•oitmna platana v gotovini
Cena 1 Oln
ribi
Letna naročnina inaia Din 40*—. Uredništva ln uprava ▼ Ljubljani, Belenburgova nliea it |/I. Eaton pri Poitni hranilnici it 16.160. Rakapisov ne vračamo! Telefon it 21-09.
• Ljubljani, dne 15. septembra 1934.	Štev.	37	—	Leto	III.	IZHAJA	VSAKO	S080T0
Cilji Narodne Odbrane
V eni izmed števiilk »Narodne Odbrane« je objavljen odgovor nekaterim ljudem, ki uo smatrali za potrebno, da .se nepozvani vtikajo v delovanje Narodne Odbrane in ji dajejo nasvete. Stališče, ki ga 'je tu zavzelo glavno glasilo Narodne Odbrane je vsekakor •vredno, da1 ga ponatisnemo z nekaterimi nebistvenimi okrajšavami.
, Današnji cilji ideologije Narodne Oddane so jasno razloženi v njenih pravilih, i so sprejeta na kongresu dne 24. in “p- junija 1933 v Banja Luki, kot tudi v ®nogih javnih predavanjih in pismenih vstavkih njenih voditeljev. A stotine pi-geni iu telegramov, ki jih dnevno dobiva redisni odbor, s katerimi se odobrava v ? stališče NO, potrjuje, da je NO iz-ala pravo pot.
V § 2. pravil je rečeno: Naloga NO je, Posobiti naš narod za popoln in vse-fanski napredek ter obrambo pred vse-1 težavami in sovražniki.
, Delo NO kot nepolitične, izvenstran-arske in nadstrankarske organizacije je °bro poznano našemu narodu, ki sprem-Ja delo vsakogar, a posebno delo neka-erih ljudi, ki v današnjem času postav-.jajo svoje osebne interese nad splošne bi narodne interese in ki s stališča svoje °sebne koristi gledajo na korist domovine.
Delo NO, določeno prej in sedaj v nje-hih pravilih, se je kretalo samo in izključno v smeri in duhu na kongresu v Sarajevu dne 17. in 18. novembra 1928 done-sene resolucije, v kateri je med ostalim rečeno sledeče:
»Narodna Odbrana kot čisto nacionalen pokret ne pripada nobeni politični stranki, ne služi niti režimu niti opoziciji in se ne vmešava v čisto strankarsko-politična vprašanja. Toda kjer vidi, da je radi stran-e ogrožena celota, da se radi plemena negira narod, radi zahtev poedincev krši, odnosno ne izvršuje zakon, — bo Narodna Odbrana vporabila vsa sredstva, da zmaga celota, narod in pravica.«
In ko se ve:
1. — da Narodna Odbrana ne teži za oblastjo, ne vživa nikakih privilegijev, si-nekur in štipendij;
2. — da ona svojo silo ne črpa iz akih fondov, da njeno članstvo in vodstvo
De.,s.tpji pod vplivom kakih »istaknutih ličarjev« ali pa »poznanih veličin«;
3. __ da služi Narodna Odbrana iskre-j ’ ine z besedami, temveč z delom kralju u domovini in da ona baš radi tega ne-
rašno dviga glas proti vsem zločinom in . vrednežem, ki s svojim škodljivim de-j*u slabijo našo narodno silo, kajti ona (j. v6 Prignati na dnevno svetlobo vse nizke hiiiv’ Vse one z v*so^*m* nasl°vi in razda m Zvezamb k* se združujejo samo zato, bl zmečkali in sesali druge; jn A —- da korupcija maje naše narodno lažm avno steblo, in da korupcionisti in trnij1Vc! v preveliki meri preizkušajo potrpi -e našega naroda, ki krivice niti ne
bilo I11!! ne dela> — in to v. 5asu’ ko ie tako ko znanih in neznanih krivcev, a •halo obsojencev;
Se P* da zločin sovraži svetlobo in da k0 Poštenih ni mogel slišati v času, jein °raba položaja in zavestna služba tu-nie apiialu izzivajo upravičeno ogorče-ekon^ri na®te ljudeh, ki se bojijo, da bi P°dl °J?ska struktura naše domovine ne da m V k°rt»i 2 vsemi temi pošastmi in Šanj 0ralno razpadanje ne dovede v vpra-Je vse pridobitve našega naroda;
Filozofija in nacionalizem
D
jim r	da legija »priviligiranih« s svo-
ziva azs*Pnim in luksuznim življenjem iz-ker aPravičljivo zgražanje poštenih ljudi, ni 2a apravlja ono, česar s svojim znojem
7 a’
nala0'	da ie moralno zdravo in nacio-
da je nooporečno potisnjeno na stran in drža^r^el splošen napad na privatno in
g ’
ven / " da mora biti naš pošten, dela-brez!,i ečki narod najprej izveden iz te ha sv +iV0St* na pot ozdravljenja, iz mraka Po o e. °bo sonca, v kateri bo vsakdo živel biza'?1 nar°dni — sve za obraz, a obraz
Filozofi so znani kot nepraktični ljudje med pozitivizmom in idealizmom zmanjševa-
onihKo,se vse to ve» tedaj
Ci    .................
