Deželni zbor. Gradec, 19. aprila. V seji 15. aprila se je pritoževal poslanec Wagner, nemške konservativne stranke, nad po6enjanjem liberalne večine deželnega zbora, ki ni hotela poslanca Hagenhoterja izvoliti v narodno-gospodarski odsek. Tako počenjanje se sodi samo po sebi. Predlagal pa je, naj bodo seje gospodarskega odseka, ki ima poro6ati o vstanovitvi deželne hipote6ne banke, javne. Ta predlog se je sprejel. Poslanec Ornik se je pritoževal, da se vsled nove pogodbe z Ogri godijo Štajarcem velike krivice. Do zdaj so Ogri prinašali v naše kraje na prodaj svoje pridelke ter so potem kupovali tukaj razne stvari. To mora zdaj prenehati. Odurno ravnajo ogerski financarii z ženami in dekleti ob preiskavi na meji. Predlaga, naj se vpelja earina na vse ogerske pridelke in naj se prešteiejo vsi pridelki in vse blago, ki se prevaža iz Ogrske k nam. Ta predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Dr. De6ko in tovariši predlagajo vstanovitev meš6anske šole s slovenskim podu6nim jezikom v Št. Juriju ob južni železnici. Isti poslanci interpelirajo vlado radi cestnih razraer pri Celji. V seji 18. aprila je popisoval konservativni poslanec Hagenhofer propad kmetskega stanu ter predlagal, naj se mu pomaga s tem, da se podpirajo gospodarske zadruge. Naj se nastavi potovalni u6itelj, ki bo ljudstvo v vstanovitvah teh zadrug podučeval in naj se v ta namen dovoli deželnemu odboru svota s 5000 gld. Predlog se je izro6il deželno-kulturnemu odseku v presojo. V seji 19. aprila sta vtemeljevala poslanca Rokitansky in konservativec Wagner svoja zlo enaka predloga, naj se skrči 31etDa služba pri vojakih na 2 leti in naj se vpeljajo razne ugodnosti pri vojaški službi. Predlog dežel. odbora, da se postava o ribarstvu predloži deželno-kulturnemu odseku, se je sprejel. Daljša debata se je pri6ela pri to6ki o podporah za ceste. Zastran ceste iz Lu6 v Sol6avo je očital deželni kulturni odsek okraju Gornjigrad in občinama Lu6e in Sol6ava nemarnost, 6eš, da so zakrivili tako žalostni stan, v katerem se nahaja ravno zdaj ta cesta. Proti temu očitanju se je uprl poslanec Ž i 6 k a r ter na podlagi podatkov dokazal, da je ta cesta v slabem stanu le zavoljo tega, ker je bila slabo zidana. Zidal jo je pa nek Zoler iz deželnega železničnega urada. Posl. Zi6kar zavra6a toraj ta napad nemarnosti in trdi, da so nemarnost zakrivile druge osebe, ne pa ob6ine in okraj. Gospod dr. Jurtela poro6a o regulaciji Pesniee in Drave. Grof Lamberg o popravi potoka Kainach.