eno leto, saj so rezultati njegovega dela vidni. Največji problem; s katerim se srečujejo, je prostorska stiska, vendar upajo, da ga bodo čim prej rešili. To je povedal ob koncu letošnje sezone predsednik Rokoborskega kluba Murska Sobota Boris Barač, dopolnila pa sta ga predsednik sodniške organizacije Stanislav Šernek in trener Milan Nenadič. Soboški rokoborci so v letu, ki se izteka, sodelovali tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, na evropskem kadetskem, mladinskem in članskem prvenstvu. Evropskega kadetskega prvenstva, ki je bilo v Bratislavi na Slovaškem, so se udeležili Aleš Krojs (50 kg), Roman Miholič (54), Jure Kuhar (69), vsi iz Murske Sobote, in Mitja Sedmak (76 kg) iz Ljutomera. Najuspešnejši med njimi je bil Jure Kuhar, ki je zasedel deseto mesto. Na evropskem mladinskem prvenstvu (do 20 let), ki je bilo v Sofiji v Bolgariji, je sodeloval Slavko Miholič (58 kg). Na evropskem članskem prvenstvu v Moskvi pa sta nastopila Rade Bačič (69 kg) in Slavko Zec (76 kg). Viden napredek je bil dosežen tudi v sodniški organizaciji. Najvišjo možno kategorijo E je dosegel Stanislav Šernek iz Murske Sobote, ki se je tudi že uveljavil na evropskem in mednarodnih tekmovanjih. Vito Kranjc iz Murske Sobote je sodnik prve kategorije, Jože Kosi iz Maribora je sodnik druge kategorije in Danijel Vrbančič iz Murske Sobote sodnik tretje kategorije. Rokoborski klub Murska Sobota ima tudi pester in zanimiv program za prihodnje leto. Sodelovali ne bodo samo na domačih, ampak tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih. V ospredju pa bodo vsekakor evropsko kadetsko prvenstvo, ki bo od 28. junija do 5. julija v Ankari, evropsko člansko prvenstvo, ki bo od 17. do 20. maja v Antalyji, svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo od 9. do 13. avgusta v Tashkentu, in svetovno člansko prvenstvo, ki bo od 26. do 30. septembra v New Yorku, ter sredozemske igre, ki bodo od 3. do 8. septembra v Tuniziji. Posebej velja omeniti mednarodno kadetsko tekmovanje za GP, ki bo od 23. do 25. marca v Murski Soboti, na katerega so povabljeni rokoborci iz 22 držav. FERI MAUČECI i^ORED Petek, 29. 12. 2000 Televizijski spored od 29 .12. do 4/ . 2001 TV SLOVENIJA 1 9 .05 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 9.35 Pravljičar, ameriška nanizanka 10 .00 Krtov božič, risanka 10.25 Zima v vrbah, risani film 11.35 Umetnost življenja, ameriška serija 12 .00 Raziskovalec, ameriška serija 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Naš skupni prijatelj, angleška nad. 14 .00 Bolezni našega časa: Alkoholizem 14.30 Osmi dan 15.10 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Šolarček, kratki film 17.00 Zares divje živali, ameriška serija 17.45 Obletnica vzponov 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Prešeren,.tv-nadaljevanka, 4. del 21 .05 Zvok, glasbeno dokumentarna serija 21.40 Deteljica 22 .00 Odmevi, šport, vreme 23 .00 TV Poper 23 .30 Polnočni klub POP TV 7.30 Skrivnostna gora, mladinski film - 9.30 Brez tebe, nad. - 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 12.30 Raztresena Ally, nan. - 14.00 Pica, ti in jaz, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Gorski zdravnik, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Seks, ljubezen in gotovina, ameriški film - 21.40 Teksaški mož postave, nan. - 22.30 Zlobni dvojček, nan. - 23.20 F/X - umori s trikom, nan. - 0.10 24 ur KANALA 9.20 Pobeg na goro čarovnic, mladinski film - 11.00 Milady, nad. - 12.00 Atlantis - 13.25 Da, gospod minister, nan. - 14.00 Airwolf, nan. -15.00 Bravo, maestro -15.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Oprah Show: Zgodbe o pogumnih ljudeh - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Fant zre v svet, nan. - 18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Resnični svet, serija - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. - 22.00 Vrnitev v Piavo laguno, ameriški film - 23.50 To je Pat, ameriški film glasbena oddaja - 21.10 Mladi revolveraši, ameriški film - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Nočni filmski maraton TV SLOVENIJA 2 10.40 Paul Merton predstavlja, serija 11.50 SP v al. smučanju, smuk (m), prenos 13.00 Čarovnik iz Oza. risana nanizanka 13.35 SP v smučarskih skokih, prenos 15.30 SP v alpskem smučanju, posnetek 16.35 Veliki severni gozd, kanadska oddaja 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Tanja, nemška nadaljevanka 19 .00 Grafične tehnike: Kovinske tehnike 19.30 Videospotnice 20 .05 Planeti, angleška serija 21 .00 Nana, francoska nadaljevanka 21 .55 Stara pesem, koprodukcijski film 23 .50 Jezera, angleška nadaljevanka 0.40 Taksi, danska nanizanka IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 KuIturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -15:25 Portret: Janez Kodila - 15.40 Anketa - 15.45 Koncert klavirskih harmonikarjev -16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 18.25 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 18.50 Napoved športnih dogodkov - 18.55 Iz soboške tržnice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Izbor najlepotice -19.45 Razglasitev najboljših šport-nikov Športne zveze Murska Sobota - 20.00 Kanal A TV AS -KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet. 10.25 Najviža, glasbena oddaja. 11.25 Videostrani. 15.20 Božično-novoletni glasbeni labirint, iz produkcije ZLTV.16.2O Najviža, glasbena oddaja.. 17.20 Četrtkov klepet. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš. otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 6. del. 21.001 feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.45 Glasbeni spoti. 00.00 Billy Cigara in Monica, slovenski erotični film. 00.55 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.00 Otroški program - 16.00 Ameriške sanje -16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Alpe-Donava-Jadran - 18.25 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, TV HRVAŠKA 2 10.15 Poročila - 10.20 Hit depo - 12.20 Za otroke - 12.45 Ognjemet -13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.15 Željka Ogresta in gosti - 15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Prijatelji, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nad. - 21.15 Polni krog - 21.40 Latinica: Vojne sirote - 23.20 Pravi čas - 0.50 Košarka NBA TV HRVAŠKA 3 15.00 Smučarski skoki, prenos druge serije -15.45 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.25 Z roko v roki do sonca, posnetek - 17.25 Lasje, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.15 Državljan Kane, ameriški film - 22.15 Kabaret,ameriški film - 0.20 Me-diteraneo, italijanski film - 1.50 Tretji človek, britanski film - 3.30 Francoska zveza, ame-riški film - 5.10 Ženske na robu živčnega zloma, španski film TV MADŽARSKA 1 15.25 Gala, ekologija - 15.58 Poročila - 16.00 Cerkve in ločine ob mileniju - 16.25 Risanka - 17.40 Za upokojence - 18.00 Dnevnik -18.15 Gospodovo življenje, 3. del -18.30 Okno, magazin - 19.30 Dnevnik - 20.05 Priča, madžarski film - 21.55 Dnevnik -22.40 Kino Dore Prokopp - 23.10 Koncert, Venus in United - 0.05 Igralec, ameriški film TV MADŽARSKA 2 12.00 Srečen rojstni dani, nan. - 12.50 Verdi -13.00 Dnevnik - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.30 Madžarska hiša - 15.00 Šolska ulica - 16.00 Športni pregled ob koncu leta - 18.05 Show iz leta 1981 - 19.00 Kultura bivanja - 19.30 Tv-telovadba - 19.35 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Strogi policist, amer, film - 23.00 Zaključek - 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 11.30 Smuk (m.), prenos iz Bormia - 13.40 Smučarski skoki, prenos iz Oberstdorfa -15.40 VVinnetou II, pustolovski film - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35_ Močna družina -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Rezilo, pustolovski film - 22.10 Terminator, akcijski film - 23.50 Dvoranski nogomet -0.20 Popolna resničnost, znanstvenofantastični film AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Univerzum: Mavricius - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 14.25 Sylvia - 15.15 Dallas -16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Človeške slike: Novi samuraji - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka TV SLOVENIJA 1 8.40 Zgodbe iz praznične školjke 9.35 Oddaja za otroke 10.00 Pravljičar, ameriška nanizanka 10.20 Aliča v čudežni deželi, ameriški film 11.55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Moj ameriški bratranec, kanadski film 14.55 Medvedek, francoski film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Franček, risana nanizanka 17.10 Prvi sneg, risanka 17.50 Na vrtu 18.20 Umetnost življenja po svetu, serija 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Resje! 21.35Z vlakom po Avstraliji, ameriška serija 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Poljubi me, Kati, angleška nanizanka 23.35 Telesni stražarki, francoska nanizanka 0.25 Legionar, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.50 SP v alp. srn., veleslalom (ž), 1. vožnja 11.00 Družinska zaveza, ameriška nad. 11.40 Po domače z Avseniki 12.30 Glasbena oddaja 12.50 Veleslalom (ž), 2. vožnja 13.45 Umetnostno drsanje - nekaj najboljših 16.05 Michael Flatley, portret plesalca stepa 16.55 Festival Histria: Carmen, balet 17.35 Daleč od doma, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 V svojem svetu, francoski film 21.30 95 let Turistične zveze Slovenije 22.05 Praksa, ameriška nanizanka 22.50 Družinska zaveza, ameriška nad. 23.40 Metropolis 0.10 Sobotna noč POP TV 8.00 24 ur - 8.30 Princesa Sissi, risanka - 9.00 Družina Zakaj, risanka - 9.30 Power Ranger, nan. - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.20 Navihanka, nan. -10.40 Mladi učitelj, nan. - 11.00 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska Iiga -12.30 Bes orkanov, dokumentarna oddaja - 13.00 Smo že nazaj!, ameriški film -14.25 Kako so snemali TV Dober dan - 15.25 Pop’n'roll -17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Utemeljeni sum, ameriški film - 21.50 Gospod Umor, ameriški film, 2. del - 23.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzilaf risanka - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Do konca zaljubljena, nan. - 11.00 Miza za pet, nan. - .12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Božiček na razpotju, ameriški film - 16.00 Božič pri.... dokumentarna oddaja - 17.00 Božič z Muppetki, ameriški film - 18.30 Past za starše 3, ameriški film - 20.00 Čudež na 34. ulici, ameriški film - 22.00 Njen alibi, ameriški film - 23.45 Najbolj nori zločinci, serija - 0.45 Posebna enota, nan. IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov -10.55 Iz soboške tržnice -11.00 Izbor najlepotice -11.35 Razglasitev najboljših športnikov Športne zveze Murska Sobota - 11.45 Zborovska maša v Odrancih - Pregled dogodkov tedna TV AS-KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 6. del. 10.151 fell good, zabavna oddaja s Činčem. 11.15 Videostrani. 16.10 Pojte v hišo k nam, iz produkcije ZLTV. 16.30 SQ JAM, glasbena oddaja. 17.30 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 6. del. 18.00 Gnes, informativna oddaja.. 1 8.15 Najlepše božično darilo, risani film. 18.40 I feel good, zabavna oddaja s Činčem. 19.45 Iz našega arhiva. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Modna revija območne obrtne zbornice Murska Sobota, posnetek. 21.55 Moto šport, športna oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Otroški program - 11.26 Izobraževalna oddaja -12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna oddaja -13.00 Dokumentarni film - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj - 15.45 Zlata dekleta, nan. - 16.15 Briljantina - 17.05 Turbo Limach Show - 18.40 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.20 007, tedenski politični magazin - 21.05 Dolgo slovo, ameriški film - 23.10 Poročila - 23.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 7.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 9.50 Hišni ljubljenci -10.35 Glasbena matineja -12.25 SP v alpskem smučanju - 13.45 Risanka - 14.00 Beverly Hills - 14.50 Melrose Plače -15.35 Črno-belo v barvah - 16.20 Doktor Živago, ameriški film -19.30 Policija, nan. -20.10 Družina Soprano, nad. - 21.00 Triler - 22.00 Koncert - 22.55 Seks v mestu, nan. - 23.25 Metropolis - 1.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 6.35 Oliver Twist, britanski film - 8.30 Ameriški grafiti, ameriški film - 10.25 Kronska priča, madžarski film -12.15 Novi kino Raj, italijanski film - 14.20 Dvoboj, ameriški film -15.50 Do zadnjega diha, francoski film -17.25 M.A.S.H., ameriški film -19.20 Sedem samurajev, japonski film - 22.40 Boter 2, ameriški film - 1.55 Divja horda, ameriški film - 4.15 Psiho, ameriški film - 6.05 Diskretni šarm buržoazije, francoski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 6.45 Danes zjutraj - 7.35 Otroški program - 9.05 Zanzibar, mladinski program - 10.30 Zlati dim, magazin - 12.00 Poročila - 12.10 Bravo TV - 13.05 Športni pregled ob koncu leta, nogomet -14.10 Sposojena zemlja - 14.40 Delta - 15.10 Naše stoletje - 15.35 1100 let sredi Evrope - 16.05 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Naravni čudeži Evrope - 17.25 Anna, nad. -19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik -20.00 Bruhaha, kabaret - 22.50 Koncert - 23.45 Ledeni vihar, amer, film TV MADŽARSKA 2 7.25 Družina z jasnega - 8.15 Za kmetovalce - 8.30 Manjšinski program -12.00 Mileni) -12.05 Stevensonova potovanja - 12.50 Otroški pokal -13.25 Gaia, ekologija - 13.50 Prizori iz življenja kipov - 14,05 Senca gore Kamerun - 16.00 Veliki Azerac, nad. -16.50 L^dvoje -17.30 Čar plesa -18.25 Muhasti letni časi - 19.20 Sv. Elizabeta, 9. del - 19.30 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.25 Najstniška zabava - 20.55 Grof Ory, opera -23.20 Mavzolej, gledališka igra - 0.35 Nočni program AVSTRIJA 1 7.10 Otroški program - 9.20 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Semmeringa -11.45 Šaljivec Carey - 12.05 Življenje in jaz - 12.30 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka -14.30 03 Austria Top 40 - 15.45 Dawsonov potok -16.30 Melrose Plače -17.15 Srček -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Dvoranski nogomet, prenos z Dunaja - 19.30 Čas v sliki - 20.15 James Bond - Jutri nikoli ne umre, akcijski film - 22.15 Terminator II, akcijski film - 0.25 Rezilo, pustolovski film AVSTRIJA 2 11.05 Oče ni poročen, filmska komedija -13.00 Čas v sliki -13.10 Angel na zemlji, filmska komedija - 14.40 Vesela vdova, film -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Bingo - 18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Poskušajte s kakšnim mlajšim, filmska komedija - 21.50 Holecekov šov stoletja - 22.50 Vse je ko-medija - 0.20 Viva Maria, pustolovski film Četrtek, 4.1. 