ljudi najmanj
ima nekoliko pravice, naj-
cilim Poklicani, da nam dajejo svete o ilh Narodne Odbrane in o tei
tem, kako
in tudi filozofija se smatra za nepraktično vedo, ki se peča z vprašanji, ki niso od tega sveta in jim človek ne utegne posvečati toliko časa, kolikor bi ga rabili, ali bi le približno prav hoteli odgovoriti na nje, n. pr.: od kod svet, od kod življenje, od kod človek in njegov duševni jaz, kaj je to: Bog, duša, večnost, vesoljstvo,’ smisel življenja itd. Včasih so morebiti imeli ljudje več časa za take stvari. Veliki napredek prirodnih ved v 19. stoletju je izločil takorekoč filozofijo iz prejšnjega okvirja, ker se je zdelo, da bodo druge vede odgovorile na vsa ta vprašanja. Toda vede segajo le do meje, kjer res »vemo«, preko te meje pa ne morejo. Kaj pa je tam? Ali je še kaj? Prof. Fr. Krejči zaključuje svojo knjigo »Filozofija poslednjih let pred vojno« z besedami, da je po vsem ogromnem naporu in napredku človeštva ostalo vendarle vprašanje, ali ni še mnogo takega, česar ne vemo, in da imajo le prav filozofi, ki trdijo: »ignoramus et ignorabimus«. A ravno ta svet je svoj čas hotela obvladati filozofija. Danes ne. Danes to prepuščamo veri. Filozofija je še vedno »kraljica ved« in skuša z njih pomočjo dognati, kaj sledi za človeka iz vseh tistih rezultatov, ki jih kažejo vede. Filozofija torej neče reševati onstranskih »nerazrešljivih vprašanj«, ampak življenjska vprašanja. Če je »morda vendarle« kaj izven tega sveta in če je to namenjeno nam, bo prava pot, ki jo kaže filozofija, vodila tudi tja. Prof. Fr. Krejči pravi v omenjeni knjigi: S formulo »morda pa vendarle« bi se dala končno izraziti cela bilanca današnje filozofije, ako imamo pred očmi razmerje do pozitivizma in idealizma. Tudi idealistično smer, ki hoče pronikniti v transcedentno in premagati skepso razuma, vodi motiv, da negacija v vprašanjih, ki se tičejo poslednjih reči človekovih, ne more zadovoljiti srca. Zahteva, da mora filozofija zadovoljiti ne le razum, ampak tudi srce, je izražena že v pojmu tega motiva. Ako se da srcu beseda, ne zamolči svojih protestov proti razumu; pa tudi tam, kjer se razumu priznavajo njegove pravice, se oglaša zaupno: morda pa vendarle ...
