Leto X„ St. 7
PoStnina platana v gotovini.
V Ljubljani, 17. februarja 1923.
V organizaciji Je mo<, kolikor moti — toliko pravic«
kmmRPAn!
Uredništvo in uprava: Lmbljana, Selenbi^gova uiita št. 6/ll.
Izhaja vsako soboto. Stane posamezna štev. 75 p, mesečno Din 3’—. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 paia.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1-50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
CSIasilo Strokovne komlsile m Slovenile« (Pc^k^^ifrsski ©dtior GDSJ)
Največja nevarnost grozi!
Ministrstvo za »socialno« politiko je izdalo načrt pravilnika o delovanju delavskih zaupnikov. V tem pravilniku je cela vrsta najreakdonarnejših določb, po katerih je vzeta veliki množini delavstva volilna pravica. Med drugimi določbami je tudi prepoved, po kateri bi se delavski zaupniki ne smeli udeleževati delavskih gibanj in tudi stavkati ne bi smeli.
Na ta način bi morali postati delavski zaupniki izdajalci delavskega pokreta in bi morali v slučaju stavke stavkokaziti.
Da preprečimo ta nezaslišan napad, je sklenilo predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo prirediti
v nedeljo 25. februarja '
protestne shode
vsega strokovno organiziranega delavstva.
Shodi se bodo vršili v naslednjih krajih:
Ljubljana,
Maribor,
Celje,
Jesenice,
Trbovlje,
Mežica,
Zagorje,
Hrastnik,
Ptuj,
Guštanj,
poročevalca ss.	Golmajer in Čelešnik,
„	ss.	Pelikan in Petejan.
„	ss.	Kaiser in Čebular.
„	ss.	Vrankar in F. Svetek,
ss. Klenovšek in Pastorek, ss. Arh in Moderndorfer. ss. Jankovič In Rejc. ss. Leskošek in Jazbec, ss. Krajcer in Uratnik. ss. A. Čeh in L. Juh.
)>
V onih krajih, kier so sedeži okrožnih strokovnih komisij, naj priredijo shode tajništva teh komisij.
V kraju, kjer ni sedeža Strokovne komisije, pa pripravijo shode podružnice naših strokovnih organizacij in sicer tako, da bo predsednik najmočnejše podružnice sklical skupno sejo vseh odborov naših podružnic v dotičnem kraju. Na tej seji naj se pa odloči, kje in ob kateri uri se bo shod vršil.
Shodi naj se vrše dopoldne, če bi pa kje ne bilo mogoče, naj pa pravočasno sporoče dotičnemu govorniku, ali pa Strokovni komisiji. Govorniki bodo dobili pravočasno direktive in pa predloge za resolucije. Oblastem bo te shode naznanila Strokovna komisija v Ljubljani.
Shodi naj bodo enodušen protest vsega delavstva, zato se je strogo izogibati strankarske politike.
Predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo.
Enotna fronta proletariate.
V delavskih masah prodira počasi spoznanje, da je reakcija, ki tišči na proletariat, izvor kapitalistične politike
politična reakcija!
To spoz nanje sili prdletariat k razmišljanju kaiko ustvariti protipritisk. In že se slišijo vedno pogosteje glasovi, da je treba pospešiti delo za
politiki im so pričeli z velikim vri-ščem ustanavljati nekako enotno politično fronto proletariata, ki se je pa zadnje čase spremenila v politično stranko, ki se imienuje: >,Sociali-stiičnan stranka delovnega ljudstva«.
Kakor je stremljenje proletariata po združitvi zdravo in naravno, tako moramo z žalostjo ugotoviti, da niso srečne one roke, ki so se postavile v službo te, vsekakor zelo zdrave ideje.
Kakor bi mi radi pozabili na vse grehe iln napake, ki so jih nekateri zadnja tri leta zagrešili, tako smo na drugi strani prepričani, da ljudje, ki so najprvo razbili enoten delavski pokret in ki so potem več kot eno leto priporočali delavstvu, naj se s politiko ne peča. niso sposobni uresničiti to idejo., da postane meso in kri1. Vsa ta njihova preteklost pa goji med proletariatom veliko nezaupanje do njih. In kar je glavno, so zlasti pri nasprotnih proletarskih strujah vzbudili s svojimi vedno menjajočimi nazori, skoro nepremostljivo nezaupanji©.
Dva ali trije skregani bratje ne pridejo zlepo skupaj, če ne posreduje kaka tretja oseba, do katere imajo vsi trije, če ne zaupanje, pa vsaj vero v njeno nepristranost.
Tako tudi v delavskem gibanju. Delo za zbližanje med proletariatom bo morala sprejeti v svoje roke neka'organizacija, ki je v vsem tem m c težu ostala kolikor toliko nevtralna.
Naša strokovna komisija se politično ni eksponirala. V njenem sestavu so organizacije, ki imajo člane, ki pripadajo vsem trem političnim strujam.
Tudi naš list, ki je glasilo S. K., ni politično napadal, temveč kvečjemu le branil svoje organizacije, če so bilo od tega ali onega napadene.
Prav gotovo se tudi S. K. zaveda važnosti enotnega pokreta in bi gotovo ne odrekla posredovanj, če bi spoznala, da posamezne skupine teh posredovanj resnično žele. Tu je treba pripomniti, da je S. K. že en-
krat tako vlogo z vso požrtvovalnostjo vsestransko izvršila.
1.	maja lanskega leta je biil enoten nastOp proletariata le zato mogoč, ker je zastavila S. K. ves svoj vpliv, da je do enotnega nastopa res tudi! prišlo.
Seveda je treba upoštevati, da je zedinjenje za trenuten nastop mnogo lažjei, kot pa delo za trajno zedinjenje. Vsaka struja ima svoje posebnosti, ki jih nerada žrtvuje. In čim več časa je poteklo od razkola, tembolj so se organizacije odtujile druga od druge.
Vsega tega se je treba zavedati, da si ne bo nihče stavil prezgodnnjih nad. Tako se nam zdi, da je zedinjle-nje že pri teh volitvah skoro popolnoma brez upanja.
Stavili bi pa en nasvet, ki bo k poznejšemu zeilitnjevanju mnogo pripomogel. Vse proletarske politične struje naj usmerijo svoje delovanje na to, da se nam čimpreje posreči upostaviti enotne strokovne organizacije.
Ta žrtev ne bo prevelika, če pomislimo, da so strokovne organizacije ostale po večini! enotne in ne bo težko priključiti one kose, ki so pri političnem razkolu odleteli.
(‘isto jasno je, da bo, če se nam posreči upostaviti enotne strokovne organizacije, posledifca tega to, da bodo tvorile strokovne organizacije oni most, ki bo prej ali slej spojil (udi politične stranke v eno samo veliko enoto.
Zato bodo vsi oni, ki| žele res enotnega nastopa proletariata delali na to, da se najprvo združijo strokovne organizacije, ki hode potem prevzele nalogo, spojiti tudi politični pokret.
Strogo bomo pazili na to, kdo se bo odzval temu našemu vabilu. In po rezultatu teh spoznavanj bomo sodili, kdo resnično želi enotnosti in komu je le krinka za lov na mandate.
