Cerkvene zadeve. Zlata sv. maša na Dobrni. Cesar smo se že dolgo veselili, to smo 6. julija srečno do6akali. Naš pre6. g. župnik in 6astni kanonik, Karol Gajšek, so ta dan prav slovesno peli svojo zlato sv. mašo, obdani od 19 66. gg. mašnikov, obdani od Ieptga venca belo oble6enih družic in drugih odli6nih gostov. Praznično okinčana cerkev je bila prenapolnjena vernega ljudstva, ki je privrelo, dasi v delavnik, da se udeleži te redke in za naš kraj še nove sve6anosti. Mlada požarna straža dobrnska je skrbela vzgledno za lep red, da se vkljub veliki gn]e6i ni pripetila nobena nesre6a. Bodi ji zato zaslužena zahvala! Ona je pa tudi že na predve6er priredila našemu zlatomašniku lepo bakljado, katero je kot 6astni na6elnik in kot slavnostni govornik spremljal tudi ravnatelj tukajšnjih toplic, dr. Kumpf. Na6elnik požarni straži, Franjo Orosel, pa je v imenu društva poklonil zlatomašniku lavorov venec. Topliška godba je bila priredila podoknico, godba požarne brambe pa sino6i mirozov. V nedeljo zjutraj pa že ob 4ih budnico. Da se je zvonilo in streljalo, da so goreli kresi, pa6 ni treba posebi6 omenjati, a umetnega ognja, kakoršen se je sinoči tukaj žgal, na dveh, treh krajih, takšnih lampijonov, kakoršni so nam sino6i svetili, takšnih transparentov ali z Iu6mi razsvetljenih napisov, kakoršne smo tukaj brali, ne najdeš kjersibodi. Vedi, da ne samo doma6ini, tudi topličarji-ptujci so sino6i bogato razsvetlili okna, obrnjena proti cerkvi ali proti župniš6u. — Vreme sicer ni bilo ugodno, a tudi še obilnejSi dež bi ne mogel ustaviti teh svetlih dokazov sr6ne udanosti in verne zvestobe tukajšnjih faranov do svojega blizo 301etnega larnega predstojnika. Ta čutila so razodeli tudij zastopniki ob6ine pod vodstvom svojega župana, gosp. Koka, ta čutila so izrazili šolarji pod vodstvom svojih skrbnih učiteljev, ta 6utila so dokazali farani skozi usta cerkvenih klju6arjev. Da so od raznih stranij in krajev došla pre6. gsp. zlatomašniku prisr6na voš6ila in pomenljiva darila, ni dvomiti, saj smo videli našega listonošo nositi v župniš6e cele pesti brzojavk, pisem in poštnih spremnic. Ena častitka pa ni veljala samo našemu slavljencu, ona je veljala tudi nam vsem, ki smo se bili te zlate sv. maše udeležili. Došla je bila od naSega prem. kneza in škofa iz Maribora. Pre6. g. opat Ogradi, ki so prav ginljivo govorili o naši dolžnosti, se Bogu za vse, tudi za križe skazovati hvaležnim, so nam v začetku svojega govora to škofijsko pismo prav razIo6no pre6itali. Nadpastir slavijo v njein vseskozi vzornega zlatomašnika ter ga zahvaljujejo za njegov neumorni in požrtovalni trud. Pismo se bo prepisalo v spominsko knjigo fare dobrnske. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom tukajšnjega nadu6itelja Voglar-ja, si je tudi pošteno prizadeval, da je to redko sve6anost povzdignil z lepim cerkvenim petjera. Menim, da ne bom zgrešil in nikogar žalil, če re6em, da je bila tukajšna ljudska špla skoro najlepše razsvetljena. Njena vrstniea pa je bilo zdraviSče za bolne duhovnike lavantinske škofije, za katero so si bili stekli na§ zlatomašnik posebnih zaslug. Kon6no naj še omenim, da so sedanji dekan novocerkevski, pre6. g. dr. Lavoslav Gregorec, v imenu čast. duhovš6ine dekanije novocerkevške zlatomašniku kot dosluženemu dekanu tega dekanata podarili lepo mašno knjigo, 6. gosp. župnik Karba pa v imenu gg. kapelanov dobrnskih krasno štolo in neka gospa topli6arica je poklonila hromemu zlatomašniku še dragoceno palico. Eno kakor drugo, vse se je rabilo pri tej zlati sv. maši. Mi dostavljamo le to sr6no željo, da bi se naš pre6. gospod zlatomašnik še prav dolgo posluževal teh o6itnih spri6eval našega spoštovanja in nase iskrene Ijubezni.