Filozofija tega »morda pa vendarle« ne pomeni poraz pozitivizma, nasprotno iz njegove razširjenosti moremo soditi, da vpliv znanstvenega duha pri ustvarjanju svetovnega nazora raste. Iz nje čutimo rešpekt pred znanstvenim stališčem in nekak previden izgovor, da se ne priznavajo brezpogojno njegove posledice. Kdor se opravičuje — se obtožuje. Qui s’excuse, s’accuse. Toda pri tem ne ostane. Čim bolj se bo družabno življenje na pozitivistični osnovi moralno izpopolnjevalo in požlahtnovalo, čim bolj se bodo ljudje zavedali, da je od njih samih odvisno, ali se bodo uresničili ideali dobrote, lepote in resnice tu na zemlji v življenju, ki se bo ravnalo po nravnih načelih, čim ožja bo vez solidarnosti človeštva v zavesti skupnih interesov in ciljev, k čbmur delujejo iz prepričanja vse filozofije, tem bolj bo človek iskal, kako bi zadovoljil svoje individualne želje z žrtvami, ki ga vežejo s celoto, tem bolj se bo njegovo življenje zlivalo z življenjem skupnosti, a hrepenenje, da bi podaljšal svoje življenje še onstran groba, ki je pravi izvor današnjega razpoloženja in iz njega izvirajočega nazora na svet, bo izgubilo svoj vpliv in ne bo več branilo, da ne bi proniknil znanstveni duh, ki je duh resnice. S pogledom v bodočnost lahko prerokujemo, da se bo nasprotje
»jPOjJOD^ živi samo o«l —— naročnine I
moramo braniti naše nacionalne pridobitve, ne da bi se mešali v dnevno politiko. *
Ne pozabljajoč nikdar na svoje padle tovariše, se bodo današnji vodilni ljudje v NO vedeli in znali na isti način znajti v današnjem nejunaškem času, v katerem se dnevno množe oni, čijih življensko geslo je: Što je masnije, to je časnije. Toda radujmo se, ko vidimo, da je število takih še mnogo premajhno napram številu tistih, na katere se ne bo nikdar mogla nanašati ona strahopetska-suženjska: pokornu glavu sablja ne seče.
A Narodna Odbrana, to naj si dobro zapomnijo vsi tisti, ki se za njeno delo zanimajo, bo v vsaki priliki samo tam, kjer ji je mesto, kjer ji narekujejo interesi naroda in države, a nikdar tam, kjer bi jo razni ljudje želeli videti.
lo toliko časa, dokler ne zmaga spoznanje, da tudi pozitivizem more zadovoljiti srce in da je negacija iluzije v korist napredku in resnici. Zato je praški kongres zahteval, naj se obravnavajo vprašanja, ki odgovarjajo »potrebam življenja«. In res se je ves kongres sukal okoli dveh točk: 1. kriza demokracije in 2. logistika. Prva je bližja življenju, zato so se v njej filozofi, ki jih je bilo nad 300, razgovorili kot o problemu naše dobe. Saj filozofija je ona najvišja instanca resnice in pravice, kjer naj se rešujejo časovna vprašanja. Sam predsednik Masaryk je dal zgled, kako se družita filozofija in politika, sociologija in etika, sploh: kako se pod žezlom filozofije rešujejo življenjska vprašanja. Debata o krizi demokracije je bila prav zanimiva. Italijani so opravičevali fašizem, češ, da je to sinteza autoritete in osebne svobode. Demokracija brez autoritete vodi v anarhijo, osebna svoboda opravičuje marsikaj, kar ni v korist skupnosti. Zato se mora o vprašanju javnosti, t. j. o politično-socialnih vprašanjih osebna svoboda podrediti autoriteti, o osebnih nazorih pa dopušča fašizem popolno svobodo.
Izmed jugoslovanskih filozofov, ki so se udeležili kongresa, so se trije oglasili tudi k našemu nacionalnemu vprašanju: Dvorniko-vič, Bazala in Veber. Najgloblje je segel Dvornikovič, ki skuša prodreti v bistvo naše
narodne psihe. Prof. Veber se je dotaknil našega vprašanja o »Idejnih temeljih slov. agrarizma«. Mislimo pa, da je in ostane naš nacionalni filozof Jovan Skerlič, katerega 201etnico smrti so srbski listi te dni omenjali. Med našo mladino bi moralo biti Sker-ličevo ime in njegovo delo mnogo bolj znano. Pod njegovim vplivom se je razvijala naša predvojna jugoslovanska ideologija. Doslej je še nismo pregledali do dna. Preveč so nas objela dnevna gesla. Zato bi bilo prav, da bi nova generacija obnovila nekatere nauke, ki so se že takrat pojavljali, pa so zaradi osvobodilnega boja stopili v ozadje. Čas jih zopet kliče na dan. Filozofija se je v naši demokratični dobi približala življenju. Tudi nacionalizem ima pri vseh narodih svoje filozofe. Zal, da množice pogosto po svoje razumejo besede velikih ljudi. (Isto velja n. pr. za vse ustanovitelje raznih religij, ki so v njih imenu mnogo grešili!)