Kruha! Kruha! Kruha!
osvojitev politične moči v državi in občini.
Sedaj nastaja tisto vprašanje, katerega so mnogi zadnja leta popolnoma prezrli, to je vprašanje: enotnega nastopa proletariata, tudii na političnem bojišču.
Ves ta položaj, rekli bi konjunkturo, so izrabili nekateri vodilni
Morski cikloni (velik vihar na morju) niso šala. Ladjo, ki jo zalotijo, morejo spasiti le stari in izvež-bani mornarji.
Gorje pa ladjii, če ima na krovu mladie, neizkušene in neutrjene ljudi. Kajti tako moštvo ne izpolnjuje navodil brezhibno in na sekundo, temveč izgubi žiivce, napravi zmešnjavo, ki onemogoči vsa rešilna dela.
V	takem slučaju tudii častniki ne opravijo ničesar, pa če so še tako požrtvovalni. Lep njihov zgled in pametne besede #imajo sicer včasih uspeh, vendar je to zelo negotovo. Če se pa poslužujejo drugih sredstev, če hočejo napraviti red z nervoznim zmerjanjem, potem zmešnjavo le še povečajo. Konec je po navadi ta, da pomeoejo razburjeni mornarji svoje častnike čez krov, nazadnje se pa še samit z ladjo vred potope, ker so ostali brez vodstva, ki bi vodilo rešilno akcijo.
Zato je naloga vodstva vsake pa-roplovbne družbe, da pošilja mlade mornarje na kratke obrežne: vožnje, stare morske medvede pa pošlje lahko tudi na oceanska pota.
Današnje politične in gospodarske razmere so podobne morskemu ciklonu. Strašno obubožanje delavnega ljudstva povzroča vedno siilnejše potrese. Človek, ki je včeraj obsojal tatvino in verižništvo, je danes prisiljen pomagati si na liakšen način do skorjice kruha, če ravno pot do nje ni docela poštena. Vse kaže, da bo treba ukrteniti energične korake, če nočemo, da bo morala, kii je med vojno že itak dovolj trpela, še vse bolj pogažena.
Edini, ki more rešiti proletariat in človeštvo, da popolnoma ne zleze v mlakužo propada, so delavske razredne organizacije, ki so za delavstvo to, kar je za mornarje ladja.
A te organizacije so pri * j mlade, neizkušene ib neutrjene. Tega dejstva ne spravi s sveta nobena filozofija, niti kritika, niti pridiga.
In vendar je s temi org; ~cija-mii, ki jih imamo, treba c uiti vzroke, ki tirajo ljudstvo ved izje v prepad. In ti vzroki so, kakor smo rekli, v pomanjkanju kruha.
Zato je treba ukreniti vso, da bomo z organizacijami, ki jiih imamo,
dali ljudstvu najprvo, pa čeprav Črnega kruha, vendar je tega najbolj potreba, ker brez njega bo morala, poštenje in vse, kar tvori temelj boljše bodočnosti vsak dan v večji nevarnosti.
Ko bo prišlo ljudstvo vsaj do
kruha
potem mu bo tudi mogoče vcepiti
idej, ki jih potrebuje za končno svojo osvoboditev.
Kolikor boljše, toliko boljše!
To je klic, ki velja za vse, ki delujejo v delavskih organizacijah.
Zapomnijo naj si ga vsi, ki si belijo glavo z delavskimi vprašanji. Zato ga ponavljamo še enkrat, da bo ostal neizbrisen v spominu:
Kruha! Kruha! Kruha!
Strokovna organizacija in njen boj.
Socialno vprašanje se je rodilo tisti trenutek, ko je delavec zapustil svojo delavnico. — Socialni boj in njegovi problemi so dali našemu času svoj značilni pečat. Oni stoje v ospredju razpravljanja javnega življenja in vsakdo, prijatelj ali sovražnik, mora zavzeti svoje stališče. Dolgo je trajalo, predno se je delavstvo prebudilo iiz svojega dolgega spanja in se začelo braniti pred sesalci in izkoriščevalci. Zjasnilo se je v glavah delavstva, da se posamezni delavci ne morejo uspešno boriti proti kapitalizmu in njegovemu izkoriščanju brez organizacije. Brezkončno izžemanje, ki ga je kapitalizem nesramno povečaval, strašno izkoriščanje delavskega razreda brez zakonskega varstva pred izkoriščanjem in hlapčevanjem je rodilo organiziran boj. Nekoč zaničevano ih zasramovano delavsko zavarovanje, ki naj določi meje izkoriščanja in odstrani njegove vzroke, si je organizirano delavstvo izbojevalo v vseh kapitalističnih državah in je splošno zavarovanje postala važna pridobitev delavstva. In vedno popolnejši in sigur-nejši zakoni se uveljavljajo, ki pričajo, da >bo prišel dan, ko ne bo več umetnost vladati v prid človeštva.« Četudi še precej oddaljeni!, se morajo delavci za marsikatero zboljšanje njihovega duševnega in telesnega položaja in njihove moči zahvaliti strokovnim organizacijam.
Strokovna organizacija je trajna združitev delavcev in delavk enake stroke in poklica ali industrije. Namen te združitve je duševna in telesna povzdiga v isti stroki zaposlenih delavcev in delavk. V ospredju njihovega vpliva stoji povzdiga mate-rielnih živi jenski h pogojev mezdnih delavcev, proletariata. Tehnični razvoj je rodil razred ljudi, ki! ničesar ne posedujejo. Ne posedujejo niti kapitala, še manj pa zemlje. Broz lastnega orodja in delavskih strojev je
prišel v politično in gospodarsko odvisnost vladajočega kapitalističnega razreda. Njihova edina lastnina je delovna moč. Ona je podlaga eksistence mezdnega delavca in to delovno moč pomnožiti in povečati je njegov življenski interes. Nasprotne interese ima kapitalist. Čim cenejšo delovno moč dobi, tem večja je odvisnost, v kateri se nahaja proletariat, tem večji je dobiček in tem večje je bogastvo kapitalista. Iz teh nasprotujočih si interesov nastane razredni boj, boj med delom in kapit-talom, ki se bo vršil toliko časa, dokler bodo vzroki razrednega boja obstojali.
Boj strokovnih organizacij ima za cilj: skrajšanje delavnega časa. Čim manj delavci ih delavke garajo v tovarni, tem odpornejši in samozavestnejši postanejo. Vsaka minuta, ki jo delavstvo odtrga pri delovnem času kapitalistu, pomeni del pozitivnega dela v socialnem in kulturnem življenju delavstva. Zato se kapitalizem najbolj brani proti skrajšanju delavnega časa. V tem obrambnem boju se ne pusti prepričevati od znanosti in zdravstvene vede, da pomeni skrajšanje delavnega časa zvečanje produkti Mie sile delavstva. Kapitalit-zem pozna samo enega boga: proiit. ki ga preko dostojnosti vede v umazan boj. Delavci morajo torej v lastnem interesu ta boj sprejeti in dobo-jevati zmago. Čim mogočnejše se kapitalizem postavi) v bran temu stremljenju, tem urejenejše in energičnej-še se morajo delavci pripraviti na ta boj.