2001 TV SLOVENIJA 1 9.00 Pravljica, musical 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Otroška oddaja 11.15 Svet narave, angleška serija 12 .05 Naokoli po Nemčiji 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.25 Naš skupni prijatelj, angleška nad. 14.10 Svet v letu 2000 15.00 Novoletni Zoom 10.30Poročila, šport, vreme 16.45 Oddaja za otroke 17.05 Na liniji 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.35 Oddaja o znanosti 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Gibljive slike 23.25 Bolezni našega časa: Alergije 23.55 Raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 10.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 11.15 Frasier, ameriška nanizanka 11.35 Svet poroča 13.40 Smučarski skoki, novoletna turneja 16.00 V svojem svetu, francoski film 17.30 Metropolis 18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Paul Merton predstavlja, serija 20.25 Suproliga v košarki 22.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.15 Turistične akcije . 22.55 Tigrero, ameriški film 0.10 The Decoy Boy, švedski film POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. - 11.00 Večna ljubezen, nad. - 11.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog - 16.30 Brez tebe, nad. - 17.20 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. -22.20 Seks v mestu, nan. - 22.55 JAG, nan. - 23.40 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.10 24 ur KANALA 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 10.25 Seaduest, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. - 16.35 Mreža, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan,- 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Ljubezen na drsalkah, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 V centru mesta, ameriški film - 0.30 Adrenalina IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 ŽIV AID EA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Reportažna sreda: Potrošnikova modna revija - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Bruli - 18.00 Ž1VA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Kulturno- razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.254ntervju - 18.40 Anketa - 18.45 Koncert klavirskih harmonikarjev - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A TV AS - KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 V svetu oktanov, oddaja o avtomobilizmu. 10.15 Viva turistica, turistična oddaja. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 11.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.00 Videostrani 15.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.00 Moji mali prijatelji. 16.45 V svetu oktanov, oddaja o avtomobilizmu. 17.15 Viva turistica, turistična oddaja 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju. 19.05 Iz produkcije ZLTV, Loka TV. 19.35 Iz našega arhiva. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Četrtkov klepet, oddaja v živo. 21.00 Iz produkcije ZLTV, v živo. 22.00 Iz produkcije ZLTV, Loka TV. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12,35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Poljudnoznanstvena serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.00 Otroški program -16.00 Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kanček odsotnosti, ameriški film - 21.50 Narava politike - 22.35 Odmevi dneva - 23.45 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.20 0 znanosti - 12.05 Otroška oddaja - 12.55 Poslovni klub - 13.30 Globalna vas -14.15 Južni Brooklyn, nan. -15.00 Dok. film - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.25 Polni krog -21.40 Željka Ogresta in gosti - 22.40 Dosjeji X, nan. - 23.30 Žrelo, ameriški film -1.25 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.40 Smučarski skoki, prenos iz Innsbrucka (do 15.45) - 17.55 Podzemlje zdaj, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Cilj - Mars, dok. film - 21.55 Hit depo - 23.55 Šport danes - 0.05 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 12.00 Dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.56 Poročila - 14.25 Kaviar in leča, sovjetski film - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Smernice -17.00 Tangenta - 17.25 Pojejo igralci - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. - 19.16 Dnevnik - 20.05 Veliki Azerac, nad. - 21.051lles-story - 21.25 Gospodarstvo v zagonu - 21.55 Dnevnik - 22.45 V dvoje - 23.20 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna TV MADŽARSKA 2 10.40 Yarrabah - 11.30 Kovček - 12.00 Besedo ima obramba, nan. - 13.00 Dnevnik -14.00 Cap'italy, dok. film - 15.15 Iz zbirke Gy. Martina - 15.30 Ni pravnomočno, show - 16.00 Šolska ulica - 17,20 Ognjeniki na Eolskih otokih - 17.30 Cimbora - 18.00 Tele-šport - 19.40 Tv-telovadba -19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Pierre Vago -21.40 Polžaste stopnice, madžarski film - 23.20 Zaključek - 0.30 Nočni program AVSTRIJA 1 10.15 Indijanec v kuhinjski omari, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 12.35 Deskanje na snegu - 13.25 Smučarski skoki, prenos iz Innsbrucka - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Močna družina -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.50 MA 2412 - 22.45 Tempo, filmska komedija AVSTRIJA 2 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 15.15 Dallas -16.00 Derrick - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum: Svet neandertalcev - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Komisarka - 0.00 Čas v sliki Vsakdan ob 183Oin 2O00: GNES-inform,oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHZ) PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro vas vodita Irma Benko in Boštjan Rous - 05.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna-05.30 Vic dneva-05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 - 07.00 Druga jutranja kronika-07.30 Informacije - 7.45 Porabsko zvočno pismo, Marjana Sukič iz Monoštra-8.0% Poročila-08.05 Obvestila - 08.30 Šport -09.00 Poročila - 09.10 Vroča tema: 537 1710-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Mali oglasi - 11.15 Oaj, kak san zlufto, Bojan Peček - Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine-14.00 Poročila-14.30 Za zdravje, gostujejo zdravniki soboške bolnišnice -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Šport -19.00 Poročila -19.15 Krpanke, kulturni mozaik - 20.00 Kak je indafajn brlou-21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije 'TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 05.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna - 05.30 Vic dneva - 05.40 AMZS - 06.00 Poročila -6.10 Vreme - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (črna kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo, Aleš Kardelj - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Poročila 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 13.30 3x Country -14.00 Poročila -14.15 Vaš znanstvenik - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox, oddaja o pomurskih ustvarjalcih - 21.00 Poročila -2110 Jukebox - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro -5.20 Pesem našega srca in Murska pesem tedna - 05.30 1. jutranja kronika - O5.4O AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (črna kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije - 07.45 Beograjsko zvočno pismo, Peter Potočnik-8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Poročila -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.45 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 poročila -13.15 Prva oseba ednine -14.00 Poročila-14.15 NSTSNMV-15.30 Dogodki in odmevi-16.15 Popoldne na Murskem valu-16.40 - Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Glasba našega srca, izbor najbolj srčne pesmice -19.00 Poročila -19.15 Intervju -19.45 Uganke z Nevenko -20.00 Mursko-morski val, - 21.00 Poročila-21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije ČETRTEK. 5.00 Vedro dobro jutro - Pesem vašega srca in Murska pesem tedna -05.30 1. ju- tranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme -06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (črna kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Informacije -07.45 Zvočno pismo-08.00 Poročila-08.05 Obvestila - 08.30 Kmetijski nasvet-9.00 Poročila - 09.15 Kuharski nasvet: mojster Branko Časar-10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža tedna -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.45 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Popoldne na Murskem valu -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.10 Bilo je nekoč! - 20.00 Geza se zeza! - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza -23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Skupni nočni program lokalnih radijskih postaj Slovenije PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 05.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna z vicem dneva - 05.30 Prva jutranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06.45 Preteklih 24 (črna kronika) - 07.00 Druga jutranja kronika -07.30 Informacije - 07.45 Mariborsko zvočno pismo, Asja Matjaž - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Poročila-9.20 Aktualna tema-9.40 Koledar kulturnih prireditev -10.00 Poročila -10,05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 Predstavljamo vam-14.00 Poročila -14.05 Obvestila- 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi-16.15 Popoldne na Murskem valu -16.40 Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila- 17.30 Murski val nagrajuje - 18.00MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val, Alenka Farkaš in Viktorija Bencik - 20.30 Sipli mi - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -23.00 Glasbavašihžšlja- 24.00 Skupni nočni program lokalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 5.20 Pesem vašega srca in Murska pesem tedna - 05.30 Prva jutranja kronika - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06.00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna - 06:45 Preteklih 24 (črna krohlkaj 407.00 Druga jutranja kronika-07.30 Informacije - 8.00 Poročila - 08.05 Obvestila - - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Poročila - 9.15 Mlado jutro -9.40 Koledar kulturnih prireditev -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.00 Poročila -10.30 Kaj pripravljate pri vas - potepamo se po prireditvah v Prekmurju in Prlekiji -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.40 Športna stava -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -16.40 Pesem tedna -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -19.00 Dnevnik RaSlo-19.15 Najlepše želje s čestitkami |p pozdravi -21.00 Poročila-21.10 Ugasni TV! - 24.00 Skupni nočni program radijskih postaj NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 05.20 Pesem našega srca in Murska pesem tedna -05.30 Vic dneva - 05.40 AMZS - 05.50 Vreme - 06:00 Poročila - 06.30 Horoskop - 06.40 Pesem tedna-06.45 Preteklih 24 (črna kronika)-07.00 Jutranja kronika-07.30 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)- 19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Skozi silvestrski večer vas peljetaSimona Špindler in Gabrijela G. Peurača - 01.00 V novo leto z Vido Toš in Jožetom činčem j/ * / If Nedelja, • r 31.12.2000 TV SLOVENIJA 1 8.50 Pika Nogavička, nanizanka 9.20 Tomažev svet, izobraževalna oddaja 9.55 Snežna kraljica, risani film 11.10 Svet divjih živali, japonska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Pravljičar, ameriška nanizanka 13.35 Dlan v dlani 14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.00 Prešeren, tv-nadaljevanka, 4. del 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.55 Mavrične stopinje, plesna pravljica 18.50 Žrebanje lota 19 .00 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Silvestrski poljub 2.00 Melodije bratov Avsenik s simf. RTV 2.55 Pavarotti s prijatelji 4.30 Eksplozivni ples 5,30 Milenium Greenwich Party 6.20 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka TV SLOVENIJA 2 10.35 Sorodne duše, angleška nanizanka 11.20 Glasbene snežinke 12.05 Turistične akcije 12.30 Koncert filmske glasbe 14.00 Turandot, opera 16.05 Je plesati greh, ameriški film 17.50 Princesa nevesta, ang.