Vsak filozof je do neke mere tudi filozof svojega naroda in svoje narodnosti, dasi je filozofija rada svetovna. Toda danes filozofija sploh ne more preko vprašanj, ki tvorijo bistvo sodobnega človeštva. Zato pričakujemo tudi od naših filozofov, da s svojega visokega prestola izpregovore. Mi bomo poslušali, a ne samo nje, temveč tudi glas svojega srca, kjer je vedno pravi odgovor na vprašanja, ki ga v tolikih slučajih tudi filozofija ne more dati. To je glas vere našega jaza.
Spomenica
sprejeta na zborovanju Legije koroških borcev dne 9. septembra 1934 na Sv. Planini pri Trbovljah
Narod iz rudarskih revirjev Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, ter iz drugih krajev Dravske banovine, zbran na tem zborovanju
0 priliki spominske svečanosti za preminulim vodjem Legije koroških borcev, generalom Maistrom, z največjim ogorčenjem zavrača klevetniško kampanjo, ki jo vodi v zadnjem času en del inozemskega časopisja proti naši državi.
Zbrani narod zlasti z največjo odločnostjo protestira proti izmišljotinam in klevetam, ki jih v zadnjem času širi del avstrijskega časopisja proti Jugoslaviji. Zbor ugotavlja, da je Jugoslavija država reda in miru, da so vsled tega v Jugoslaviji nemogoči kakršnikoli avanturistični podvigi raznih tujih pokretov, ki vživajo trenotno gostoljubje v naši državi. Jugoslavija je tudi ena izmed redkih držav v srednji Evropi, ki točno izpolnjuje prevzete obveznosti mednarodnih ugovorov tako do* svojih sosedov, kakor do velike evropske družine narodov. To je najboljši dokaz, da hoče živeti naša država v najboljših odnošajih s svojimi sosedi in da je do skrajnosti miroljubna.
Ko se na zboru to dejstvo podčrtava, ugotavlja zbrani narod, da baš one države, ki vodijo zlasti v zadnjem času znano klevetniško kampanjo proti naši državi, ne izpolnjujejo svojih z mednarodnimi ugovori prevzetih obveznosti v oni meri, kot jih lojalno izpolnjuje Jugoslavija.
Tako je Avstrija s sistematičnimi germa-nizacijskimi metodami popolnoma zatrla slovensko manjšinsko šolstvo. Takozvane avstrijske utrakvistične šole, ki jih Avstrija ustanavlja slovenski narodni manjšini, so se izkristalizirale kot inštrument germanizacije in denacionalizacije koroških Slovencev. Bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek je 3. marca 1925 v seji avstrijskega nacionalnega sveta ugotovil, da je na slovenskem Koroškem okrog 80 utrakvističnih šol, ki jih je označil kot slovenske manjšinske šole. Od teh šol je danes 30 že popolnoma nemških, dočim se jih kakih 50 še vodi v evidenci kot utrakvistične šole. Toda tudi te šole so utrakvistične samo na papirju, kajti v teh šolah se samo prvih 14 dni ali največ 1 mesec dni v prvem šolskem letu rabi slovenski jezik za prvi kontakt z deco. Ali se to lahko imenuje manjšinska šola? To je raznarodovalnica naše narodne manjšine v slovenskem Korotanu!