Prehodni, še tako hudi porazi, bodo dvignili delavski! razred do zmage.
Vprašanje mezde igra v življenju delavca veliko vlogo. Od njene višine je. odvisno zdravje, razpoloženje in dobrobit delavca. Dosega višjih delavskih mezd stojii torej v žarišču vseh bojev' strokovnih organizacij.
Strokovne organizacije streme po uspehih mezdnih bojev, in prepreče-njem znižanj mezd pod minimum. Minimalne mezde nam kažejo življenjske pogoje, pod katerimi se more delavec preživeti.
Toda delavcil se s tem ne morejo zadovoljiti. Stremeti morajo za tem, da prodajo svojo delavno moč čim dražje in dosežejo v boju višje mezde za svoje delo. Uspešen boj ne pomeni le dosego koščka kruha, temveč tudi vpliva na kulturne odnošaje delavstva. Čim večje blagostanje pa vlada med delavstvom, tem večje so njih kulturne in zdravstvene zahteve.
Vroča želja vsakega izkoriščevalca je, da vlada neomejeno v podjetju. Onii hočejo biti gospodarji v podjetju in delavci morajo biti v vsakem oziru njim podrejeni in pohlevni. Absolutno vladanje v tovarni in delavnici je poleg profita ediini cilj podjetnika. Delavec in njegove organizacije naj nimajo nobenega vpliva na vprašanje delavnega časa in odločanje delavskih mezd. Delavec se ne sme zanimati za varstvo svojega življenja in zdravja, tudi ne za nezadostne zakone. 0 tem naj ima glavno besedo le podjetnik. Najljubše bi bilo podjetnikom, ako bi se zakonodaja sploh no pečala z delavskimi vprašanji in bi država igrala le vlogo nočnega čuvaja. Toda po zaslugi delavskih organizacij je bilo to načelo podjetnikov že davno pogaženo. Če tudi počasii, so vendar sledili podjetniki, ne lastnemu spoznanju, temveč pritisku delavskih organizacij in država je morala z zakoni dati delavstvu potrebno varstvo. Zmagalo je veliko načelo: država je bila prisiljena, da je branila delavstvo pred podjetniki.
Toda delavci se ne smejo s tem zadovoljiti, da čakajo na rešitev od strani delavske zakonodaje. Z lastno odločnostjo in energijo morajo delati z dejstvi.
Boj za kolektivne pogodbe mora dobojevati zmago načelu, da priznajo podjietniiki strokovno organizacijo kot varuhinjo delavskih interesov.
Kolektivna pogodba uniči absolutizem v tovarnah. S kolektivnimi pogodbami se prizna delavstvo tudi v industrijskem obratu kot enakopraven faktor. Važno jie za nas sedaj to: pridnost, vztrajnost in dobra organizacija bodo privedle tudi tu delavstvo bližje n« poti do cilja in osvoboditve.
Podjetniki zasledujejo ta stremljenja delavstva s strahom. Največji odpor stavijo proti skrajšanju delavnega časa, zvišanju mezd in zakonskemu varstvu delavcev. Skušajo na vsakovrstne načine to dejstvo prikriti. Toda nihče teh zahtev delavstva ne more v dušah delavcev zatreti. Po trdih bojih si delavstvo osvaja vedno boljše pozicije. Z dobro organizirano stavko, od koje vodstva zahtevamo mnogo previdnosti in katere zmaga tudi ni odvisna le od predpriprav in moči organizacije, dosežejo delavci višje mezde iin krajši delavni čas. S stavko si morajo navadno ustavno že priznano združevanje šele izbojevati. Železna disciplina v stavki, dobro delujoč stavkovni fond, natančno poznanje pozicij podjetnikov, to so stvari!, ki mnogo vplivajo na potek in konec stavke ter njen uspeh.
Vsak delavec, ki ne sodeluje pri strokovni organizicaji in v boju ne sodeluje s stanovskimi tovariši, je svoj lastni sovražnik.
Le z organizacijo si more delavstvu položaj izboljšati, z bojem more doseči svoj cilj. Kdor stoji ob strani in gre svojo lastno pot, se izneveri le lastnim interesom.
Zato morajo delavci vseh narodov zastopati vedno iste cilje in zahteve, skleniti vrste in voditi združeno boj proti združenemu sovražniku.
Človek more hiti le bojevnik.
Naše organizacije. Kemična stroka.
Medvode — Goričani — Vevče. Za
delavstvo papirnice Medvode—Goričane — Vevče je stopil s 30. januarjem v veljavo dogovor, ki ga v glavnih potezah objavljamo:: 1. Temeljne dnevne mezde se zvišajo za 4 dinarje.
2.	V dosedanji višini ostanejo vse doklade (rodbinske in draginjske) in premije. 3. Dobave kuriva ostanejo v dosedanji višini. 4. V razmerju z zvi-
šanjem dnevne mezde se povišajo tudi akordne postavke. To so v glavnem najvažnejše pridobitve kemičnega delavstva; ostalih manjših pridobitev nam v »Delavcu ni mogoče objaviti.
Štore. V podružnici kem. del. v Štorah se je dne 9. t. m. takoj po delu yršil strokovni shod kemičnega delavstva. Na shodu je poročal tajnik osrednjega društva s. Rejc, kateri je razložil mučni položaj, katerega se pa delavstvo žalibog ne zaveda. Udeležba na shodu je bila srednja. Poro-
Podlistek.
Josip Berdajs:
»Nazaj k naravi!«
Skauti — Stezosledci.
* Krepostni človek je atlet iu prezira vse ničvredne okraske, ki bi mu ovirali razvoj njegove sile in katerih večji del je bil izmišljen le radi tega, da bi pokrilo to ali ono potezo.«
(J. J. Rousseau.)
Četica čudno, toda simpatično in priprosto napravljenih mladih ljudi koraka zmerno in v živi besedi po stranskih potih in stezicah. Očividno se umika belih, ravnih cest, ki se vijejo v oblakih prahu. Smrdi jim to ozračje in drže se le skritih, rekel bi tajinstvenih stezic.
Opazijo v daljavi reko ali potok v veliki vijugi in nobena sila jih ne ovira, da s pospešenimi koraki hite proti novi privlačni sili. Očividno se opazi, da so take sile v naravi zanje
—	stezosledce — prava privlačna sit-la, magnet.
In opazovanje s takimi in podobnimi utisi trajajo lahko cel dan. Odbija jih cestni prah, oddaljujejo se vsakemu najmanjšemu vrišču, zatekajo se v naročje narave in občudujejo njen hlasten objem.
Sredi globokega opazovanja in občudovanja vseh najmanjših naravnih pojavov jim zakrije narava vsak pogled v daljavo, narava hoče, da ostanejo v njenem objemu — omami jih mrak.
Nič ne premišljujejo, nič ne iščejo, vsak kotiček jim je dobrodošel za prenočevanje. Brez dolgoveznih priprav in prerekanj je v nekaj minutah postavljen priprost dom — šotor.
In njih telesa si požele pred počitkom še okrepčila in vsestranska izurjenost jim je dobrodošla — v kratkem času si napravijo priprosto, toda tečno večerjo, ki zadosti vsem potrebam njihovih teles.