-ameriški film 19.30 Novoletne videospotnice 20.30 Kaj te očka pušča samo, ameriški film 21.35 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Dragulj iz Mississipija, ameriški film 23.30 Novoletni koncert iz Portoroža 1.00 Veliki Gatsby, ameriški film 3.25 Perdita Durango, mehiški film 5.20 Zandalee, ameriški film POP TV 8.00 24 ur, ponovitev - 8.30 Princesa Sissi - 9.00 Družina Zakaj - 9.20 Power Ranger, nan. - 9.45 Knjižni molj Wishbone, nan. - 10.10 Navihanka, nan. -10.20 Mladi učitelj, nan. - 10.45 Ameriška gimnazija, nan, - 11.20 Šolska košarkarska liga - 12.10 Pop’n'roll - 14.00 Odiseja, ameriški film, 2. del - 15.35 Ljubezenska zgodba, ameriški film - 17.20 Obalna straža, nan. - 18.10 VIP, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Lov za izgu-bljenim zakladom, ameriški film - 22.00 Koktajl, ameriški film - 23.50 24 ur KANALA 8.00 Zajček Oolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Godzila, risanka - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Do konca zaljubljena, nan. - 11.00 Miza za pet, nad. - 12.00 Nezgodni oddelek, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Božična želja, ameriški film - 15.45 Skrita kamera - 16.45 Muppetki in otok zakladov, ameriški film - 18.30 Havajske počitnice, ameriški film - 20.00 Drakula: Smrt in ljubezen, ameriški film - 21.30 Prometna patrulja, ameriški film - 23.10 Kolo sreče, ameriški film IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Rokoborski klub Murska Sobota - 10.15 Božično-novoletni turnir v malem nogometu - 10.30 Iz našega studia: Soboški ekran, gost Anton Slavic - 11.00 Božična trgatev na Kapelskem Vrhu - 11.10 Božična maša za gluhe - Štefanova trgatev - Kulinarika: Silvestrska kuhinja -11.46 Portret: Janez Kodila -12.00 Koncert klavirskih harmonikarjev - 12.15 Tedenski komentar - 12.20 Pregled dogodkov tedna - 13.35 Pod brajdami, posnetek koncerta - 16.35 Koncert Iju-tomerskega Big Banda - 22.00-Silvestrovanje na prostem v Murski Soboti, prenos TVAS-KANAL54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja 10.40 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Aktualno v občini Grad, občinska oddaja. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 12.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 13.10 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 13.40 AS intervju. 14.10 Viva turistica, turistična oddaja. 14.65 V svetu ok-tanov, oddaja o avtomobilizmu. 15.30 Četrtkov klepet. 16.05 Najviža, glasbena oddaja. 17.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 18.20 Skokec in čebelica, risani film. 19.35 Glasbeni spoti in čestitke. 20.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, 1, del. 20.30 Od boga poslan. Matjaž Jaušnik-lzi, v Caffe Art. 21.00 V novo leto s TV AS, zabavno-glasbena oddaja v živo. 00.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke - 9.15 Otroški program - 12.00 Poročila -12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 Kuharski dvoboj - 14.35 Poročila -14.40 Raziskovalec, serija - 16.40 Jack in Jill, nad. - 16.30 Soba vzdihljajev, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.15 Silvestrski program - 0.00 Zdravice -1.20 Poročila - 1.30 Glasba TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 9.00 007, tedenski politični magazin - 9.45 Verski program - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Bagdadski lopov, ameriški film - 13.45 Dokumentarni film - 14.40 Otroška serija -16.35 Cosby Show -16.00 Rdeči palček, nan. - 16.30 Na zdravje!, nan. - 16.55 Mati in sin, nan. - 17.30 Kneginja čardaša, opereta - 20.40 Rock po svetu - 21.30 Silvestrski program - 2.00 Koncert TV HRVAŠKA 3 7.45 Leon profesionalec, ameriško-francoski film - 9.35 Shane, ameriški film -11.40 Samuraj, francoski film - 13.25 Amarcord, italijanski film - 15.30 Vas moja mala, češki film - 17.15 2001: Odiseja v vesolju, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Ace Ventura: Klic narave, ameriški film - 21.45 Eraser, ameriški film - 23.40 Diaboli-gue, francoski film -1.30 Deep Cover, ameriški film - 3.15 Jason gre v pekel, ameriški film - 4.40 Graffiti Bridge, ameriški film - 6.10 Torpedi iz centra, hongkonški film TV MADŽARSKA 1 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Biblija - 7.10 Otroški program - 7.55 Nedeljski otok - 9.30 Snežnobeli, risani film - 11.00 Romanje v Sveto deželo - 11.30 Tv-klinika - 12.00 Poročila - 12.10 Minute za srečo -12.40 Športni pregled ob koncu leta, liga prvakov - 13.40 Silvestrov koktajl ekstremov - 14.10 Hercule in Sherlock, francoska komedija - 15.40 Puder - 16.10 Kovček - 16.40 Filmski program - 18.30 Žrebanje lota -18.45 Dnevnik -19.00 Prej ali slej, šov - 20.00 Silvestrski program - 1.05 Novoletno rajanje - 2.35 Silvestrov čudežni svet - 3.30 Nepazljivi lovci na glave, ameriški film TV MADŽARSKA 2 12.00 Milenij - 12.05 Zelena pika - 13.00 Avtomobil - 13.30 Narodna glasba - 14.05 Po sledeh sončnega žarka - 14.35 Malo mesto, nan. - 15.35 Koktajl ekstremov -16.05 Bruhaha, kabaret - 17.00 Knez Pikko, opera - 18.10 Skrivnost šampanjca, dok. film - 19.05 Sv. Elizabeta -19.20 Črni tulipan, ameriški film - 21.05 Cirkuški festival Monte Carlo - 22.00 Silvestrski program - 1.00 Oh, ti Angleži, angl, film - 2.35 Novoletno rajanje - 4.05 Gledališka zabava - 4.55 Kako prebroditi ljubezenske težave? AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 13.15 Šport - 13.40 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Garmischa - 15.45 Mojstrske veščine - 16.30 James Bond - Jutri nikoli ne umre, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Zvezdna luč 2000 -21.30 Vodka z oranžado - 22.15 Smrt ji lepo pristaja, filmska komedija - 23.50 Večerja za enega - 0.00 Ob novem letu, balet - 0.08 Veliki plavolasec s črnim čevljem, filmska komedija - 1.30 Asso, filmska komedija - 2.55 Začarana, filmska komedija - 4.30 Gospod Univerzum, film AVSTRIJA 2 12.00 Tako se pleše na Dunaju, balet - 12.45 Firenze - 13.00 Poročila -13.05 Domovina, tuja domovina - 13.30 Vodni zdravnik Sebastjan Kneipp, film - 15.20 Vsak dan štejem svoje skrbi, filmska komedija - 16.45 Podobe Avstrije - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Silvestrski nagovor kardinala - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Silvestrski skedenj, prenos iz VVelsa - 0.00 Ob novem letu, valček - 0.08 Silvestrski skedenj - 1.00 Charlie Chan in prekletstvo zmajske kraljice, kriminalka Ponedeljek, 1. 1.2001 TV SLOVENIJA! 8.10 Zares divje živali, ameriška serija 8.35 Šolarček, kratki film 8.45 Risanke 10.00 Zdravilo za strah, otroški musical 11.15 Novoletnikoncert,prenoszDunaja 13.35 Poročila, šport, vreme 13.45 Resje! 15.10 Viže iz stoletne zakladnice 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski, otroška oddaja 17.15 RadovedniTaček: Uhan 17.25 Otroška oddaja 17.45 Silvestrski poljub, ponovitev 19.05 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, nemška nanizanka 21.00 Svet v letu 2000 22.00 Potočila, šport, vreme 22.20 Mortadela, italijanski film 0.00 Ples vampirjev, ameriški film 1.20 Boogie Nights, ameriški film TV SLOVENIJA 2 7.30 Novoletne videospotnice 8.30 Woodstock, glasbeno-dokumentarni film 11.25 Nana, francoska nadaljevanka 12.25 Kuna zlatica, gozdni duh, angleška oddaja 13.40 Smučarski skoki, novoletna turneja 15.30 Športnijilm 16.20 Trnuljčica, balet 18.05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20.05 Ženska za umret, ameriški film 21.50 Pop Komm, gala koncert 23.00 South Park, ameriška risana nanizanka 23.30 Brane Rončel izza odra POP TV 9.00 Otroški vitez, mladinski film - 10.30 Ne pozabi ne nikdar, nad. -11.25 Večna ljubezen, nad. - 12.20 Brez tebe, nad. - 13.40 Ernest gre v kolonijo, ameriški film -15.40 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Brez tebe, nad. - 17.20 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Kako so snemali TV Dober dan - 21.00 Kdo je potunkal zajca Rogerja?, ameriški film - 23.05 Veronikine sku-šnjave, nan. - 23.35 JAG, nan. - 0.30 Glavni na vasi, risana nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 9.00 Ravnatelj na počitnicah, ameriški film - 11.00 Ricki Lake, ponovitev -12.30 Fi-lofaks, ameriški film - 14.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.30 Domači gost, ameriški film - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Vojaka po sili, ameriški film -21,40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Sedem, nan. -23.30 Študentske zdrahe, ameriški film IDEA TV - KANAL A Kanal A TV AS-KANAL 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.40 Modna revija območne obrtne zbornice Murska Sobota, posnetek. 12.20 Videostrani. 13.30 V novo leto s TV AS, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Iskri vranec, risani film. 19.35 Iz našega arhiva. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Novoletni videomeh, zabavnoglasbena oddaja. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.35 Božični koncert - 7.40 Božični koncert skupine Divas - 9.00 Risani film - 9.30 Poročila - 9.40 Novoletni otroški program - 11.00 Poročila - 11.16 Novoletni koncert, prenos z Dunaja - 13.50 Poročila - 14.00 Ace Ventura, ameriški film - 15.30 Poročila -15.40 Ponovitev novoletnega programa -17.00 Hugo -17.25 Dokumentarna oddaja -18.25 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.15 Maršal, hrvaški film - 21.55 Poročila - 22.10 Najlepše filmske melodije - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 8.55 Poročila - 9.00 Oprah Show - 9.45 Ponovitev novoletnega programa - 12.20 Kuharski dvoboj - 13.00 Vedno te bom ljubil, nad. -13.45 Smučarski skoki, novoletna turneja - 16.00 Poročila - 16.05 Londonski teden mode - 16,35 Dokumentarni film -17.25 Violinski koncert - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Zahodno krilo, nan. - 21.15 Poročila - 21.25 Peta vrata, dokumentarni film - 22.20 Hansom, ameriški film 0.20 Selena, ameriški film TV HRVAŠKA 3 7.35 Surf Ninjas, ameriški film - 9.00 Tom & Jerry:Jhe Movie, ameriška risanka -10.30 Majhni velikani, ameriški film - 12.20 Space Jam, ameriški film -13.45 Vojna gumbov, britansko-francosko-japonski film -15.20 Dan velikih valov, ameriški film -17.20 Victor - Victoria, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Šport v letu 2000 - 22.10 Brooklyn jug - 22.55 Beverly Hills - 23.40 Melrose Plače - 0.30 Glasbe-ni program TV MADŽARSKA 1 8.00 Za otroke - 10.55 Srečanje z Jezusom - 11.10 Novoletni koncert, prenos z Dunaja - 13.45 Domoznanstvo -14.05 Bernsteinov New York, glasbeni film - 15.05 Mala hiška ob veliki Donavi, pesmi ob rojstnem dnevu Sandorja Petofija - 15.40 Evangeličanski verski program - 16.10 Ars Hungarica, himna in sv. krona - 16.40 Naravni čudeži Evrope - 17.40 Anna, nad. -19.10 Milenijske povesti - 19.45 Dnevnik - 20.05 Koncert Glasbene akademije - 22.55 Mediamix, volitve predsednika ZDA in mediji TV MADŽARSKA 2 6.30 Človek z ulice, amer, film - 8.35 Glasbeni butik - 9.30 Športniki leta, podelitev priznanj - 11.20 Tv-klinika - 11.45 Klip plus -12.00 Milenij - 12.02 Za otroke - 13.05 Bal snežne kraljice, pravljična igra - 13.20 Bakrena roža, pravljična igra - 13.40 Športni pregled ob koncu leta, EP v nogometu -15.30 Bodite dobri, če morete, ital, film -17.25 Svet čudežev - 18.30 Mala hiška ob veliki Donavi - 18.50 Cirkuški festival Monte Carlo - 19.45 Dnevnik - 20.05 Koncert Glasbene akademije - 22.55 Klub znanstvenikov - 23.55 Tudi to leto se je dobro začelo - 0.25 Čez oblake, ital, film -1.45 Človek z ulice, amer, film - 3.50 Športni pregled AVSTRIJA 1 7.05 Risanke - 10.30 Zmaj Elliott, film - 12.15 Izgubljeni svet, pustolovska serija -13.00 Smučarski skoki, prenos iz Garmischa - 15.35 Kapitan Kljuka, film -17.50 Tarzan in Jane, pustolovski film - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Predsednikov novoletni nagovor - 20.00 Šport - 20.15 Flubber, filmska komedija - 21.45 Dosjeji Jane, akcijski film - 23.45 Ameriški Šaolin, akcijski tlim AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Dunajska dekleta, filmska komedija -11.00 Uvertura v novoletni koncert - 11.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, prenos - 13.40 Čas v sliki - 13.50 Zvočna Avstrija - 15.20 Kongres pleše, film -17.05 Sissi, mlada cesarica, film - 19,00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Predsednikov novoletni nagovor - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja: Mehika - 21.60 Nepozabni konec ledna na jezeru Tegern, romanca - 23.20 Ves ta Strauss - 0.25 Ženska fran-coskega poročnika, film ORED Torek, 2. 1.2001 TV SLOVENIJA 1 8.00 Radovedni Taček: Uhan 8.15 Pridi, moj mili Ariel, nanizanka 8.40 Mala lokomotiva, risanka 9.05 Pravljičar, ameriška nanizanka 9.30 Bontonček, veliki otroški festival 10.25 ledena princesa, risani film 11.10 Risanka 11,20 Otroški musical 12.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.05 Ben Hur, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.10 Moje mestece, kanadska nanizanka 17.35 Lutkovna igrica 18.05 Sneženi mož, risanka 18.30 Otroška oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21 .00 Slovenija v letu 2000 22 .00 Poročila, šport, vreme 22 .20 Ljubimec Lady Chatterley, češka drama POP TV 9.00 Angus Bethune, mladinski film - 10.30 Ne pozabi me nikdar, nad. - 11.25 Večna ljubezen, nad. - 12.20 Brez tebe, nad. - 13.40 Ernest gre v zapor, ameriški film -15.40 Gorski zdravnik, nan. - 16.30 Brez tebe, nad. - 17.20 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prvi semester, ameriški film - 21.40 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 JAG, nan. - 23.20 Glavni na vasi, risana nanizanka - 23.50 24 ur TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 11 .25 Moj ameriški bratranec, kanadski film 12 .50 Netopir, opereta 15 .05 Maurice Jarre, portret skladatelja 16 .05 Arktična Odiseja, norveška oddaja 17 .00 Planeti, angleška serija 18 .00 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Sveta dežela in sveti kraji, angleška serija 21 .05 Fanny in Alexander, švedski film 0.05 Svet poroča 0.35 Videospotnice KANALA 9.00 Najeti otroci, ameriški film - 11.00 Ricky Lake, ponovitev - 12.30 Zob za zob, ameriški filrn_-14.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.30 Oskar, ameriški film -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Kiborg, ameriški film - 21.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Tretja izmena, nad. - 23.10 Pridigarjeva žena, ameriški film IDEA TV- KANAL A 10.00 Ž1VA-1DEA TV, ponovitev regionalnega programa - Pod brajdami, posnetek koncerta - 13.00 Koncert ljutomerskega Big Banda - Kanal A TV AS -KANAL 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Šport plus, športna oddaja. 10.15 Skokec in čebelica, risani film. 11.30 Videostrani. 15.30 Novoletni videomeh. glasbena oddaja. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja. 18.45 Iz našega arhiva. 