Narod, zbran na zboru koroških legijo-narjev ugotavlja, da je Jugoslavija v nasprotju z Avstrijo dala nemški narodni manjšini v Jugoslaviji vse pravice na šolskem polju. Ju-goslovensko prosvetno ministrstvo je zadnja leta otvorilo nemške šole celo v krajih, kjer jih ni niti bivša Avstrija dovolila. Tako je prosvetno ministrstvo na teritoriju Savske banovine, kjer v bivši Avstriji ni obstojala niti
1 nemška šola, otvorila tekom leta 1931. 46 nemških oddelkov na nižjih in 12 oddelkov na ljudskih višjih šolah. Isto je v Dravski
in tudi v drugih banovinah. Taki nemški oddelki so bili otvorjeni celo v krajih, kjer Nemci nimajo 25 nemških otrok, katero število je po § 45. zakona o ljudskih šolah potrebno za otvoritev nemškega oddelka osnovne šole. Kako tolerantno postopa Jugoslavija z nemško manjšino v pogledu manjšinskega šolstva, najbolje dokazuje dejstvo, da imajo Nemci v Jugoslaviji 39 nemških šolskih vrtcev, 620 osnovnih šol, odnosno oddelkov, 188 višjih ljudskih šol, skupno torej 847 nemških otroških vrtcev in ljudskih šol, da učiteljišča in druge strokovne šole niti ne omenjamo.
Današnji narodni zbor z vso odločnostjo zahteva, da vodi kraljevska vlada in vsa jugo-slovenska javnost račun o nekulturnem postopanju avstrijskih Nemcev z našo narodno manjšino v slovenskem Korotanu. Narodni zbor zahteva, da Avstrija presnuje v manjšinske slovenske šole po jugoslovenskem vzorcu vse one šole, ki jih je bivši avstrijski kancelar dr. Marek sam označil za manjšinske šole, ki so namenjene koroškim Slovencem, t. j. da se bo poučevalo v teh šolah slovensko do incl. 4. šolskega leta, dočim se naj poučuje v višji osnovni šoli od 5. do incl. 8. razreda slovenščina vsaj kot predmet določeno število ur na teden. Na vseh teh šolah naj se vrši pouk veronauka v slovenščini. Istotako naj se poučuje mladina v glavnih (meščanskih) šolah v Šmohorju, Beljaku, Št. Jakobu v Rožu, v Borovljah, v Celovcu in Velikovcu v veronauku v slovenščini, dočim se naj uvede na teh šolah tedensko po 3 ure obveznega pouka v slovenščini. Na srednjih šolah v Beljaku, Celovcu in v Št. Pavlu naj se uvedejo za slovenske učence zopet obvezne slovenske ure, kakor so bile v veljavi še po plebiscitu in v vsej dobi pred vojno. Končno zahteva zbor, da se ustanovi za koroške Slovence kmetijska strokovna šolaTo so osnove minimalnih zahtev za pravično ureditev slovenskega manjšinskega vprašanja na Koroškem. Tako vest kakor naš narodni ponos nam narekuje, da od teh zahtev ne popustimo vse dotlej, dokler bo vži-vala nemška narodna manjšina v Jugoslaviji dosedanje privilegije na šolskem polju. Zato prosi narodni zbor kraljevsko vlado in vabi vso jugoslovansko javnost, da se zgane, ter odpravi kričeče krivice, ki se gode našim krvnim bratom in sestram v tujem robstvu. Tam za Karavankami umira počasne narodne smrti naš brat po rodu in krvi, sin velike matere Jugoslavije, še je čas, da ga reši ljubeča mati pred narodno smrtjo.
Narodni zbor koroških legijonarjev vabi kraljevsko vlado, da nemudoma opozori avstrijsko vlado na njene mednardne obveze do zaščite naše narodne manjšine. Če bi avstrijska vlada ne bila voljna manjšinskega vprašanja v slovenskem Korotanu v doglednem času zadovoljivo rešiti, potem je dolžnost naše vlade, da v interesu ugleda našega naroda in države podvzame primerne represalije s tem, da ukine in omeji vse nemške manjšinske šole v Jugoslaviji, zlasti pa one v obmejni Dravski banovini.
Sv. Planina-Trbovlje, 9. septembra 1934.
Predsednik zbora: dr. Jenšterlc s. r.
NaSe gospodarske in druge zadeve
Prejeli smo sledeče zanimivo pismo:
Cenjeni gospod urednik! Gotovo Vam ne bo vsa vsebina članka po volji, vendar ne bo škodovalo, da govorimo javno o tem, o čemer razpravlja že vsako gostilniško omizje.