V temnih sencah opazimo kmalu nato krepke in ostre gibe — mladi ljubitelji narave vadijo, predno jih omami spanec, proste vaje s pripro-stlm telovadnim orodjem. Pa tudi to traja le natančno določen čas in že so v lahnem diru. Cel dan so merili na to, da prenoče v bližini reke ali pa potoka, hi sedaj z lahkoto prebredejo ali preplavajo mirno vodo in osveženi se vrnejo zopet v lahnem diru.
Vse to se godi po takem redu in določenem času ter tišini, da opazovalec občuduje človeško dostojanstvo teh mladih, nepokvarjenih duš.
Temnomodro nebo razsvetle tisoči m tisoči zvezd in v ta neskončno oddaljena razsvetljena ozvezdja so uprte oči mladih stezosledcev. V zdravem, svežem humorju vlada neprisiljen smeh in s tem smehom na ustnicah jih zaloti spanec.
Nepovabljene goste sprejemata pred šotorom le dva nočna čuvarja, ki skrbita za nočni mir.
V kratkem času vlada daleč naokoli božanstven mir, nihče ne moti veličastne tišine.
Zgodaj zjutraj, ko posvetijo prvi svetli žarki v šotor, zbudi posledni
čuvar spočite sodnige in mirno brez šuma se prične v največji naglici de-
lo	znova.
Delitev dela omogoči, da se v kratkem času opravi vse potrebno za nadaljno pot.
Priprost zajutrek, kopanje, pospravljanje in zlaganje vseh potnih priprav. V najkrajšem času je vse odpravljeno in vse stoji pripravljeno.
»Naprej!«
In četa stopa v razdeljenih petori-cah v nove doživljaje —• v nova razočaranja.
Življenje skautov-stezosledcev pa ni tako enolično.
V mesečnih nočeh je njihovo življenje še mnogo prijetnejše nego podnevi.
Življenje ob vodi je zelo privlačno za stezosledce in še mnogo bolj na vodi. Življenje na suhih tleh se prenese na čolne in najdaljši dnevi jim minevajo v največji naglici.
*
V boju z naravo je človek očividno podlegel.
Geslo: »Nazaj k naravi k je mogočen opomin človeštvu, ki dni v telesni in duševni propad.
Dejstvo, da gleda nekaj ljudi, ki se na surov način love in sujejo brez vsakega smisla tisoči in tisoči ljudi, ne da bi bili pri tem količkaj telesno ali duševno zaposleni, je jasen dokaz, da človeštvu ni nič napredovalo od dobe Grkov' in Rimljanov’, ko so se gladiatorji obdani od tisočglave brezdelne množice borili na žime in mrtve za prvenstva.
Za nas pomeni to dejstvu reak-
cijo, ki je morala samoobsebi umevno roditi odpor.
In hi odpor je bil nekaj silnega.
Telesno in duševno negovanje je privedlo človeka tekom dolgih stoletij lahko rečemo do abnonnal-nosti.
Samo na eno polje enostranske telesne vzgoje se ozrimo in abnormalnosti naše dobe nam postanejo takoj popolnoma jasne.
Nevarnost v naši dobi tvori s socialističnih vidikov abnormalno gojenje športa pri naši mladini.
Vsi veliki dogodki v svetovni zgodovini, ki ptričajo o velikih telesnih naporih, ki vplivajo še dolgo na zarod, nam to dokazujejo. Mi niti ne navajamo epidemij, ki jih zgodovinarji tolmačijo kot organično rušenje ljudskega zdravja. Spomnimo le na veliko plesno epidemijo v 14. stoletju, ki je obsegala cele dele Evrope.
Podobon pojav jle	tudi gojenje
športa naše miadine	in športnikov
sploh v naši dobi.
Neverjetni telesni napori v petletni svetovni vojni so izmozgali fizične moči človeštva. Človek bi mislil, da bo ta telesni napor po svetovni’vojni končal; ko	pa je končala
svetovna vojna vsaj v	glavnih žari-
ščih vojne furije, je to telesno prenaporno fizično mučenje trajalo da-Ije.
Ako ima človek za seboj daljavo, ki napravi precej telesnih naporov in presega to njegove telesne zmožnosti, ga to pri telesnem oddihu opomni s trganjem udov, ki se nahajajo še vedno v mehaničnem kora-
Sevalec je v svojem govoru svetoval, da se delavstvo občnega zbora polnoštevilno udeleži, tako da bo delavstvo zmožno razsojati in ločiti slabo od dobrega. Prisotni člani so sklenili, da se bo vršil dne 23. t. m. občni zbor podružnice v Štorah in sicer takoj po delu.
Liboje. V podružnici kem. oziroma porcelanskih delavcev se je vršil dne 10. t. m. v prostorih gostilne Kramar sestanek zaupnikov in članov pri srednji udeležbi. Na sestanku je poročal poleg tajnika osrednjega društva tudi s. Zupanc, ki je poročal o rezultatu izenačenja plač z delavstvom porcelanske tovarne. Želimo, da se kemično delavstvo udeleži sestanka radii sklen jenih pogodb za sporazum, kakor tudi občnega zbora podružnice, ki bo sklican in naznanjen v /Delavcu .
Prevalje. Podružnica kemičnih delavcev v Prevaljah je imela 28. januarja t. 1. redni občni zbor. Sodrugi so si izvolili sledeč nov odbor: Za predsednika, tajnika in blagajnika: s. Franc Lepko; za namestnika: Tomaž Standeker; odborniki: ss. Peter Rupic, Helena Biternig in Gašper Krakauer; namestniki: Franc Golob, Franica Jezernik in Feliks Kiifer; v nadzorstvo: Helena Biternig in Alojz Reuner; namestnika: Marija Weber in Viktor Fužir. Na dnevnem redu je bilo poleg poročil funkcionarjev in volitev novega odbora tudi čitanje osrednjega pravilnika. Novi odbor naj točno izvršuje svoje naloge, ker le potem je omogočeno uspešno delo. Član pa naj 'se zavedajo, da je največji delavski sovražnik nezavednost. Otresimo se ga!
Majšperg. Delavstvo tovarne za čreslovino v Majšpargu se radi zahteve po 8 urnem delavniku v poslednjem zimskem času brutalno preganja. Delavstvo te tovarne je organizirano v Osred. društvu kemič. delavcev. Delavstvo tvrdke Gerhar-dus se je poučilo od strani Osred. društva o 8 uimem delavniku in o vseh nakanah podjetja. Še predno se je to zgodilo, je tovarniško vodstvo tovarno zaprlo in delavstvo je ostalo brez dela. Zakaj? Ker je tovarniško veni s tv o slutilo, da se delavstvo namerava res dobro organizirati. Zbalo se je naraščanja delavske zavednosti. Osrednje društvo je na prošnjo zaposlenih in izprtih delavcev pri tvrdki Gehardus trikrat
kanju. In smelo trdim, da prenesemo lahko ta osebni pojav na sploš-nost: nogomet n. pr. smatramo lahko kot vplivanje militarističnega sistema.
Opazujmo nogomet od blizu. Nogomet ni ničesar druzega nego surova krepitev mišic, ki s posebnimi vajami da moč mišicam na nogah.