19.20 Vkfeotop, glasbena oddaja. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 I produkcije ZLTV, Loka TV. 20.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 21.301 feel good, zabavna oddaja s Činčem. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Raziskovalec, serija - 14.15 Poročila - 14.20 Dežela orla, serija - 15.10 Otroški program - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 V iskanju minulega časa, dokumentarna oddaja - 20.50 Sončni obroč -22.25 Trenutek spoznanja - 23.00 Odmevi dneva - 23.25 Koncert klasične glasbe -0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Najlepše filmske melodije - 12.00 Dokumentarni film - 12.50 Londonski teden mode - 13.20 Risani film - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Zahodno krilo, nan. - 15.10 Peta vrata, dok. film - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. -17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Krhko srce, nad. - 21.15 Polni krog - 21.35 Humoristična nanizanka - 22.05 Newyorška policija, nan. - 22.50 Prijateljsko srečanje, ameriški film - 0.35 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.30 Film - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Odločilna orožja II dok. serija - 20.40 Zabavni program - 22.00 Šport danes - 22.10 Monppius - 22.50 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Ažurno - 12.00 Dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.30 Musiča Historica - 14.45 Slikanica, obvezno čtivo - 15.58 Poročila -16.00 Po sledeh sončnega žarka -16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.25 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 18.20 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Želeli ste - 21.30 Bil je nekoč... - 22.00 Dnevnik - 20.50 Madžarski salon, kultura -23.20 Kar ni prišlo na ekrane: Balet z ledeno kremo, madžarski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Delta - 9.00 Kino Dore Prokopp -9.30 Iz tv-arhiva - 11.00 Naša dediščina - 11.05 Vedno lepe melodije -12.00 Besedo ima obramba, tv-igra - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence - 14.05 Okno - 15.10 Plesi - 15.25 Mediamix - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Tudi to leto se je dobro začelo - 18.00 Telešport -19.40 Tv-telovadba - 19.50 Pravljica - 20.00 Svetovni dnevnik -20.40 Naravni čudeži Evrope - 21.35 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.55 Sara Bo, franc, film - 23.25 Zaključek - 0.25 Nočni program AVSTRIJA 1 6.40 Otroški program - 8.55 Asso, filmska komedija - 10.20 Rubber, filmska komedija- 11.45 Konfeti- 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina -15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Deskanje na snegu, posnetek - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Fenomen, film - 22.15 Ledeni vihar, film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Quincy - 10.15 Sissi, mlada cesarica, film -12.00 Poročila - 12.05 Lannerjevi sanjski plesi - 12.30 Pogled v deželo - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje -15.15 Dallas - 16.00 Derrick - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Podarjam ti mojega moža II, prvi del filmske komedije -21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na prizorišču - 23.05 Nočna straža ORED Sreda, 3. 1.2001 POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Ne pozabi me nikdar, nad. - 11.00 Večna ljubezen, nad, - 11.50 Brez tebe, nad. - 13.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 14.10 Gorski zdravnik, nan. - 15.40 Oprati Show: Gary Zukav - 16.30 Brez tebe, nad. - 17.20 Večna ljubezen, nad. - 18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Policijska družina 3, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.30 JAG, nan. -23.20 Glavni na vasi, risana nanizanka - 23.50 24 ur TV SLOVENIJA 1 8.30 Risanke 9.20 Sprehodi v naravo: Pomaranče in limone 9.45 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.10 Oddaja za otroke 11.30 Obzorja duha 12 .05 Na morje, avstralska nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.40 Aliča v čudežni deželi, angleški film 15.10 Slovenija v letu 2000 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pravljica, musical 17.45 Svet narave, angleška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Kombi, ameriško-angleški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Plesna glasba 17. stoletja 23.50 Komorni ansambel Slovenicum 0.25 Svet narave, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Videospotnice 10 .05 Sveta dežela in sveti kraji, serija 11 .05 Arktična Odiseja, norveška oddaja 11.55 Novoletni koncert iz Portoroža 1 3.25 Dragulj iz Mississipija, ameriški film 16 .00 Obleka naredi človeka, slovenski film 18 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Košarka NBA Action 19 .30 Videospotnice 20 .05 Woodstock, glasbeno-dokumentarni film 23 .00 Vse, razen umora, nemška nanizanka 0.30 Heart of The Stag, ameriški film 2.00 Videospotnice KANALA 9.00 Križarjenje, nan. - 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. -10.25 SeaOuest, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Mladenič v modrem, nan. -16.35 Mreža, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Noro zaljubljena, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Udarci pravice, nan. - 20.00 Providence, nan. - 21.00 Družinsko pravo, nan. - 21.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Mesto greha, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 16.00 Ponovitev oddaj iz studia Brtili -18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 18.20 Reportažna sreda: Potrošnikova modna revija - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Iz Ideine videoteke na Kanalu 10 - 20.00 Kanal A TVAS-KANAL54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 9.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 10.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 11.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 11.30 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 18.00 Gnes. informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih.19.00 Iz produkcije ZLTV, Loka TV. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, od-daja.Rudija Klariča. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.20 AS intervju. 20.45 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 V svetu oktanov, oddaja o avtomobilizmu. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.15 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.35 Vedno te bom ljubil, nad. - 13.20 Poljudnoznanstvena serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.05 Za otroke - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -17.55 Iz jezikovne zakladnice -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Rdeči cvet, nadaljevanka - 21.10 Daniel Libeskind, dok. film - 22.15 Poslovni klub - 22.50 Od-mevi dneva - 23.10 0 znanosti - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Poročila - 10.00 Dokumentarna serija - 10.30 Koncert klasične glasbe -11.30 Newyorška policija, nan. - 12.15 Otroška serija - 12.40 Tv-forum - 14.10 Krhko srce, nad. - 15.00 Dokumentarni film - 15.30 Trenutek spoznanja - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te bom ljubil, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Rdeči palček, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Dok. oddaja -21.15 Polni krog - 21.35 Svet živali, serija - 22.30 Sedem veličastnih, serija - 23.20 Past, ameriški film -1.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 17.15 Upor Mamie Stower, ameriški film - 18.45 Digitalna enciklopedija vesolja, poljudnoznanstvena serija (1/11) -19.30 Glasbeni program - 20.10 3. jazz festival Split 2000: Alfredo de la Fe, posnetek koncerta - 22.10 Šport danes - 22.20 Šport danes TV MADŽARSKA 1 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Prelomnica tisočletja - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Ažurno - 12.00 Dnevnik -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Milenijska filmoteka: 1939, filmske novosti in Ura je 5 in 40, madž.film -15.58 Poročila - 16.00 Nemščina - 16.30 Današnje vere - 16.55 Kvartet - 17.25 Mišnica - 18.00 Dnevnik - 18.15 Grad je naš, nan. - 19.15 Dnevnik - 20.00 Ni pravnomočno, show - 20.30 Strto srce in noga, avstralski film - 22.10 Dnevnik - 22.55 Panorama - 23.25 Johnnyjev kilogram, čilski film TV MADŽARSKA 2 5.45 Za kmetovalce - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Milenijske povesti - 9.00 Iz tv-arhiva - 11.00 Bilo je lepo - 12.00 Besedo ima obramba, 2. del - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin - 15.30 Bil je nekoč ... - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini -18.00 Dolgo poletje, nemški film - 19.30 Otroci muzicirajo - 19.40 Tv-telovadba -19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.40 Madžari ob prelomu stoletja - 21.40 Thyl Ulenspiegel, nan. - 23.00 Zaključek - 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.50 Fenomen, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 13.25 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Innsbrucka - 15.40 Obalna straža -16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Močna družina -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poštni vlak, akcijski film - 22.00 Nico, akcijski film - 23.35 Nash Bridges AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Podobe Avstrije - 12.30 Gernstl na poti - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Prijatelji za vse življenje - 15.15 Dallas - 16.00 Derrick - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Podarjam ti mojega moža, drugi del filmske komedije - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Prevarana, TV-film nni , 28. december 2000 DOBRO JE VEDETI Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Kakšne so pravice potrošnika v gostinstvu? V pisarno smo dobili nekaj vprašanj v zvezi z gostinskimi storitvami, bliža pa se tudi konec leta in s tem tudi najrazličnejša praznovanja, zato smo se odločili, da napišemo nekaj tudi o tem. Določila, ki opredeljujejo to področje, so zapisana v Zakonu o gostinstvu, Zakonu o obligacijskih razmerjih, uzancah v gostinstvu in v Zakonu o pospeševanju turizma. Za gostinsko dejavnost se šteje priprava in strežba hrane in pijač ter nastanitev gostov. To pomeni, da ta dejavnost zajema restavracije, bare, okrepčevalnice, motele, hotele, apartmaje in počitniške hišice. Najlažje bo pravice potrošnikov razložiti na primerih, ki se pogosteje pojavljajo: - Gostinec sme mizo, ki ste jo rezervirali, oddati drugemu gostu šele, ko oceni, da gost ne bo prišel, najmanj pa do dogovorjenega časa. - Gostinec ne sme zavrniti vaše rezervacije samo zato, ker niste reden gost. - Gostinec sme zavrniti vaše naročilo, če presodi, da ni primerno, da ste gost v lokalu (vinjenost, kaljenje miru, ...). - Gost ima pravico zavrniti jed ali pijačo, če po vsebini, kakovosti ali količini ne ustreza tistemu, kar je naročil, tega mu tudi ni treba plačati, lahko pa zahteva jed in pijačo v skladu z naročilom. - Če imate otroka, lahko naročite tudi manjšo porcijo hrane, saj tako velevajo uzance, temu ustrezna je tudi nižja cena. - Gostinec vam sme zaračunati pogrinjek, če je to označeno na ceniku ali jedilnem listu ali na drug primeren način. Pogrinjek mora vsebovati urejeno mizo s setom iz blaga in z ustrezno dekoracijo. Vsebovati mora prigrizek, npr. različne kruhke in namaze (zaseka, ocvirki, pašteta, ...) Gostinci, ki ne gledajo samo na zaslužek, vključijo pogrinjek v ceno drugih gostinskih storitev in je to potem izraz njihove gostoljubnosti. - Brez gostiteljeve privolitve gost ne more odpovedati ali spremeniti že naročene hrane. -Večni problem garderobe se rešuje na dva načina. Pri organizirani hrambi (obvezni garderobi) gostinec v celoti odgovarja za izgubo ali poškodovanje. Pri neorganizirani hrambi, v to so vključeni tudi obešalniki v lokalu ter neobvezna garderoba, pa velja, da gostinec ni odgovoren za stvari (dragocenosti, denar, ...), ki so bile v plašču ali torbici. Hrambo vam lahko tudi zaračunajo, če vas na to opozorijo. - Gostinec je za opravljeno storitev dolžan izstaviti račun, iz katerega mora biti razvidno, kaj je zaračunal in po kakšni ceni. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. m od 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel. : (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p p. 207, 9101 Murska Sobota. ANDREJ ČIMER, vodja pisarne ■ Pomurske lekarne razkrivajo ■ ■■ ■ ■ ■ ■ Zimski šport in koža imske športne panoge privabljajo vedno več rekreativcev. Zaradi izpostavljanja kože vetru, mrazu in soncu so nasveti za zaščito kože vsaj enako potrebni kot poleti. Kaj lahko škoduje koži pozimi? MRAZ - Pri večini zimskih športov podcenjujemo vpliv hladnega zraka. Zunanja temperatura ni zadosten pokazatelj. Veter ali hitrost vožnje, še posebej pa oba faktorja skupaj povzročata drastičen padec temperature kože. Z drugimi besedami, termometer pove le pol resnice. Smučar, ki pri brezvetrju in pri temperaturi -10 stopinj Celzija prevozi v uri 18 km, čuti na koži kar -21 stopinj Celzija mraza. In če piha veter?! SONCE - V hribih je naša koža izpostavljena povsem drugačni intenziteti sončnih žarkov, saj na njo vplivajo naslednji faktorji: - nadmorska višina Pri 1000 m nadmorske višine naraste intenziteta UVB-žarkov za 15-20 % in pri 3000 m naraste že za 50 %. - odbijanje žarkov zaradi snega in ledu Refleksija lahko poveča intenziteto UV-žarkov za 85 %. - megla Le-ta je še posebno zahrbtna. Pri megli podcenjujemo vpliv sončnih žarkov, visoka vlažnost zraka pa omogoča večjo prepustnost kože za UV-žarke. - čisti zrak Čisti gorski zrak je brez izpušnih in drugih onesnažujočih plinov mnogo bolj prepusten za UV-žarke kot umazani zrak, ki smo ga sicer vajeni v večjih pa tudi že v manjših mestih. Zaščita in nega kože Naša koža potrebuje zaščito tako pred mrazom kot soncem. Vzemite si čas za ta opravek in ne pozabite na ustnice! Kakšni morajo biti pripravki? Zaščita pred mrazom Kožo moramo zaščititi pred izsušitvijo, podhladitvijo in pomrzni-tvijo. Priporočljive so izrazito mastne kreme, ki s svojim izolacijskim učinkom ščitijo pred mrazom in vetrom. Pripravek mora ostati tudi pri zelo nizkih temperaturah dobro mazljiv, saj je treba nanos čez dan nekajkrat ponoviti. Zaščita pred soncem Pozimi so zaščitni mehanizmi kože, kot npr. tvorba melanina, v glavnem slabo dejavni. Če se zadr- HLADILNA KREMA žujemo večji del dneva na snegu, moramo izbrati čim višji zaščitni faktor za izpostavljene dele kože. Najprimernejše so zaščitne kreme s kombinacijo kemičnih zaščitnih faktorjev in fizikalnih zaščitnih faktorjev (odsevni pigmenti). Priporočljive so emulzije tipa v/o ali celo popolnoma brezvodni pripravki. Losioni in vlažne kreme niso primerni, ker ne ponujajo zadostne klimatske zaščite. Apres nega Po aktivnem dnevu na prostem potrebuje od sonca, vetra in mraza utrujena koža bolj kot ponavadi pravilno nego. Najprej odstranimo ostanke zaščitne kreme, zatem si privoščimo sprostitveno kopel ali vsaj prho. Namažimo se s hranljivim mlekom za telo. Za nego kože na obrazu pa uporabimo pripravke z blagodejnim vplivom na pordelo kožo, vlažilnimi substancami in vitamini za obnovo kože. EDITH JOŠAR, mag. farm., spec. ■ Z našega štedilnika Jagnječa juha s penino * Svinjska ribica z curryjem Tortica z artičokami Kalčkova solata z redkvjco * Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Ledena zloženka jagnječa juha s penino 100 g masla, 300 g jagnjetine, 150 g čebule, 200 g korenja, 25 cl penine, 150 cl perutninske osnove, 30 g sezama, sol, poper Jagnjetino v hladni vodi splahnemo in na deski narežemo na drobne kocke. V kozici maslo razpustimo, na njem prepražimo meso do rumene barve, nato ga z lopatico vzamemo iz posode. Na preostanku maščobe prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in korenje. Prepraženim sestavinam dodamo meso, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo. Prevremo in zakuhamo sezam. Kuhamo 15 minut in po potrebi začinimo. Svinjska ribica s curry|em 720 g svinjskih ribic, sol, poper, curry, 8 cl olja, 150 g čebule, 200 g ananasa, 160 g jabolk, 50 cl perutninske «snove, 8 cl sojine omake, 10 g škrobne moke Svinjsko ribico v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Na deski narežemo pol centimetra tanke rezine, jih z dlanjo rahlo stisnemo, solimo, popramo in posipamo s curryjem. Olje v kozici segrejemo, na njem opečemo rezine mesa, ki jih preložimo v drugo posodo, na preostanku maščobe pa prepražimo na kocke narezano čebulo, jo zalijemo s perutninsko osnovo in prevremo. Dodafrio opečeno meso, na drobne kocke narezan ananas, jabolka in vse skupaj dušimo 5 minut. Nato dodamo sojino omako, v kateri smo razmešali škrobno moko. Prevremo, da se omaka zgosti. Tortica z artičokami 120 g artičok, 250 g listnatega testa, 100 g čebule, 2 jajci, 30 g naribanega parmezana, 100 g skute, 5 cl olja, sol, poper, majaron V kozici segrejemo olje, na njem prepražimo na kocke narezano čebulo in dodamo na rezance narezano artičoko, začinimo in malo prepražimo. Vzamemo z grelne plošče, da se ohladi. Jajce razžvrkljamo s par- OVEN LEV DEVICA Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni situaciji ni ravno velika prednost, prej težava. On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot še en izziv. Za partnerico pa nikar ne skrbi, saj se bo konec tedna vse sku- paj izteklo presenetljivo ugodno - predvsem zate. Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in zaletavost, predvsem pa prevelik ponos te bodo pokopali. Nikar si ne misli, da je zate vsem čisto vseeno, saj se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okoli sebe! On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj ravnati čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar bo treba vložiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očaralo ... Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro premisli! On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. Ona: Nekaj dni te bo spremljala smola, nato se ti obetajo bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva vsaj malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar največ. Partner ti je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. On: Čeprav ti gre vtem trenutku kar najbolje, bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da se ne bi uspela pokvariti. Toda predvsem brez kakršnekoli panike. Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali v deveto vas. To utegne biti izredno neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenagli. On: Le, zakaj čakaš, da se bodo drugi prilagodili tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se ti lahko zatajevanje le-te slabo obnese. mezanom, dodamo skuto in artičoke. Vse skupaj dobro premešamo. Listnato testo razvaljamo tri milimetre debelo. Izrežemo kroge v velikosti krofovih modelov in jih položimo na pomaščen pekač, vanj damo krogec listnatega testa, nanj porazdelimo žlico nadeva in spet pokrijemo s testom. To ponovimo dvakrat; zadnje je testo, ki ga prebodemo z vilicami in premažemo z jajcem. Pečemo 20 minut pri 170 0 C. Pečene tortice pustimo v modelu 5 minut, nato modelčke odstranimo in ponudimo. Kalčkova solata z redkvico 320 g kalčkov, 280 g redkvic, 100 g solatnih listov, 5 cl kisa, 20 g gorčice, 5 cl olja, 20 cl kisle smetane, sol, poper Kalčke damo v skledo, dodamo naribano redkvico in rahlo premešamo. Oprane solatne liste damo posebej v skodelice za solato, jih obložimo s kalčki in redkvico ter prelijemo s prelivom iz smetane, kisal, olja, gorčice, soli in popra. Ledena zloženka 2 jajci, 4 rumenjaki, 40 g sladkorja, 50 g moke, 20 g masla, 1 vanilin sladkor, 200 g jagodnega kompota, 200 g vanilijevega sladoleda, 15 cl sladke smetane, 8 cl jagodnega likerja, 4 beljaki, 150 g sladkorja Jajce, rumenjake, sladkor in vanilin sladkor stepemo nad soparo, da naraste, nato narahlo umešamo moko in stopljeno maslo. To biskvitno maso damo v pekač, ki smo ga prekrili s papirjem za peko. Biskvit tanko enakomerno razvlečemo, damo v pečico in pečemo 12 minut pri 1700 C, nato vzamemo iz pečice in zvrnemo na desko. Odstranimo papir, ohladimo in z modelčki s premerom 8, 6 in 4 cm izrežemo kroge. Poškropimo z likerjem in največji krog premažemo s stepeno sladko smetano, v sredino damo sladoled in ga obložimo z jagodami. Pokrijemo z drugim manjšim krogom, katerega prav tako obložimo in dokončamo s tretjim krogom. Pripravljeno zloženko dekorativno pobrizgamo s snegom iz beljakov in sladkorja. Vse skupaj postavimo na krožniku v vročo pečico (220 ° C) približno 3 minute, da sneg lepo zarumeni. Takoj postrežemo. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! TEHTNICA STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Dobila boš dobronameren nasvet, a ga boš po stari navadi domišljavo zavrnila. Toda bil bi že čas, da bi se streznila in dojela, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašaj na tisto, česar sploh ni. On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo začeli končno uresničevati, vendar se zavedaj, daje končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar ne igraj, saj se ti lahko to še precej otepa. Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Obeta se ti zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost ne more kdo ve koliko škoditi. In nikar se ne zagovori. Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa drugega. Konec tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar je vprašanje, ali je to tisti pravi. On: Predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna presenečenja! Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav’nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z obojestransko koristjo. Potrudi se in ne bo ti žal. On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave. Ona: Vse bo lahko še veliko, bolje, kot so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila. On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boš tako najhitreje pozabil tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... Ona: Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opravičilu ... On: Tako kot vedno, ti bo tudi tokrat uspelo najti kompromis med poslovnostjo in ljubeznijo. Drugi se bodo sicer čudili, kako ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil svoje in se še naprej prav imenitno zabaval. Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Treba se bo prilagoditi ... On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto kaznovan - vprašanje pa je, ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. za zdravje in dobro počutje 18 REPORTAŽA 28. december 2000, VESTNIK lavnostna seja državnega zbora, namenjena deseti obletnici plebiscita, je potekala karseda slovesno in (vsaj na videz) strogo po pravilih. S fotografom sva pred prenovljeno dvorano prispela dobre pol ure prej, ko so potekale še zadnje priprave osebja iz protokola. Že pri vhodu so naju zelo dobro pregledali, kajti navsezadnje je bila ta seja nekaj posebnega, saj se je je udeležilo lepo število visokih gostov in tudi sam predsednik države Milan Kučan. Seja se je začela z odpeto Zdravljico Slovenskega okteta, nato pa jo je odprl predsednik državnega zbora Borut Pahor. V svojem govoru je poudaril pomen plebiscita za Slovenijo, ki v tem letu praznuje že deseto obletnico in ki jo je označil kot obletnico novega razumevanja usode in novega obnašanja do sebe in do sveta, katerega aktiven del smo in hočemo biti. Slovenci smo razumeli zgodovinsko priložnost, ki smo jo znali uveljavili v svoj prid, to pa je zgodovinska zasluga politične in duhovne smelosti ter odločenosti celotnega naroda, je nadaljeval'. Pahor. Po njegovem mnenju je Slovenija po desetih letih pred velikimi izzivi, ko smo si vzeli pravico, da se postavimo prav v središče svetovnega dogajanja, zato zdaj bolj kot kdaj koli prej povezujemo našo usodo v skupno evropsko, kjer se že dokazuje mlada generacija, ki hkrati z evropsko krepi tudi slovensko identiteto. Slavnostna seja ob deseti obletnici plebiscita Velik trenutek slovenske državnosti Prvič v novi dvorani državnega zbora Tudi pomurska garnitura poslancev se je udeležila slavnostne seje, medtem ko nikakor ne morejo uskladiti svojega časa za okroglo mizo na Vestniku, za katero se dogovarjamo že kar dolgo. Poslanka madžarske narodne skupnosti Marija Požonec se zaradi ramude ni uspela prebiti do svojega sedeža, zato se je kar pridružila Danici Simčič, predstavnici Združene liste socialnih de-nokratov. Se mar tudi politično nagiba k tej stranki? IPOPUSTI ZAVOZILA LETNIK 2000! Industrijska 1a, 9000 M. Sobota tel.: 02/ 530-46-60 »Zdaj je pravi čas, tako kot pred desetimi leti,« je ugotavljal predsednik državnega zbora. Čas za graditev nacionalnega soglasja, pri čemer je poudaril, da je za priložnosti, ki se nam ponujajo, odgovorna sedanja politična generacija, le-ta pa se mora tudi zavedati skupnega dobrega, ki presega različne interese. Pahor je še poudaril, daje prav prenovljena dvorana ponosni dedič tiste parlamentarne atmosfere, ki je v prelomnih letih začetka slovenske demokracije prav tu omogočila odločitve za Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Borut Pahor, je med drugim poudaril, da je čas za smele poteze, za dialog in graditev nacionalnega soglasja. D. TIBAOT J. ZAUNEKER Prijetno pomenkovanje ter radosten smeh Janeza Janše In dr. Andreja Bajuka kažeta na opozicije. Zadovoljstvo, ker so odvrgli breme vlade ali ker njihovi novi načrti ubirajo nekoliko optimistično pot? osamosvojitev in razglasila uspeh. To je bil velik trenutek slovenske državnosti, ko ni bilo besed o naši majhnosti, in takrat smo postali veliki. Vendar pa pogumna in modra odločitev izpred desetih let ni minila brez žrtev. Pol leta po plebiscitni odločitvi je zahtevala preizkušnja v osamosvojitveni vojni življenjske žrtve, katerim namenjamo večno čast in slavo. Tako je Pahor v imenu državnega zbora Republike Slovenije ob slavnostni priložnosti ponovno poudaril zavezo odločitvam v skupno dobro ljudi in države, za katero smo se odločili pred deseti- IBHI , 28. december 2000 MULARIJA / NA SCENI Belo kučmo na glavi ima, otrokom rad darila da. Vsi ga radi imajo, čeprav ga ne poznajo. V košu nosi igrače, sladice, bombone, čokolade in potice. JELKA BEDJANIČ, 5. A, OŠ CANKOVA in % vntfati Približujejo se praznični dnevi. Vse bo lepo okrašeno, veselo ... Neka-. teri v teh dneh mečejo tudi petarde in spuščajo rakete. Jaz tega nočem početi, ker je zelo nevarno. Po televiziji sem gledala dečka, ki se je hudo poškodoval. Morali so mu odstraniti nogo. Lahko bi tudi oslepel. Z metanjem petard preplašimo živali, ker preveč glasno pokajo. Upam, da se bodo tudi drugi zavedali, kako nevarno je to. MAJA ČURMAN, 3. RAZ., OŠ SV. JURIJ Mama in ata, zelo mi je žal, ker vama ne morem kupiti darila. Želim pa vama, da bi se obema uresničile vse želje in veliko zdravja. Prosim vaju tudi, da bi me v novem letu še naprej imela tako rada! MITJA ŽIBRAT, 3. RAZ., OŠ GORNJA RADGONA MIZMAftN KUC - VSAK BAN OO BO S0‘ X«/ ul Ufa! - Veselje, srečo, uspeh v šoli. (Klavdijo, 8 let) - Veliko sreče, mir na svetu, da bi bilo manj brezdomcev in zdravje. (Tadeja, 13 let) - Sprejem na gimnazijo, odličen uspeh, da bi ostala skupaj s svojo simpatijo. (Andreja, 14 let) - Kup denarja, srečo ... (Franc, 17 let) - Dosti sreče, zimske škornje in zimsko »jakno«. (Emica, 52 let) - Boljše odnose med državami. (Karel Janič, 59 let) * - Nekaj litrov vina, lep narezek, in da bi me žena ljubila do konca življenja. (Karel Buček, 64 let) Anketo sta pripravili: MATEJA LINHARD IN DORINA SEVER OŠ SVETI JURIJ cUfav-ttiCG, V torek smo imeli praznično delavnico. V šolo smo povabili tudi starše in stare starše. Na miklavževo smo posejali v posode pšenico, ki je lepo zrasla. Prinesli smo tudi pomaranče, sveče in druge dodatke. Izdelovali smo praznične aranžmaje. Naučili smo se tudi pesem, ki poje o Razkrižju ob novem letu, to je pesem z naslovom Predragi, razveselite