Marij Pregelj: Motiv z Barja
Zapiski
Čigavi so frisinški spomeniki?
V tem vprašanju je treba najprej dobro ločiti drugi frisinški odlomek od prvega in tretjega. Prvi in tretji frisinški spomenik sta namreč do-slovno prevedena po starih nemških vzorcih, brez dvoma že pred prihodom sv. Cirila in Metoda; dvomljivo pa je, če sta bila že zapisana. Ciril in Metod ter njuni učenci so ju uporabljali, zapisali in jima vtisnili nekaj rahlih znakov cerkveno-slovanskega knjižnega jezika, a v jedru je ostal prejšnji karantanskc-slovenski prevod z okorno suženjsko odvisnostjo od izvirnika. Nasprotno pa je drugi odlomek, spovedni nagovor (govor, pridiga), po obliki in vsebini veliko samostojnejši, po jeziku in slogu pa bolj cerkvenoslovenski.1 Doslovnega nemškega ali latinskega izvirnika zanj niso našli in ga ne bodo. Sestavljen je po zahodnih predpisih v okviru rimskega spovednega obreda ali reda (ordo poenitentiae), kakor je ohranjen v staroslov. spovednem redu Sinajskega evhologija, in spada v njegov okvir, a je podobno samostojen kakor ta stsl. spovedni red.
1 Zl. DS 1942, str. 122—129.
Spovedni red Sinajskega evhologija je sestavljen po obrazcu rimskega obreda. Vmes je ena spoved-na molitev doslovno prevedena po starem nemškem vzorcu. A spovedni pouk z raznimi opomini in nagovori, celo po tesni naslonitvi na zahodne vzorce, vendar še samostojno spaja vzhodne in zahodne prvine; temu se pridružuje še samostojno bogoslovno in književno izražanje Ciril-Metodove šole, kakor je prof. R. Nahtigal dokončno dokazal v kritični izdaji Sin. evhologija (gl. DS 1942, 309—313). V to vrsto opominov k skesani spovedi spada drugi frisinški spomenik. Prvi in tretji frisinški spomenik pa sta po jeziku, po doslovni odvisnosti od nemških vzorcev, a tudi po vsebini podobna omenjeni spovedni molitvi Sin. evhologija. Ta sorodnost nam bo pomagala odgovoriti na vprašanje, postavljeno v naslovu.
Vprašanje je z drzno potezo sprožil A. I. Isačenko (docent v Bratislavi) v knjigi Jazyk a povod frisinskych pamiatok; izdala Slovaška akademija znanosti v Bratislavi 1943. Priznava zgoraj označeno razliko med posameznimi frisinškimi odlomki, a vse tri proglaša za staroslovenske (cerkveno-slovanske) spomenike velikomorav-ske  redakcije;   iz  Velike  Moravske
158