Pravijo in opravičujejo nogomet sledeče:
»Nogomet je zdrav, povzroča kroženje kivi in napravi telo prožno./
Z zdravstvenega stališča moram to naziranje brezpogojno zavrniti iz sledečih razlogov:	Vsako	gojenje
mišičevja zahteva predvsem metode; posameznik se mora obenem prilagoditi potrebam dobe. Uradnik, ki si s peresom služi svoj kruh, potrebuje drugačen način telesne vzgoje nego ročni delavec; človek s slabim srcem in lenim kroženjem krvi je v nasprotju z onim ročnim delavcem, ki pri telesnih naporih spravi krvni obtok v živahno kroženje. Tako metodo telesne vzgoje si mora torej vsak sam ustvariti po lastnih opazovanjih in poizkusih.
Ne moremo pa z zdrastvenega vidika smatrati metodo noeometa za Pravo, ko druži različne osebe z različnimi zdravstvenimi in telesnimi Potrebami.
Tekmovalnega momenta pri tem sploh ne moremo zagovarjati. Tekme
prvenstvu so ostanek barbarskih Časov; z njimi so vprizarjali Grki največ orgije, kar jih pomni človeštvo.
Po vsem tem moram reči, da naša doba ni kos militarističnim nakanam in da so nakane militarizma vcepljene prav posebno pri naši mladini.
posredovalo pri Inšpekciji dela v Mariboru. Pri tretji intervenciji je inšpetor dela pokazal zastopniku Osred. društva pisarniška vrata. — Šele pointervenciji strok, tajništva v Mariboru se je g. inšpektor zganil in posredoval v toliko, da mora delavstvo v tovarni delati do 16. marca t. 1. 10 ur dnevno. Izprto delavstvo se je sprejelo zopet na delo, pri katerem pa je zelo zapostavljeno. Stanovsko organizacijo, v katero se je delavstvo organiziralo za to, da si skupno pribori Sumi delavnik, sedaj zapušča svojo organizacijo. — Delavstvu svetujemo, da naj tvrdki na ljubo ne zapušča naše organizacije. Ako tega ne boste storili, postanete zopet mrtvo orodje kapitalista. Sodrugi in sodružice, vztrajajte! Vsako razvojno življenje tudi v organizaciji je naporno. Ne pustite da vam ti kruti kapitalisti razbijajo vašo enotno organizacijo. Ostanite v bodoče združeni, ker ne živimo samo za danes in za jutri. Ne pustite, da varni ta tvrdka izsesava vaš mozeg. V tej smeri vam svetujemo, da tudi v času preganjanja vztrajate še bolj trdno kakor dosedaj. Zberite se, skličite strokovni shod, da se družabno porazgovorimo. Torej na svidenje v delu in trpljenju za obstanek.
Živilska stroka.
Vsem podružnicam Osrednjega društva živilskih delavcev« naznanjamo, da so dospele društvene znamkice I., II., III. in IV. razreda. Javijo naj nam vse podružnice koliko itn katere znamke rabijo, da jih moremo pravočasno razposlati.
*
Osrednje društvo živilskih delavcev sklicuje dne 20. t. m. ob običajni uri svoje 21. redno centralno sejo. Udeležba dolžnost.
*
Osrednje društvo živilskih delavcev podružnica pokov v Ptuju naznanja vsem pekovskim pomočnikom, da se pekovski! pomočnkii v Ptuju nahajajo v mezdnem gibanju in naj zato noben pekovski pomočnik ne potuje v Ptuj. Ko bo mezdno gibanje končano, bomo isto objavili.
*
Značilno je, da so ravno reakcionarni krogi prav posebno naklonjeni in udani športnemu gibanju.
V	vsaki vasici, kjer ni denarja za kopalno banjo, in kjer ni preskrbljeno za najnavadnejše zdravstveno zahteve naše dobe, so zgrajeni nogometni prostori. To dejstvo pa ima tudi politično ozadje. S krinko športnega gibanja se poskuša pripraviti mase za nove vojne, da vrže militarizem te abnormalno telesno razvite strojo v takem trenutku na fronto.
Ta epidemija naše dobe je izraz duševnega propada mladine, pa tudi značilno znamenje za duševno propadanje dorasuih, ki kot brezdelni gledalci igrajb še žalostnejšo vlogo.
Je pač žalostno dejstvo, da roma čestokrat na tisoče ljudi na športne prostore in zasledujejo tam skoke mrtve in z zrakom napolnjene kav-čukaste žoge, medtem ko za delavska zborovanja, ki rešujejo najtežja vprašanja naše dobe, ni časa.
Iz političnih, zdravstvenih in moralnih ozirov maramo to pretiranost in abnormalnost današnje telesne vzgoje odklanjati.
Znake tega propada vidimo že v naslednjem, kjer ne vidimo le znamenj duševnega in telesnega propada, temveč tudi nakane militarizma, ki izrablja to nazadovanje v svoje namene.
Zakaj torej vse te vrstice. Prvič, da bodo vsi vedeli, kaj hočemo, drugič, da bodo vsi vedeli, da gremo proti toku dobe, ki vodi človeštvo in posebno še delavsko mladino v degeneracijo.
Mi rešujemo le potapljajočo se ladjo!
Kovinarska stroka.
Sestanek zaupnikov vseh ljubljanskih obratov se bo vršil v nedeljo 18. t. ra. v društvenih prostorih. — Predsednik.
Iz centralnega odbora kovinarjev, je izstopil njegov podpredsednik s. Jos. Pastorek. Omenjeni sodrug je sprejel delo v neki knjigoveznici in je radi' tega prestopil k tipografski organizaciji. Sodrug Pastorek je kovinarski organizaciji s svojo pridnostjo in žilavostjo toliko koristil materielno in moralno, da je centralni odbor sklenil izreči s. Pastoreku javno zahvalo za njegovo delo. — V imenu centralnega odbora ODK Fr. Svetek, predsednik.
Rudarska stroka.
Leše. Podružnica »Unije slovenskih rudarjev« v Lešeh je imela v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. občni zbor. Poročal je poleg odbornikov tudi s. Krušič lz Trbovelj o volitvah in o položaju. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik: Franc Hočnik, nam. preds.: Rupert Matevs,; blagajnik: Franc Schrolt; nam. blag.: Jože Prahsen; zapisnikar: Avgust Jopp; nam. zap.: Miha Jelenko; revizorja: Franc Gaberšček in Henrik Stanovšek; odborniki: Fi-lip Sušeč, Valentin Bruiiker, Ivan Kopmajer, Ivan Breznik, Joža Gregorc, Franc Kopmajer, Ozvald Belej.
Objave.
Pevski zbor. Kakor smo že poročali, namerava ustanoviti S. K. delavski pevski zbor. Do sedaj se je že priglasilo nekaj sodrugov-pevcev, med njimi tudi en I. tenor in en II. bas. Opozarjamo vse, ki žele pristopiti k pevskemu zboru, naj čimpreje priglase svoj pristop. Vaje se bodo pričele takoj, čim bo priglašenih zadostno število pevcev.