se. Ob koncu smo se še fotografirali. UČENCI 3. RAZREDA, OŠ RAZKRIŽJE Vaša čustva! Polnoč odbije ura Ko iz iglic smreke pade sneg in je na nebu tisoč zvezd, ko ognjemet se na nebu pojavi, .takrat veš, da te novo leto zopet k sebi vabi. MAJA Dan kot je novo leto Na ulici je on, kateremu danes srečo dala bom in v spomin zapisala ta novoletni dan. Danes zame sovražnik ne obstaja, danes le ljubezen me navdaja. Novoletni dan je dan iz sanj, mnogih bolečih ran, ■ a vseeno pozabimo na vse to, ko se na nebu iskrice zasvetijo. MANUELA Praznovanje novega leta Kozarček šampanjca v roki, da nazdravimo novemu letu, ki je že na poti. Izpij ga do dna, da ti ne ostane v kozarcu sreča ta, da lučke se ti prižgejo na obrazu. Danes si z nami tu, jutri pa boš že v drugem letu, naj ti prinese mnogo uspehov. DANI Trenutki sreče Darilo pod jelko ti dam, naj to darilo vzame ona, ki jo rad imam. Zvezdica na jelki sveti se, roka moja pa trese se, ker mnogo stvari pričakuje. Naj ne zmanjka te ljubezni, tvoji pogledi naj bodo iskreni, čeprav kdaj pa kdaj niste srečni. KRISTJAN Nemi kriki Zakričalo je srce v napadu na gorje, še odmeva, še doni, z usodo se bori. Zažarelo je nebo, zasolzilo je oko, lačna usta v nemi svet so uprla svoj pogled. Še cvet povesil je glavo, da poljubil bi zemljo za usodno kapljico, za sprehod pod mavrico. Zakričalo je srce v napadu na gorje, a vse umira, vse veni, vse kot ogenj dogori. BISERKA Cerkveni zvonovi Cerkveni zvonovi pojo, ljudi k maši vabijo, da Jezusu dar prineso, Boga in Marijo častijo. Cerkveni zvonovi pojo, v nedeljo najbolj glasno, skozi stoletja donijo, božji mir nam delijo, njegovo besedo oznanjajo. Cerkveni zvonovi pojejo, zdaj k maši pojdemo, da za božjo milost poprosimo, si večnost zagotovimo. SONJA Š. Jesenski list Povej mi, lišt sedaj, zakaj padel si mi na tla, zakaj na veji nisi ostal, zibal se v rahlem vetru, povej mi list sedaj, zakaj tako je? Jesen je, znova k nam prišla je jesen, nam pobarvala liste pisano, vem, jesen je tu. Veter hladen je zapihal, tebe list odtrgal z veje. Rahlo zibajoč padal si na tla, tvoj pristanek na travnati preprogi bil je mehak. Tvoje sporočilo - zima se bliža! GHOST Samota Zunaj se mrači in z mrakom prihaja tema, tudi za mojo dušo. Počasi bom ostarela in postala bom stara. Vse to pa zato, ker me nihče ne mara. Ljubila sem fanta lepih oči in nežne polti, toda videz vara. Prepozno sem spoznala, da narobe sem ravnala. Od takrat minilo je že dosti časa, že sedmo sem sama. Sama v tišini noči, sama solznih oči, sama... Samota me je uročila, me ne bo nikoli iz rok spustila? MIŠA Želim si tvoje ljubezni Srečna sem, srečna, ker sem te spoznala, ker sem ravno tebi svoje poljube dala. Morda mi bo žal, bom jokala, ker tvoje ljubezni ne bom dobila. A vseeno bom zadovoljna, da takrat sva se srečala, da trenutek sem preživela s tabo, da pogovarjal si se z mano. Morda sem se zelo zmotila, morda bo ljubezen prava ... Za vsako nočjo dan se rodi, iz dneva v dan v mislih si mi ti. Rada rekla bi le to, da želim si te srčno - želim si tvoje ljubezni. MATEJA H. Mama Srečna, vesela si ob rojstvu v naročje me vzela in skrbela za to, da v otroštvu bilo mi je lepo. Mojih prvih korakov si se veselila, z mano tudi se učila, veselje in žalost z mano si delila. Bila si mi dan, bila si mi noč. Bila si mi sončni žarek, ki je tudi v temi sijoč. Skrbela si zame in učila me tako, da bi mi v življenju bilo lepo. Skozi viharje si z mano šla, skozi dobro in slabo me spremljala. Vse do danes si se trudila, da pošteno bi dekle vzgojila in da jaz nekoč bi se ti zahvalila za vse, kar si mi podarila. Vem, da hvala je premalo. Za vse, kar zame si storila, preveč si zame se trudila, da jaz bi s hvala se ti odkupila. Zato se bom še naprej trudila, da bi tebi želje izpolnila, da bi v življenju srečna bila, kot želiš mi ti iz srca. Vedi pa, da srečna bom takrat, ko bo ob meni tvoj nasmejani obraz, da srečna sem, ko ob meni si, draga mama, hvala ti. NATAŠA C. Ko gre vsak svojo pot... Včasih, ko smo še obiskovali srednjo šolo, smo bili vedno skupaj. Ni bilo dneva, da ne bi lenarili po mestu. A zdaj, ko je šel vsak svojo pot, je vse minilo. Razpršili smo se po vsej Sloveniji, odvisno pač, kam je šel kateri študirat. Pogrešal sem jih, še posebej vragolije, ki smo jih zganjali. Seveda brez prepirov tudi ni šlo, vedno ne more sijati sonce. In tako smo enkrat, ko smo se tako srečali v lokalu, prišli na idejo, da bi vsako leto lahko organizirali eno tako srečanje oz. priredili zabavo, in to za božič. Ja, svoje družine nima še noben od nas, zatorej se je ideja obdržala. Igy, Goga, Aleš, Gjerek & Gjerek, Krista, Kom Boy, Zoky, JayBee, Banja, Penny, Jernej in Sarma. Kar precej nas je bilo. »Žurka« in pol, moram priznati. Zbrali smo se pri meni, saj mi je nekako uspelo urediti podstrešje tako, da je bilo dovolj prostora za skakanje ali karkoli že pač bo. In tudi je bilo, tista otroška žilica je ostala. Razbijali smo vso noč, da sem se že čudil, da ni bilo kakšnih anonimnih klicev na policijo zaradi kršenja miru. Naj bo, »žurka« Te dni je bila otvoritev studia šole sodobnega plesa v centru Bergu, ki jo bosta vodila Svetlana Krstič in Darko Vrebac iz Murske Sobote. Šola bo začela delovati v prihodnjem letu in poleg dobro zastavljenega programa se odlikuje tudi po prijetno opremljenih prostorih, ki delujejo zelo motivacijsko. V šolo se lahko vpišejo otroci, starejši od devetih let, prijave pa zbirata Darko (041 432 153) in Svetlana (041 381 615), in sicer do 20. januarja 2001. Vadba bo potekala dvakrat tedensko (v torek in četrtek) po dve šolski uri, cena mesečne vadbe pa znaša pet tisoč tolarjev. Vsi, ki želite spoznati, kaj lahko telo dela in kako se giblje, se lahko brez zadržkov vključite v vadbo. Edini pogoj je le, da imate radi glasbo in ples ter da se radi zabavate. - D. TIBAOT mora biti. Ja, tudi božično drevesce smo imeli. Nekaj okraskov sem si sposodil doma, druge so prinesli s sabo »frendi«. Po nekaj urah smo bili že čisto ubiti od »napora«. Začela se je globoka debata o tem in onem, o vsem, kar je prišlo na dan oz. noč. Zdaj je bilo vsaj dovolj časa, da je vsak obširno pripovedoval, kako mu gre življenje, kakšen je »folk« v večjih mestih in nasploh, kaj se dogaja tam. Res, božič je praznik, ki ima svoj čar. Med nami je lebdelo nekaj posebnega. Dobra volja, prijateljstvo, to mi pomeni veliko. In na ta dan se ti vse to nekako še bolj vtisne v dušo. Presenečenje!! Sledila so medsebojna obdaro-vanja.Vsak od nas je kupil darilce. Res enkratno. Obrazi so nam sijali, malo od opojnih substanc, še bolj pa od tega, da smo spet skupaj, vsi za enega, eden za vse, »žurka« za vse. Za vedno. SAŠO Č. (¥ESTERDAY) 20 OGLASI 28. december 2000, VESTNIK Ko je hudo, me pokliči! motorna vozila posesti Kit« J« UreaplsScn, omegoS« ga Dolnja Bistrica Poleg krajinskega parka Mura sta med zavarovane kulturne spomenike in območja uvrščena tudi Velika Kočija (z rokavom Bobri) in Hotiško jezero pri Dolnji Bistrici. To pomeni, da si bo treba za vse posege na tem območju pridobiti strokovno mnenje pristojne varstvene službe, to je Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, pa tudi soglasje k predvidenemu posegu, ki ga izda upravni organ Občine Črenšovci. (JG) HYUNDAY PONY GLS, letnik 1990, električna stekla, centralno zaklepanje, na novo narejen tehnični pregled, dobro ohranjen, prodajo. Tel.: 543 10 14. m6097 AVTO, cena do 800.000 tolarjev, kupim. Tel.: 041 912 762. m6068 živali KOKOŠI, NESNICE, talna reja, rastlinska hrana, 250 SIT/kos, prodam. Tel.: 546 13 40, Gregor, Petanjci 116. m6069 BIKCA IN TELIČKO, A-kontrole, za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 551 12 69. m6083 MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota VRSTNE HIŠE V LJUTOMERU, zgrajene do V. faze, prvi kupci imajo poseben popust, prodajamo. PRODAJAMO tudi stanovanja v vrstnih hišah v Ljutomeru, zgrajena do V. faze. Informacije in pojasnila 02 229 65 70 ali 041 646 570, Betonarna Petelin. m5913 ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO z dvoriščnim poslopjem v Razlagovi ul. 3 v M. Soboti ugodno prodam. Tel.: 523 14 20, Ema, ali 00385 1461 07 35. m5967 PARCELO, 20 arov, v bližini Moravskih Toplic, ob glavni cesti, komunalno urejeno, nadomestna gradnja, prodam. Tel.: 523 13 01. m5988 SOBO s souporabo kopalnice dam v najem. Tel.: 521 19 04. m6054 HIŠO, v M. Soboti ali bližnji okolici, v vrednosti do 12 mio, kupim. Tel.: 041 912 762. GARAŽNI PROSTOR V KLETI V KOCLJEVI ULICI dam v najem. Tel.: 02 521 11 34. m6078 GOSTILNO V PRITLIČJU poslov-no-turistične zgradbe ugodno prodam. Tel.: 02 538 14 83. m6099 HIŠO, ZGRAJENO DO lil. FAZE v Čemelavcih, prodamo. Tel.: 524 12 51, zvečer. m6110 VINOGRAD V POLNI RODNOSTI, 850 trsov, v Čentibi (pri strelišču) prodam. Tel.: 565 14 50. m6114 HIŠO Z MANJŠIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM, ob asfaltni cesti, na mirnem kraju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 544 12 24. m6115 STANOVANJSKO HIŠO na Rožič-kem Vrhu 20, z vinogradom, mogoč vinotoč, ugodno prodam. Tel.: 041 799 879. m6125 VINOGRAD V DOBROVNIKU, na brajdah, 13 arov, 200 m od glavne ceste, zazidalna parcela, bližina vodovoda in elektrike, z obstoječo leseno barako, prodam. Tel.: 579 13 97. m6130 GOSTINSKI LOKAL DAMO V NAJEM Z ODKUPOM INVENTARJA. Tel.: 041 634 056. m6016 SEJALNICO, 6-vrstno, teleskopsko, in kombajn, 2-redni, samohodni, za pobiranje sladkorne pese, letnik 1993, prodam ali zamenjam. Tel.: 041 466 124, popoldan m6101 razno PEČ NA OLJE, malo rabljeno, prodam. Tel.: 559 10 43. m6076 ŠTEDILNIK za centralno kurjavo s pečico Windhager prodam. Tel.: 557 12 39. m6058 kmetijski pridelki VINO, 210 SIT/L, lahko z dostavo, prodam. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 370. m6027 kmetijska mehanizacija ENOREDNI OBIRALNIK KROMPIRJA, dvoredni sadilnik krompirja, avtomatski, malo rabljen, znamke Hassia, in trimetrsko sejalnico za žito prodam. Tel.: 556 11 92. m6063' DROBILNIK ZA ZRNJE Z ELEKTROMOTORJEM, trifazni, prodam. Tel.: 548 16 74. m6079 7. Motorola V.2288 z FM radiem* mobitel za 4 sit ‘Telefoni Motorola V.2288, kupljeni v naši akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so zaklenjeni na omrežje Mobitel GSM. Družinski bonusi se sklepajo v skladu s splošnimi pogojfdružbe Mobitel. družina Strle M 4. družinski bonus Odslej lahko naročniki Mobitel GSM sklenete kar 4 dodatna naročniška razmerja družinski bonus. Obstoječi naročniki lahko v času naše akcije sklenete naročniško razmerje za 4. družinski bonus za obdobje najmanj 25 mesecev in kupite v Mobitelovih centrih za samo 4 tolarje mobilnik Motorola V.2288, ki vam med drugim omogoča wapanje, upravljanje e-pošte, poslušanje radia,... Lastnosti: teža: 140 g velikost: 135 x 48 x 25 mm zaslon: do 5 vrstic za besedilo in vrstica za ikone (pisava se lahko pomanjša) območji delovanja: 900 in 1800 MHz dostop do wapa le z dvema pritiskoma na tipko tipka za direktni klic v telefonski predal •avtomatska izbira jezika •stereo slušalke z vgrajenim mikrofonom za prostoročno telefoniranje • FM radio •dve barvni preobleki •zaponka za pas •vzdržljivost: 135 ur v pripravljenosti, 210 minut pogovora brez vmesnega polnjenja Preklicujem veljavnost HK številka št. 321-22-7061/00. Terezija Pan-čič, 9204 Šalovci 174. 1716059 4 ALU PLATIŠČA za Opel Kadett (14 col) prodam za 25.000 SIT. Tel.: 02 570 13 80 ali 031 809 263. m6111 storitve VINOTOČ SEVER Moravske Toplice vas vabi na silvestrovanje in novoletni ples z dobro glasbo. Rezervacije 031 552 235. m5869 Nihče ne ve, kaj si je želela takrat... ... morda si je želela vsaj še eno pomlad. V SPOMIN 29. decembra mineva leto tihe žalosti in bolečine od takrat, ko smo nenadoma ostali brez naše drage Jolande Žohar iz Motvarjevec Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in obiskujete njen poslednji dom. Žalujoči vsi njeni Tiha bolečina spremlja SPOMIN na 27. december 1994, ko nama je kruta usoda iztrgala dragega moža in očeta Ervina Žnidariča s Cankove Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk na njegovem poslednjem domu, za darovan cvet in prižgano svečo vsem iskrena hvala. Žena in sin Matjaž z družino Preživela si stoletje, srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. ZAHVALA v imenu pokojne Neže Jančar se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in kakorkoli pripomogli pri njenem slovesu. HVALA Žalujoča družina Jančar iz Mahovec ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče Jolanke Fartelj iz Tešanovec 111 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji ob koncu njenega • življenja lajšali bolečine. Obenem zahvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter bili z nami v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sin Janez z družino । in hčerka Irena z družino Draga naša »MOMA«, spomin nate ne bo nikoli zbledel! Tvoji trije vnuki DAMIR BANFI veščica KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. III.: IH2) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, ‘1000 MURSKA SOBOTA f BMI, 28. december 2000 21 ZAHVALA V 74' letu nas je zapustil dragi mož, oče, očim in dedek ter pradedek Boško Dragojlovič iz Kocljeve 4 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Hvala tudi pogrebništvu Banfi, govornici KS gospe Eriki in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Dragica in drugo sorodstvo Nekje v tebi je bila velika bol, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 80. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jožef Lebar iz Dolnje Bistrice Z bolečino v srcu se ob nenadni in boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki So nam v težkem trenutku priskočili na pomoč, za tolažbo in izraze sožalja, darovane vence in svete maše, šopke, sveče in prispevke za obnovo vaške kapele, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala duhovnikoma g. Ivanu Kranjcu in g. Ignacu Kustecu za pogrebni obred, g. Romanu Vučku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnistvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj. In kjer smo mi, si z nami tudi ti. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dneh sonca ni. Beseda v grlu nam zamre in solze tečejo iz oči. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Povsod te slišimo - vedno z nami si. V SPOMIN 27. 12. je preteklo šesto leto od takrat, ko si odšla in se nisi več vrnila, naša najdražja Marija Bačič iz Strehovec Jb Za tabo pa le ostajajo lepi spomini in vsak trenutek, ki smo ga preživeli s teboj. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite z lepo mislijo. Neutolažljivi tvoji najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pridite, spomnite se, kako trpela sem, šopek rož mi prinesite, večni mir mi zaželite. ZAHVALA Umrla je draga mama, babica in prababica Vidosava Lepoša iz Šalovec, 1925-2000 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v dneh naše žalosti priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje in nas tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni botrini Svetec iz Šalovec 145. Hvala g. župniku za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Zveze borcev in pogrebnistvu Banfi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti. Žalujoči otroci z družinami Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, le tvoj nasmeh nam v srcih vedno še živi, a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. ZNMNNLN v 47. letu starosti nas je za vedno zapustila draga hčerka in sestra Marija Braneč iz Mostja 57 Od nje smo se poslovili v sredo, 20. decembra 2000, na domačem pokopališču v Mostju. Ob njeni izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo'spremljali v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala botrini Šabjanič iz Odranec, dr. Bakoviču ter kaplanu in pevkam iz Mostja. Prisrčna hvala tudi družini Brunec iz Veržeja in družini Mertik za izkazano sožalje. Lepa hvala tudi pogrebništvu Bratuša iz Križevec pri Ljutomeru ter vsem sosedom in prijateljem, ki seje boste radi spominjali. Žalujoča mama Kristina in brat Branko z družino Na tvojem lepem hribčku hišica stoji, ki nekdaj nam bila je prijazna, zdaj tuja in otožna se nam zdi, ker tebe, dragi, več med nami ni. V SPOMIN Boleč je spomin na božični dan, 25. december 1999, ko nas je zavedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Vendel Ostrič iz Markovec 80 S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu, polni lepih spominov in dobrot, ki si nam jih dal v svojem življenju, posebno pa se spominjamo tvojih pridnih rok. Žalujoči žena Etelka, sinovi Milan, Vendel in Branko z družinami, sin Matjan, hčerka Marija z družino, sestri Jolanka in Lina z družinama in Gordana z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi oče, tast in dedek Jožef Raduha s Hotize 83 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem ter znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete • maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku za besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke in g. Kolariču za odigrano Tišino. Vsi njegovi Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere,.upanja znamenja bo, in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot domov vam gor v nebo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice Marije Drvarič roj. Maučec, z Ivanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter pogrebništvu Ferenčak. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem Agroservisa in sodelavcem Mure, 211. brigade. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, v srcih vedno z nami je. N SPOMIN Boleč je spomin na 27. december, ko nas je pred petimi leti zapustila draga žena, mama, tašča, babica in hčerka Jolanka Kerec z Vaneče 17b Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in ji prižigate sveče. Vsi tvoji Srce in duša trpi, ker tebe nazaj več ni. V SPOMIN Pred tremi leti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, sin, brat, zet in stric Janez Kodila iz Černelavec Hvala vsem, kf v spominu nanj postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Veselil si se življenja, svoje družine in doma, dobrih prijateljev in znancev iz tujine. Spominjamo se tvoje dobre volje in tvojega nasmejanega obraza in še vedno se ne moremo sprijazniti, da te ni več med nami. V SPOMIN na ljubljenega moža in očka Mihaela Sinka iz Markovec Ni mogoče pozabiti tega, kar dan za dnem boli resnica, da te že 10 let ni med nami. Sprijazniti se s to krutostjo življenja, da vse, kar si z ljubeznijo do nas ustvaril in nam zapustil, sameva in čaka na te, ki nikdar več ne prideš. S solzami se tolažimo ob tvojem grobu, ko ti prižigamo sveče in prinašamo cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki se te še vedno s srcem spominjajo. Z ljubeznijo tvoji dragi: Žena, Mihaela in Stanko Obstalo je tvoje plemenito srce, obmolknil je tvoj glas. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kamorkoli se ozremo, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 54. letu nas je po kratki bolezni v bolnišnici v Mariboru nepričakovano zapustil naš dragi mož in oče Štefan Ivanič iz Filovec 122 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za maše in dobrodelne namene, ter vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebej hvala Štefanovim sodelavcem in sindikatu podjetja Komunala Murska Sobota, sodelavcem tovarne Mura - 323. brigadi, sodelavcem Zdravilišča M. Toplice ter vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Iskreno zahvalo izrekamo tudi g. župniku mag. Stanku Zveru za pogrebno svečanost, pevcem za občuteno petje, g. Antonu Stropniku iz Komunale, Mariji Domonkoš in Francu Berdenu za izrečene besede slovesa, pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Milica, sin Marjan in svak Tonček z družino ter drugo sorodstvo OGLASI 28. december 2000, WSTI» VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA 15» DOM-OBRT OPREMA LA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (069) 30 40 44 GSM: 041 504 999 IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM www.simobil.si • 080 40 40 SI.MOBILd.d., šmartinska 134b, 1000 Ljubljana E-mail: Adoo@siol.net VSE ZA STREHO J. Baukarta 16, 9240 Ljutomer o o DO RAZPRODAJE ZALOG ! KLIMA NAPRAVE za poslovne prostore, stanovanja, ______hlajenje kleti in vina,..._ NAJCENEJE TA HIP !! tel.:02/584 80 50’GSM:041/623-728 www.pegas.si, e-mail: pegas.ljutomer@siol.net ■■■■EIHHBHnEnRBHMEBIMElEMMBBIHnEKHHBM garažna dvoriščna vrata daljinski pogoni • ograje kovane ograje zapornice Ul. Mlkloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota • PVC okna • PVC vrata zimski vrtovi • police žaluzije tel.: 069 35 130 gsm: 041 699 499 www.vratko.com Gradbene izolacije HACK Hack Janos, s. p. HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA REZANJE IN VRTANJE BETON Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636 ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO! GLOBINSKI SESALNIKI VORWERK VREČKE PRIKLJUČKI CVETLIČARNA orzhfDeja Mlkloša Kuzmiča 29, M. Sobota Tel.: 53 11 289, 041 773 289 z orihineoo je svet lepši z vorwerkom čistejši Obvešča cenjene paciente da; Merjenje kostne gostote (densitometrija) opravljamo ob: PON,SRE,PET 8-10h , TOR 18-20h ter SOB 8-12h Nevrofiziotoške preiskave (EMG) ob: PON,SRE,CET,PE 8-14h, TOR 13-20h in SOB 8-14h Fizioterapija in masažne storitve, fizična rehabilitacija in kiropraktika: PON,SRE,CET,PET,SOB 15-20h , TOR in SOB 8-13h Psihoterapije po naročilu. ________________ Naročila na tel: 02/588-18235 VOLVO AVTOCENTER LEPOŠA, d. o. o. Murska Sobota, telefon: 522 11 19 Zidarstvo - fasaderstvo in izolacije zidov strojni ometi Jože Horvat, s. p. R!wci 110,9222 Bogojina, fel./faks: 102) 547 10 14 NMT: 050 631 193, GSM: 041 631 193, stamaflje: [02)547 1300 ENOSTAVNA, A UČINKOVITA. PARTNER • PRESTIŽ • ŠTUDENT • SENIOR • praktična in elegantna oblika • enostavna uporaba • pregledne in lahko obvladljive tipke • izjemna zmogljivost (več kot 11 dni v pripravljenosti in več kot 5 ur pogovorov) • možnost nakupa xpress-on pokrovčkov (sedem barv za sedem razpoloženj ali oblek) • telefon ima slovenski meni AVTOCENTER LEPOŠA, d. o. o. Murska Sobota, telefon: 536 17 70 FISA nepremičnine, d. o. o., Lendavska 8, informacije po telefonu: 536 18 20 1. Ugodno prodajo obnovljeno hišo v Kobilju. 2. Ugodno prodamo dvosobno stanovanje v centru Murske sobote. IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE ffllcjz Prelog s.p. Frana Kovačiča 10, 9241 Veržej, tel.: 02 587 14 63 UGODNO: HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del. širine (ježi, valji); PODRAHLJAČIZ VALJI; OKOPALNiKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami; OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo: 2-, 4- in 6-redni; KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne; MULČARJI; NOVOST - STROJ ZA POSIP Z MULJEM ALI KREMENČEVIM APNOM (primeren za posip poledenelega cestišča s soljo) V DECEMBRU VELJA DO 20 % POPUSTA! SREČNO V LETU 20011 CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota Vsem naročnikom svežnja PARTNER, PRESTIŽ, ŠTUDENT ali SENIOR ob sklenitvi naročniškega razmerja za 18 mesecev* ponujamo telefon NOKIA 5110 za samo 1000 tolarjev. Naročniško razmerje sklenete v SI.MOBIL centru in pri SI.MOBILovih pooblaščenih prodajalcih. Telefon vam bomo poslali po pošti in za vas poravnali poštnino. Ponudba velja do 31. januarja 2001 oziroma do razprodaje zalog. *Če pogodbo prekinete predčasno, doplačate 45.000 tolarjev razlike v ceni aparata. Vse cene vključujejo DDV. Gsm: oho TUROPOLJE d.0.0. ni. Zorana Veharja 13, 9000 M. Sobote, UL 536 15 80 stihi: ^^SLMOBIL ORTOPEDSKA AMBULANTA Mladen Prettner, dr. med., spec, ortoped Cvetkova 10 (center Šavel), Murska Sobota specialistični pregledi otrok in odraslih ultrazvok sklepov in mišic športne poškodbe mnenja za IK, TO, DPP in zavarovalnico kabinet za fizikalno terapijo NOVO! NOVO! NOVO! Kabinet za OSTEOPOROZO (kostna denzitometria • DEXA) Tel.: 02 536 10 60, e-mail: prettnerm@siol.net SKUPAJ PROTI | KRI ( Ml jNALUl ©080-1200 I POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI fiSTIK , 28. december 2000 NAPOVEDNIK 23 kulturni koledar KINO Delimo vstopnice za kino KONCERT LJUTOMER V petek, 29. decembra, ob 1 9. uri bo v športni dvorani novoletni koncert Big banda Glasbene šole Slavka Osterca. Gosta večera: Alenka Pinterič in Edvin Fliser. GRAD.PERTOČA V soboto, 30. (Grad ob 18. uri), in v nedeljo, 31. (Pertoča ob 10.45) decembra, bo nastopil Pevski zbor Binkoštne cerkve Nuskova. GLEDALIŠČE TRDKOVA - V soboto, 30. decembra, ob 18. uri bo v vaško-gasilskem domu gledališka predstava Zdraviliški center v izvedbi dramske sekcije TD Tromejnik. Avtorica in režiserka je Irena Kalamar. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 28. decembra, ob 16. uri bo v razstavišču Pokrajinskega muzeja vodstvo po spominski razstavi Ludvik Vrečič (1900 -1945). Vodil bo avtor razstave, višji kustos Janez Balažič. DOGODKI MURSKA SOBOTA Program prireditev Veseli december 2000 - Četrtek, 28. decembra, ob 18. uri: lutkovna predstava Gusar Berto (grajska dvorana) - Petek, 29. decembra, ob 11. uri: Pravljične ure z Vesno (grajska knjižnica); ob 16. uri: cirkuška predstava Brez panike (pred Zvezdo) - Sobota, 30. decembra, ob 11. uri: predstava Medvedek in Rozi (pred Zvezdo) LIPOVCI V soboto, 30., in v nedeljo, 31. decembra, bodo Ljudske pevke pripravile koledovanje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V soboškem gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja in razstavo o akademskem slikarju Ludviku Vrečiču. Muzej, je odprt tudi v nedeljo! V predprostoru grajske dvorana je na ogled razstava fotografij članov fotokrožka soboške Gimnazije. - V Galeriji bo do 22. januarja na ogled razstava Zdenko Huzjan. - V blagovni hiši Shoping je na ogled pregledna razstava ob 50. obletnici planinskega društva Matica. Obenem razstavlja svoje fotografije na temo Gore Lado Klar. - V kavarni Jelša je na ogled razstava članice fotokluba Murska Sobota Nine Grein. - V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 21 433. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov. - V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava slik Anke Krašna in Barbare Vidic. BELTINCI V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot. KOROVCI V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba. BANOVCI V Termah je na ogled razstava Slovenska pokrajina in njeni ljudje, ki jo je pripravilo Društvo slovensko-poljskega prijateljstva. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja so na ogled dela arhitekta Imreja Makovcza in Združenja Karolya Kosa. KANČEVCI V domu duhovnosti Benedikt si lahko ogledate razstavo Otilije Kreft Ta prekmurska delovna ročica. MORAVSKE TOPLICE V zdravilišču bo do 29. decembra razstavljal slikar oljne tehnike, dr. med. Miloš Bičanin, Murska Sobota Četrtek, 28. decembra: ob 18.00 in 20.00 ameriška družinska komedija Mule Petek, 29. decembra: ob 18.00 in 20.00 Mule Sobota, 30. decembra: ob 18.00 in 20.00 Mule Nedelja, 31. decembra: Ni predstav! Kino Ljutomer Nismo prejeli sporeda! KINO Občina Radenci Kako bo z dežurstvi prodajaln? V občini Radenci so nedavno sprejeli pravilnik o merilih za določanje de- Lepe želje, čestitke in pozdravi Te dni praznuje rojstni dan in god draga hčerka Silva Turki z Jan-ževega Vrha. Ob prazniku ji želiva veliko sreče, zdravja in kličeva še na mnoga, mnoga leta - mama Anica in sestra Zdenka z možem Petrom, Petra in Sandra pa pošiljata botrici 48 poljubčkov. Srečno novo leto 2001 ter veliko zdravja družinam Nemec, Ška-lič in Kristini ter njenima v Gorici -Stražišarjev! iz Ljubljane. športno društvo šulinci želi vsem vaščanom vesele praznike in da bi jih še naprej bodrili na tekmah. Goranu Kovaču želim vesele praznike, v letu 2001 pa uresničitev vseh želja - babica Anica iz Šulinec. Draga hčerka Brigita iz Borec praznuje 30. rojstni dan. Želimo ji srečo, zdravje in veselje v krogu družine - vsi njeni, ki jo imamo zelo radi. Dragima Mary in Luisu Rantaša iz Hollywooda želiva v letu 2001 veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter kličeva na svidenje v Sloveniji - Terezija in Katarina. Za deseti rojstni dan želimo Aniti Balažek iz Male Polane vse najboljše, dober uspeh v šoli in razigrano otroštvo - brat Aleš, ati in mama ter dedek in babica. Štefanu Horvatu iz Rakičana iskreno čestita za rojstni dan in želi vse lepo v letu 2001 - hčerka Marija z družino. Nora noč na Murskem valu Ne veste, kam na Silvestrovo? Denar pa mraz pa otroci, ki jih tokrat ne morete obesiti babicam in dedkom? Nimate primerno svetlikajoče se obleke in Pepelkinih čeve jecev Čudovito! Ostanite doma v trenirki, za bogato obloženo mizo in z Murskim valom v ušesih. Pustite se ujeti zame nima glasovoma Simone Špindler in Gabriele Granfol Peuraca ter sproščeno padite v njuno silvestrsko mrežo, ki vas o z g a sbo počasi odzibala proti polnoči, pri tem pa boste na vsa i nitki slišali pozdrav enega od znanih Slovencev - u i iz o mačih logov. Vsak vam bo zastavil tudi nagradno vprašanje, pri katerem vam bo duet S & G podelil zlate, uporabne, potovalne in še kakšne nagrade. Ob dobri glasbi in že omenjenima čvekačicama boste vstopili v čisto sveže in mlado e o, ob 1.00 pa bosta prepustili mikrofon še večjima čvekačema. Težko verjetno, pa vendarle. Če boste zdržali do 1.00, bos e tudi do 8.00! Jože Činč in Vida Toš vas bosta namreč dobesedno prilepila na radijske sprejemnike. Zato vam priporočamo, da si do Silvestrovega že naberete kondicijo za kilometre smeha, kajti drugače boste ostali brez glasu Jože in Vida se bosta z vami tudi dobesedno stikala. Na telefonski številki 02 537 17 10 boste lahko javno povedali svoje voščilo, želje in jutro polepšali z dobro glasbo po samo vašem izboru. Stopite v leto 2001 z Murskim valom! Gospodu Kuzmiču od Sv. Jurija v Prekmurju in osebju njegovega gostinskega lokala srečno in zdravo novo leto - stalni gostje. Dragi očka Branko Rumič iz Prosenjakovec! Vse najboljše ob tvojem 45. rojstnem dnevu, dosti zdravja, sreče in zadovoljstva ter vse lepo v letu 2001 ti želi - hčerka Jožica z domačimi od Sv. Jurija. Alenki Cigut želijo za minuli rojstni dan vse najlepše, veliko zdravja, sreče in vsega, kar si sama najbolj želi - družina Černetič. Štefki Klemenčič s Hrašenske-ga Vrha iskrene čestitke za 65. rojstni dan ter veliko zdravja, sreče in vsega, kar si sama najbolj želi -sestra Hedvika z družino. Dragi botrici Silvi Turki, ki te dni praznuje 48. rojstni dan in god, prisrčne čestitke, dobro zdravje in vse drugo, kar si sama želita - Petra in Aleksandra z Janževega Vrha. Sabini Makovec želimo vse najboljše za njen rojstni dan, veliko skrivnih pogledov in uresničitev vseh želja. Vse naj... pa tudi kolegu Gregorju za njegov minuli rojstni dan - Metka, Mihaela in Tanja. Ljubi ženi Viktoriji Nedl želim ob praznovanju 50. rojstnega dne vse najboljše, sinu Denisu čestitam za 16. rojstni dan, tašči Mariji Sfiligoj pa želim lepe praznike. Vsem želim tudi srečno in uspešno novo leto - Slavko. Šestdeseti življenjski jubilej bo praznovala draga Lidija Jošar iz Šulinec. Še naprej dobro zdravje, veliko sreče in družinskega veselja ji želi - Milan Gašpar. Dragi mož in ati Jože D. iz Motovilec praznuje 46. rojstni dan. Iskrene čestitke, vse najboljše v novem letu in da bi ostal še naprej zvest mož in očka, želita - žena Jožica in sin Matej z Andrejo. Jerici za rojstni dan in Boštjanu Mlinariču za god iskreno čestitamo ter želimo veliko sreče, zdravja in ljubezni v novem letu - vsi, ki ju imamo radi. žurstev prodajaln. S tem pravilnikom so natančno opredeljeni kriteriji, ki jih morajo upoštevati trgovci in lokalna skupnost pri določanju dežurstev v okviru obratovalnega časa prodajaln. Tako je določeno, da prodajalne obratujejo kot dežurne prodajalne ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih ter zunaj rednega obratovalnega časa. V 5. členu omenjenega pravilnika so zapisali, da lahko dežurne prodajalne določajo svoj obratovalni čas v naslednjih razponih: od ponedeljka do sobote med 6. in 7. uro, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih med 8. in 12. uro. Glede obratovalnega časa pa imajo poseben status prodajalne z živili, ki lahko obratujejo v času od ponedeljka do sobote med 6. in 21. uro, ob praznikih in dela prostih dnevih pa med 8. in 12. uro. Izjema velja tudi za prodajalne pekarn in tiska oz. tobačnih izdelkov, ki lahko obratujejo v omenjenih dnevih med 5. in 21. uro, ob praznikih in dela prostih dnevih pa od 8. do 12. ure. Prodajalne v turističnih naseljih, kot so Radenci, pa lahko obratujejo vse dni med 6. in 22. uro, medtem ko za bencinske servise in prodajalne v njihovem okviru ne veljajo nikakršne omejitve. Glavnega junaka Grincha v istoimenskem filmu igra Jim Carrey, to pa je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedela tudi naša nagrajenka Blanka Kocbek, Maistrova 1,9240 Ljutomer. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Dopolnite naslov: Kokoške na....? Odgovor: Odgovore pošljite do 3. januarja na .naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 52 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. SMOOTH - Santana & Rob Thomas 2. CAMBIO DOLOR - Natalia Oreiro 3. BREATHLESS - The Corrs 4. AMERICAN PIE - Madonna ' 5. SEX BOMB - Tom Jones &MausseT. 6. BE WITH YOU - Enrique Iglesias 7. FLY ON THE WINGS OF LOVE - Olsen Brothers LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MESEČINA - Tanja Ribič 2. TRI PRSTE TEKILE - Kingston 3. KRALJICA POROČNEGA POTOVANJA - Califomia 4. MOJE IME - Regina 5. DEKLE MOJE - Vlado Kreslin & Katice 6. ČRTA - Slavko Ivančič 7. ŽENSKE, KI PIJEJO PIVO - Andrej Šifrer LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. KRALJESTVO NAŠE SREČE - Čuki 2. TRTI - Ans. Lojzeta Slaka 3. SUPER DAMA - Drago Jošar 4. KAJ SPRAŠUJEŠ - Vesele Štajerke 5. TAPRAVA POLKA - Sredenšek sextet 6. LJUBEZEN NA TRGATVI - Štrk 7. SLAVČKI VEČ NE POJO - Prerod CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ Plese 9, Murska Sobota 52719 00 M. JERŠEi Predpraznični Jukebox je spet zadel v polno. Še preveč polna je bila tudi restavracija Zvezde, kjer je na povabilo Boštjana Rousa nastopil Stjepan Džimi Stanič. Z njim pa so se predstavili tudi njegova soproga Barbara, domači glasbeniki, ki so se povezali prav za to priložnost - mojster Ernest Lukač na pianinu, Boštjan Bertalanič na bobnih, Srečko Merklin na kitari, Janez Čizmazija na kontrabasu in Samo Budna na violini. V večeru jazza in znanih songov so se med drugim zvrstili By by black bird, Cest magnifique, A Foggy Day, l’m in teh mood for love, Prolazi sve, Di- mnjačar, Kukavica in drugi, gostje pa so zaman čakali na njegov najbolj znani komad Moja kobila Suzi. Džimi je pokazal, da je spreten tudi v pripovedovanju šal, v roke pa je vzel tudi kontrabas. Idejni vodja in realizator te oddaje murskovalovec, po duši pa tudi etnolog in glasbenik, Boštjan Rous bo tudi v prihodnjem letu publiki predstavljal znane goste z domačimi glasbeniki. Mnogi privrženci Jukeboxa, ki se mesečno udeležujejo te javne radijske oddaje, pa so mnenja, da je čar te oddaje prav v tem, da je pri izbiri glasbenih gostov vedno znova nepredvidljiv. - Tekst in Fotografija: ANRR ZADNJA STRAN Menjalniški teča >cn o Pomurske banke, d. d., Murska Sobota z dne 27.12. 2000, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27.12.2000 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 15.3641 15.3940 15.5176 Nemčija 1 108.0944 108.3047 109.1742 Francija 1 32.2299 32.2926 32.5519 ZDA 1 227.0586 227.0443 229.7845 Švica 1 138.6960 138.6873 140.3611 Italija 100 10.9186 10.9399 11.0277 KDO JE V VSEH LETIH IZHAJANJA RAZNOSIL NAJVEČ VESTNIKA? a) NOVINARJI b) ŠOLARJI c) PISMONOŠE Reševalec: iz . ulica oz. hišna številka pošta Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka. Žrebanja bodo ob torkih ob osmi uri, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki ne bodo izžrebani ne v tedenskem ne mesečnem žrebanju, bomo dali v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avto! ' Q BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE Vsem varčevalcem, kreditojemalcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje v prepričanju, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno kot doslej. Uspešno novo leto 2001! pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nov Ljubljanske banke Vsi konjički Hinka Peterke Šiva gobeline Kdo bo dedič starega denarja? . etinpetdesetletni Hinko zbira stare znamke z vsega sveta. Ima jih nad 100.000 in spravljene so v desetih albumih. Dlje časa zbira tudi star denar. Posebej ponosen je na kovanec iz 1737. leta in na bankovec iz leta 1820. Je pa tudi zbiratelj starih uporabnih predmetov, na primer nekdanjih likalnikov. Hinko Peterka iz Apač pri šivanju gobelinov. - Foto: 0. B. Hinko Peterka iz Apač pa ima tudi »ženski« konjiček: šivanje gobelinov. »Zanje sem se navdušil od žene Terezije. Najbolj všeč so mi motivi z labodi. Takega pravkar tudi delam in bo zelo lep. Nekatere gobeline šivam tudi do tri mesece. Dela se lotim, brž ko opravim delo pri živini,« je povedal ob našem obisku. Goblenov ne prodaja, ampak jih več kot deset krasi stene stanovanja. Hinko je bil kar 22 let pismonoša. Pozneje je prevzel domačo kmetijo, kjer je delal še naslednjih deset let, pred petimi leti pa se je invalidsko upokojil. Od takrat ima veliko več časa za svoje konjičke. Domači: žena, sin Erik, hčerka Sandra in zet Janez ga moralno podpirajo in to mu veliko pomeni. Veliko se ukvarja tudi z vnukom Kristjanom in večkrat pravi, da bo znamke in star denar podedoval on, torej vnuk. O. BAKAL VESTNIKOV KOLEDAR 28. december, četrtek, ŽIVKO 29, december, petek,DAVID 30, december, sobota,_EVGEN 31. december, nedelja. SIL VESTER 1. januar, ponedeljek,novo leto 2. januar, torek, __MAKARIJ 3. januar, sreda,_GENOVEFA 31. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 44 minut, zašlo pa ob 16. uri in 26 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 42 minut, to pa je že štiri minute dlje kot pred desetimi dnevi. Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bil za črko a. Nagrajenci pa so: 1. Kristina Kuronja, Črnci 10,9253 Apače: kuharska knjiga Boug žegnjaj (prevzamite jo v naročniški službi Vestnika v pritličju); 2. Alojz Špindler, Vinka Megle 11,9240 Ljutomer: Vestnikova majica (prejmete jo po pošti); 3. Evgen Gy6rkds, Čentiba 108,9220 Lendava: uniseks predpasnik (prejmete ga po pošti). NAGRADNI KVIZ VRSTNIKA H K - s 3 S več sto Če sodimo pa vašem odzivu, je naš kviz naletel na velik odmev, saj smo že na prvo vprašanje prejeli na ;ov nagradni kviz bo trajal tja do maja - najlepšega meseca v letu. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Vestnik, končno nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto, 30. januarja, 27. februarja, 27. marca in 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki bodo: računalniki in vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev. Podeljevali pa bomo tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj, Vestnikove majice in uniseks predpasnike. Kaj pa je zdaj to? f Pred trinajstimi leti so v Beltincih ustanovili zabavni trio Paktregeri, ki ga sestavljajo: Milan Zrinski (bobni), Tinč Mertiik (kitara) in Viktor Tkalec (frajtonarica). Vsi tudi pojejo. Občasno pa se jim pridružita še pevki: Katica in Greta. Veliko so igrali (in peli) na gostijah, zdaj pa jih vabijo tudi na razne obletnice društev in ljudi, denimo na zlate poroke. Na repertoarju imajo 130 pesmi in melodij. Za vsakega poslušalca nekaj. Igrali so tudi že v Porabju in na Štajerskem. Morda še to: za nastope nič ne računajo, če pa jim kdo kaj da, patem pa vzamejo. - Foto: J. Žerdin VESTNIK znova preseneča in nagrajuje NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:________________________________ Ulica:_________________________________________ Kraj:__________________________________________ Pošta:_________________________________________ Podpis:________________________________________ Datum naročila: i A, p............. študijski onnKi cv rt 3 ra Vh V Radgonski župan Miha Vodenik bo v novem letu razpisal nekaj prostih delovnih mest za fizične delavce v občinski upravi. Ti bodo odgovorni za fizično odstranjevanje neposlušnih svetnikov s sej občinskega sveta. *** Feri Pucko, direktor območne gospodarske zbornice za Pomurje, obžaluje, da svojega lastniškega certifikata ni vložil v Pomursko investicijsko družbo. Ta je svoj slogan Bogastvo naj ostane tam, kjer je srce, ki ga je zapisala v prospekt ob zbiranju lastniških certifikatov, spremenila v slogan Obogatijo naj delničarji. ■k-k-k Velikopolanski župan Štefan Prša grozi, da bo zaradi neurejenega mejnega režima na Hotizi tožil državo. Za kakšen znesek, še ni znano, če bo tožbo dobil, pa bo s tem denarjem kupil sporno območje in tako povečal svojo županijo. *** Z državo se bojujejo tudi v Križevcih v Prlekiji, ker ne nameravajo prispevati sredstev za rekonstrukcijo regionalne ceste, saj se bo po obnovi velik del cestnega prometa preusmeril skozi njihovo občino. Za poslabšanje kakovosti življenja bi morali dobiti od države rento in ne obratno, trdijo. Tudi država zaenkrat ne popušča in grozi, da jim bo še bolj zagrenila življenje, saj jih bo pustila v temi in brez pločnikov. Križev-čani, ne dajte se! *** Novakova Katica na letošnjem glasovanju za Pomurko in Pomurca leta presenetljivo še ni dobila nobenega glasu. *** Direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik si ne upa napovedati, ali bodo v toplicah prej dobili novo luknjo za golfsko igrišče ali novega lastnika.' *** Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se bo preimenovanje Bistric v Gornjo, Srednjo in Dolnjo začelo takoj po novem letu. Table z ustreznimi imeni so že naročene. Blagoslovitev bo opravil Tone. *** Svetnik Alojz Glavač bo začel takoj po novem letu z urejanjem zahodne sebe-borske obvoznice. *** Dame iz tretje osnovne šole so se umaknile v študijsko samoto. Pridružil se jim je tudi maneken. KEŠEM rt KONJ