Vabilo. Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani sklicuje v nedeljo 18. februarja t. 1. ob 8. uri dop. v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Tožbe na sodišču delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki jih dolete obratne nezgode, katere imajo za posledico več kakor deset odstotns izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te določbe izda okrožni orad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, v kateri morajo biti povdarjene one točke odloka, proti katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo mogla biti tožba naperjena le proti prenizki oceniitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva ni-kalrih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, mora tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta načih se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitvi nastalih stroškov za sodno postopanje, ki ga predvideva § 168. zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da: stroške za pravnega zastopnika plača vedno stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine in kolka proste.
Zahvala. Podpisana se najiskre-neje zahvaljujem vsem darovalcem, ki so mi priskočili na pomoč ob priliki smrti mojega soproga in mi darovali znesek Din. 404.— Marija Smodič.
Zahvala. Zahvaljujem se vsem onim, ki so mi darovali v času moje bolezni znesek Din. 316.— Franc Eržen.
Dopisi in polemike.
Zdravniška služba v Zidaneinino-stu. Z ozirom na dopis v zadnji številki »Delavca« smo dobili od merodajne strani pojasnilo, da neurejenih razmer pri OUZD v Zidanem mostu ni kriv Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Pri sedanjem pomanjkanju zdravnikov je jKipohioma izključeno, da bi mogel Okrožni urad dobiti svojega lastnega zdravnika za ta okoliš.
V	Zidanemmostu oziroma v Radečah more ekzistirati udobno le zdravnik, ki bi bil okrožni zdravnik in obenem zdravnik Južne železnice ter Okrožnega urada. Dva zdravnika bii ne našla življenjskih pogojev in bi se bilo bati, da eden ali drugi prej ali slej zapusti svoje mesto. Zaradi tega sta šef-zdravnika južne železnice in Okr urada kmalu po dr. Homanovii smrti intervenirala pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo, da bi se imenovanje izvršilo sporazunmo, to je, da bi se za okrožnega zdravnika imenoval zdravnik, ki bi bil usposobljen tudii za obe ostali službi. Intervencija je imela po-polen uspeh in je predlog za imenovanje odšel že sredi decembra 1922. Toda stvar se je zavlekla v Beogradu, ker je pač več kompetentov in ima vsak svoje protektorje. Vendar se je nadejati, da se radi odločne izjave Južne železnice zadeva kmalu reši. sicer bi bila Okr. urad in Južna železnica primorana, da dogovorno namestita svojega lastnega zdravnika za Zidani most, na kar bi se zdravstveni! upravi pač težko posrečilo, dobiti okrožnega zdravnika za Radeče. Med tem sc je zdravniška služba morala opravljati substitutorično in ni bilo tega zaradii pomanjkanja in oddaljenosti zdravnikov mogoče drugače urediti, kakor da prihaja zdravnik dvakrat na teden k rednim ordinacijam v Zidani most. Kake težave je povzročila ta ureditev, se vidi ik tega, da opravlja substitutorično službo vkljub kratki dobi sedaj že tretji zdravnik. Med tem je Okrožni urad že mnogim bolnikom, ki so morali radi nujnosti iskati zdravniške pomoči drugod, povrnil tozadevne stroške Kar se pa tiče pritožb glede prejemanje hranarine, ki morejo biti pač le poosamljene, bodo tudi prenehale, ko sr' po načrtu Osrednjega urada v Zagrebu prične z nakazovanjem hranarine po poštnem čekovnem prometu, tako da bodo bolniki teden za tednom redno prejemali pristoječe jilm podpore.
S«®*5’ a
Socialna politika.
Ministerstvo za socialno politiko je po dolgem času vendarle izdalo pravilnike o delavnem času, ki bi morali po § 6. zakona o zaščiti delavcev stopiti že decembra lanskega leta v veljavo. Dočakalil smo končno tudi pravilnik o delavskih zaupnikih.
Jako važen za naše organizacije je pravilnik o delavskih zaupnikih. Dasiravno je ta pravilnik v nekaterih svojih določilih dober, vendar pa je na nasprotni strani zopet jako verna slika današnjega reakcionarnega režima.
Ze takoj v § 3. je prišel pravilnik v nasprotje s § 114. zakona o zaščiti delavcev. Pravilnik določa, da voli v podjetjih, kjer je zaposleno od 15 do 20 delavcev enega zaupnika; zakon pa pravi: »V podjetju, v katerem je zaposlenih do 20 delavcev, volijo vsi enega zaupnika.« Na temelju zakona imajo pravico do 1 zaupnika vsa podjetja, pa naj si je potem v podjetju zaposlenih 5, 10, 15 ali 20 delavcev. Po pravilniku pa bi imeli delavci svoje zaupnike le v industrijskih in pa večjih obrtnih podjetjih.
Povsem reakcionaren pa je pravilnik v § 6., kjer pravi, da nimajo pasivne volilne pravice pri volitvi zaupnikov oni, ki priznavajo načelo o nasilni! izpremembi obstoječega družabnega reda. V § 13. pa jemlje vsem tem tudi volilno pravico. Nismo pristaši načela o nasilni izpremembi
obstoječega družabnega reda, vendar pa takih določil v pravilniku ne ne moremo trpeti*. Kako pa misli mi-uisterstvo za socialno politiko dokazati komu, da je kdo pristaš načela
o	nasilni izpremembi družabnega reda? Ali se bo morda oziralo na imtrif-ge posameznikov, kii bodo tožarili tega ali onega, da je bil pred dvemi leti komunist? Vsak, ki je zaposlen v podjetju, ima pravico soodločevatl pri volitvi zaupnikov, pa naj si bo potem tega alil onega političnega prepričanja, tega ali onega veroiz-povedanja. V podjetjih ne bomo delali razlik, če pa hoče ministerstvo za socialno politiko loviti tiste, ki so pristaši načela o nasilni izpremembi družabnega reda, pa naj se na drug način in drugje posluži sramotnega zakona o zaščiti države. Zahtevamo radi tega, da ministrstvo za socialno politiko izloči ta določila iz pravilnika o delavskih zaupnikih in naj jih prepusti ministerstvu za notranje zadeve, kamor spadajo.
§ 34 in § 44, toč. e) tega pravilnika določa, da delavski (nameščenski) zaupniki ne smejo aktivno sodelovati v delavskem gibanju v podjetju. — Strokovne organizacije naj zaupnike 'izvolijo in s to določbo naj! si same odvzamejo možnost, da bi uporabile v skrajnih slučajih tudi najhujše orožje — stavko. Zaupniki so odgovorni, da v podjetju ne bo izbruhnila stavka. Naznaniti morajo državnim oblastem, če bi ista pretila. Sami) morajo delovati pomirljivo, poleg tega pa še obveščati državne oblasti (Inšpekcijo dela). Idealen je namen preprečiti spore med delavstvom in delodajalci! Toda, če bo jugoslovanski kapital tako zagrizeno izkoriščal proletariat in se njegovim željam in zahtevam le rogal, potem naj ne zahteva od nas ministerstvo za socialno politiko, da bomo mi tisti, ki bomo podpirali, da se nam bo potom pravilnika odvzemala možnost, da izsilimo od podjetnika, kar neobhodno potrebujemo. Naši zaupniki bodo vplivali na delavstvo pomirljivo, delali bodo na to, da bo trezno premislilo svoje korake, nikdar pa ne bomo dopuščali, da ■ se bo proletariat sam suval v lastni obraz. Te določbe pravilnika zahtevajo indirektno, da bodo najboljši člani organizacij stavkokazi.
S proletariatom se hoče boriti kapital zakonitim potom zoper proletariat. Zaupniki naj postanejo neposredno razdiralci strokovnih organizacij. Vse te nakane vidimo in proti temu se bomo borili.
jiispeKciija dela je neposredni nadzorni organ delavskih zaupnikov. Kaj je Inšpekcija dela, smo že večkrat povedali. Pri današnjem ustroju Inspekcijiei dela ne verjamemo, da bo mogla Inšpekcija dela nepristransko dajati navodila in odredbe delavskim zaupnikom, ker so vsi inšpektorji bolj naklonjeni podjetnikom nego pa delavstvu. Šredišnja Inšpekcija dela naj delovanju Oblastnih inšpekcij dela posveti vso pozornost.
V	pravilniku pogrešamo določbo glede delovanja delavskih zaupnikov z Delavsko zbornico. Delavska zbornica mora imeti na delovanje zaupnikov isti vpliv kot Inšpekcija dela.
Navedli smo le glavne določbe pravilnika o delavskih zaupnikih, in že iz teh veje duh reakcije, ki hoče na tako lep način zadušiti vsako delavsko gibanje. In reakciji se bodo posrečile nakane, če bomo spali.
Poleg tega je mihistrstvo za socialno politiko v smislu § 6, odst. 7. izdalo tudi osnovo pravilnika o re-gulirajnu delavnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih, o_ reguliranju delavnega »časa v obrtnih podjetjih, o reguliranju delavnega časa v trgovskih podjetjih ir. o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniih podjetij.
Pravilnik o regulir. v ji delavnega Pasa v industrijskih rudarskih podjetjih se v glavnem "pipa na določbe zakona o zaščiti d lavcev. V industrijskih in rudarskih podjetjih določa 8umi delavni čas, ki se pa lahko podaljša v ilndustrjiskilh podjetji h za dve. v rudarskih pa za eno
uro, če pristanejo na to 4 petine delavcev.
V	točki 2. § 3. pravi, da se lahko podaljša dielavni čas za 2 uri dnevno, če to v smislu določbe točke 7. § 8. zakona o zaščiti delavcev odobri prik-stojna Inšpekcija dela in sicer največ za 16 tednov v enem letu. Ta točka pravilnika ni jasna v toliko, če je pri tem merodajno tudi glasovanje 4 petim delavcev.
Kar se tiče delavnega časa moramo odločno zastopatii stališče Burnega delavnika.
Pravilnik o reguliranju delavnega časa v industrijskih in rudarskih podjetjih ga načelno priznava, medtem ko je v pravilniku o reguliranju delavnega časa v obrtniih in trgovskih podjetjih določen za vse obrti, ki se pečajo s predelavo kovin, za vse vrste grafičnih podjetij, za pralnice, za kemične čistilnice in zavode za barvanje oblek ter še nekatere druge vrste obrtii določen 8urni delavnik; za obrti za predelavo lesa, izvzemši pletarstvo, za podjetja za predelavo kož, za pekarne ter za predelavo mesa pa 9urni delavnik. Delavni čas pa se lahko tudi podaljša na 10 ur dnevno.
Te določbe nasprotujejo našemu stališču Burnemu.d elavniku. — Svoje-časno smo že protestirali proti temu, da je bivšil minister za socialno politiko dr. Žerjav z naredbo svojelastno in brez tozadevnega pravilnika dovolil dfellavni čas v obrti na 9 in 10 ur dnevno. Danes, ko imamo osnovo pravilnika protestiramo vnovič.
Vse te pravilnike bo prerešeta-vala anketa, ki se bo vršila 26. februarja t. 1. pri ministerstvu za socialno politiko v Beogradu. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani bo k vsem pravilnikom ikzdelala predloge v zgorajšnjem smislu in jih bo potom Delavske zbornice za Slo-vejo predlagala na tej anketi.
Branili bomo svoje pravice in interese, in če ministrstvo za socialno politiko ne bo teh upoštevalo in uveljavilo v pravilnike kakršni so v osnovi, potem pa bo naloga organizacij, da pokažejo razumevanje za socialno politiko. — K pravilnikom samim pa se bomo še povrnili.
Gospodarstvo.
Razvoj industrije na Madžarskem. Po prevratu so se na Madžarskem iz-vanredno pomnožile posebno tekstilne tovarne. Pred kratkim je pričelo z obratom sedem tekSuiriiih lovaren (vseh skupaj je sedaj 31 tovaren) in
1	tobačna tovarna. V poštev pridejo predilnice, tovarne za sukno, platno in pa svilo. Vlada SOodstotna nadpro-dukcija mila. Pred vojno je Madžarska milo izvažala, ilzvoz je pa sedaj zelo omejen in skladišča mila so sedaj prenapolnjena.
Poljedelstvo v Italiji napreduje. Iz Italije poročajo, da se je poljedelstvo od zadnjih desetletij precej razvilo. Odkar se je začelo izsuševati močvirja v severni Italiji se je pridobilo precejšnje kose zemlje. Uvedli so se moderni poljedelski strojil, uporablja se umetna gnojila in vsa moderna sredstva za popolno izkoriščanje zemlje. Istotako so opustili italijanski kmetovalci stare proizvajalne načine, razvija se iizvoz in podobno.
Razno.
Današnji uvodni članek obravnava vprašanje enotnega nastopa delavstva. To vprašanje je za vsakega proletarca tako važno, da pričakujemo, da bodo naši čitatelji ta članek do dobra prebavili in nam sporočili svoje prijpombe. Zavedati se je treba, da vodi pot k zedinjenju preko cele vrste težav. Te težave bomo pa odstranili tedaj, če si bomo na jasnem od kod prihajajo.
Enoten delavski pokret ustvarimo najlažje, da skušamo najprvo uposta-viti enotne strokovne organizacije.
Ko bodo enkrat strokovne organizacije enotne, bodo te same po sebi vplilvale, da se tudi ostale panoge združijo.
Napadi na tiskarne. Grafički Kadnik' , glasilo Zveze grafičnih de-
lavcev v Jugoslaviji, je priobčil nastopni poziv: »Zadnje dni se množe dejanski napadi na razne tiskarne. Iz mržnje napram posamnitn Jistom smatrajo gotovi nepoučeni mladi ljudje za potrebno, da se maščuje nad tiskarno, v kateri se tiska dotični list in v kateri so zaposleni popolnoma nedolžni grafični* delavci. Dogodilo se je celo, da je bila v neki tiskarni med grafične delavce vržena bomba, samo slučaju se je zahvaljevati, da so se ti siromaki rešili in tako utekli gotovi smrti. Tako ti atentati, namenjeni poedinim listom, ne zadenejo onih, katerim so namenjeni, marveč popolnoma nedolžne ljudi, nas grafične delavce, ki na ta način lahko izgubimo življenje in kruh. Sedaj se govori tudi v Zagrebu, da bodo zaradi pisave nekaterih listov demoli-rali poedine tiskarne v Zagrebu. — Vsaka akcija rodi reakcijo. Strankarska mržnja je prikipela do vrhunca in prirodno je, da se bo stranka, ka-terii je druga stranka demolirala tiskarno njenega lista, revanžirala. A končni rezultat? Ti listi bodo zopet izhajali v katerikoli nedemolirani tiskarni, a iiz demoliranih tiskaren bo ostalo brez posla ter bo vrženo na ulico na stotine grafičnih delavcev. To sili grafične delavce na to, da skrbe za potrebno samoobrambo. Z ozirom na to opozarjamo tem potom pristaše vseh strank, naj se izogibljejo takšnih nakan. V protivnem slučaju bodo grafični delavci primorani, da ustavijo delo in s tem onemogočijo izhajanje njenih glasil v vsi državi oni stranki, katere pristaši bi poškodovali alii demolirali tiskarne listov nasprotne stranke. V tem stremljenju je dolžan v svojem lastnem interesu nas podpirati tudi Savez Udruženja grafičnih podužeča v Jugoslaviji. Tovariši! Bodite pripravljeni!«
Vsem strokovnim organizacijam naznanjamo, da jim bomo preskrbeli za protestne shode proti nakanam ministrstva za socialno politiko lepake v agitacijske svrhe.
Po svetu.
Strokovno gibanje.
Kriza ...
Mrzlično preveva ta beseda celo javno življenje že od prevrata sem. Po vojni so se vračale delavske mase v svoji revolucionarnosti na svoje demolirane domove. V svoji oslabljeni moči je moralo meščanstvo dajati ogromne koncesije s fronte vračajočim se masam in to je bil proletariatu v časo nalit strup.
»Rešitev proletariata je delo proletariata samega, je bil klic delavstva pred 1. 1914, kajti jasno je, da bo proletariat posedoval le ono, kar si bo v boju svojih organizacij sam pridobil, vse druge pridobitve so začasne.
Povojne pridobitve na polju socialne politike: Surnii delavnik, delavsko zavarovanje itd., to je bila ne-ogledana kost, ki jo je vrgla buržu-azija pod noge revolucionarni masi. Danes to kost umika in delavstvo tega ne more preprečitii, ker tega ni izbojevala organizacija, ampak je bil to nameček, s katerim je buržuazija pomirila razkačene mase.
Tn sedaj, ko je proletariat okraden, nastopajo krize. Kriza v gospodarstvu, valutna kriza, draginja se veča itd. Delavstvo je brez zakonske obrambe . . .
Ako je bila delavstvu kedaj potrebna organizacija, potem je nujno potrebna danes. Pa delavstvo tega še ni spoznalo, zato ga čakajo tudi še mnogo slabši časi.
Najbolj je tepeno delavstvo v onih deželah, kjer pozna delavstvo organizacijo le takrat, ko mu ta vodi boj na nož za višjo mezdo; nezavednost
—	to je danes prekletstvo in negativna stran delavskih organizacij.
In če se to dejstvo kaže v jasni luči, se mora kazati v Jugoslaviji.
Kaj zboljšanje zakonov! Povišanje mezd! Danes ti kapitalist privoli v 50odstotno povišanje mezde, jutri ti pa to ukrade. Ali je to uspeh? Na
stotine takih mezdnih bojev traja v tem tednu v Jugoslaviji. In delavstvo le ne more izhajati, dasi žanjejo organizacije lepe uspehe.
Ruski delavci so že dalekovidnej-ši. Kruh je v ozki zvezi s politiko in njenim položajem in se po tem tudi ravnajo.
»Naj ve proletariat Nemčije in celega sveta, da smo gotovil in pripravljeni za pomoč.c S tem izjavljajo ruski delavci, da so solidarni z nemškim delavstvom, ki je ogroženo pred francoskim imperializmom.
Kriza v češki industriji je povzročila veliko brezposelnost. Število brezposelnih je narastlo na 141 tisoč. Demonstracije brezposelnih se množe.
Norveške strokovne organizacije ne vedo alii naj se odločijo za amster-dansko ali za moskovsko internacionalo.
Brezposelnost vlada tudi na Holandskem: ima že 150.000 brezposelnih delavcev.
Angleška delavska stranka se je izjavila za ločitev Angleške od Francoske. Odklanja vsak vojni poizkus. Pri rešitvi neparacijskega vprašanja naj sodelujeta tudi* Rufeija in Nemčija.
Tekstilni delavci v Ameriki zahtevajo odp ravo 9 urnega' dela in uvedbo Burnega dela.
*
Ruhrska zasedba se bliža koncu.
Popuščajo na eni strani Francozi v svoji taktiki nasilja, na drugi strani ponehuje navdušenje nemških šovinistov proti francoskemu imperializmu.
Francoski imperialisti so upali, da bo ugrabljeni plen mnogo večji. Ker se to ni zgodilo, so pričeli z re-kvizicijami, ki vzbujajo žalostne spomine iz svetovne vojne. Neirp§ko prebivalstvo je skoraj docela pasivno.
Zelo rezervirano so sprejeli v Parizu ruJko proklamacijo, ki obsoja dejanja francoske invazije v Rubin. Proklamacija ni naslovljena le pariški diplomaciji, sprejela so jo ljudstva vseh dežel. Obsoja angleško, francosko,, italijansko in japonsko politiko kršitve mirovnih pogodb. — Izvzela je sovjetska vlada Zedinjene države, kar nam jasno priča, da ho -če stati sovjetska vlada v prijateljskih odnošajih z vlado Zedinjenih držav. Pripravljla se sovjetska Rusija na vse mogoče dogodke na evropskem pogorišču, na katerem še vedno močno tli žerjavica. Sovjetska vlada organizira velik akcijski odbor, ki se bo pečal z izbruhi revolucij in njihovimi poteki.
Vesti, !ki so nedavno krožile o sporazumu med Francijo in Rusijo, bodo gotovo utihnile.'
V	Laussani se je končal boj med orientom in zapadnimi velesilami. Razbila se je konferenca nad vprašanjem gospodarske osamosvojitve Turčije, ki jo sedanji krmilarji maloazijske Tuirčije absolutno zahtevajo.
Mosulsko ozemlje je bogato posebno na petrolejskih vrelcih, za katere se je Angleška tekom cele konference borila.
Stara carigrajska vlada je sklepala z velesilami skrajno neugodne mirovne pogodbe, s katerimi je Ke-malova vlada prišla v nasprotje, ker je imela na svojem programu poli-
li	tično, gospodarsko in pokrajinsko osamosvojitev Turške. In ker tega zapadne velesile niso hotele priznati je imela kemalistična vlada vzrok za skrajno sredstvo — vojno.
Velesile so poslale v ogenj po žerjavico Grško, ki je v bo;u s turškimi nacionalisti podlegla. Turška je imela sedaj pristop na lozansko konferenco, kjer je zasledovala politiko, ki je kazala tudi delno popuščanje, vendar pa se je konferenca sarno-obsebj umevno morala razbiti, ker v glavnih točkah svojega programa turška delegacija ni prav nič popustila.
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.