G. narodni poslanci imajo težko stališče; kamorkoli pridejo, dobe le vdanostne izjave, zaupnice (g. ministri še vse v višji meri in v bolj izbranih izrazih), kvečjemu Še slišijo zasebne prošnje in niso vedno informirani o željah, potrebah in volji večine prebivalstva.
Na poslance smo se tudi prej obračali za pomoč poleg v splošnih nacijonalnih in gospodarskih zadevah, kadar se je komu zgodila krivica, da je postopanje poslanec v parlamentu ožigosal in s tem silil k popravi. Nevredno bi pa bilo poslanca, da posreduje komu v škodo, dokler se ni sam prepričal, da je to z ozirom na pravico potrebno. Nikoli ne bo posredoval v neznani zadevi na priprošnjo konkurentov, maščevalcev in škodo-željnežev.
Najvažnejše delo poslancev so fcakoni, kateri se naj sestavljajo s pomočjo strokovnjakov, in nadzorstvo, da se zakoni spoštujejo, ne samo od prebivalstva, še točneje pri uradih in najvišjih funkcijonarjih.
V	nacijonalnih zadevah ne bo treba danes poslancem interpelacij v parlamentu, to lahko stranka sama uredi, kolikor je potrebno. Kakor hitro se je nazvala Jugoslov. na-cijonalna stranka, je s tem že odločila, da
ne more biti nosilec liste pri občinskih volitvah Nemec, Madjar, Italijan. V Jugoslaviji naj žive svobodno vse narodnosti z istimi pravicami in dolžnostmi; nikomur naj se ne dela krivice, a nacionalna stranka ne more in ne sme dvigati Nemcev. Z nacionalnega stališča bi ne mogli odobravati, ako bi bil. uradno postavljen za župana mož, ki ga je izšolal nemški Schulverein, je bil kot dijak nemški burš in je n. pr. po lOletnem bivanju v Jugoslaviji šele letos pristopil k Sokolu. Da danes ne kaže nemštva, je umevno, saj ne prinaša dobička.
Največjo moralno škodo bi povzročil vsak slučaj protežiranja tistih, ki so bili tudi
v Avstriji protežirani.
Kriza. Po vsem svetu se razpravlja o krizi in jo rešujejo na najrazličnejše načine. Kot vzrok navajajo običajno svetovno vojno — kar je najenostavnejše, saj se svetovna vojna ne more sama zagovarjati ter odvračati vsaj delno krivde na )verižnike, oderuhe, razne pustolovce in demagoge, kakoršne najdemo po vsem svetu. Gospodarska konkurenca in politika velesil je rodila svetovno vojno in ravno ta dva činitelja delata gospodarsko krizo. To je vladanje močnejšega nad slabejšim; izkoriščanje malih in revnih in to držav kakor prebivalcev.
Ne smem pa zamolčati, da je močno kriv velekapital, t. j. kupičenje vsega bogastva v roke maloštevilnih posameznikov. Ne zavidam bogatašem, nisem jim sovražen, še vesel bi bil, ko bi imeli v Jugoslaviji prav dosti milijonarjev, a svoj ugodni položaj ne smejo izrabljati za izmozgavanje siromakov
nikom možnost uživanja prvih in drugih dober. Ne sme pozabiti, da je gospodarski sestav in raz-podelitev odnosnih v gospodarskem procesu delujočih in iz nifega izhajajočih dober osnova vsega. Ako človek nima hrane, tedaj ne more misliti, niti delaiti.
Vse to se je jasno uvidelo v današnjem času. Stare liberalne ideje so propadle, na njih sezidan kapitalističen sistem in (Lz tega' izhajajoča popotna svoboda in vsemogočnost kapitala eo ona tem, da se sami v sebi zaduše. Na njihovo mesto pa stopajo novi načrti, grajeni na osnovi novih stališč, ki, vsaij v teoriji, rešujejo socialne in ekonomske probleme kot naljvažae^e . probleme djania4n4ega <Žasa.
Pri sestavljanju <teh načrtov so se pojavila nekatera osnovna vprašanja, ki zadevajo (temelje celotnega bodočega gospodarskega: in socialnega reda. To je v prvi vrsti problem privatne lastnine, aa rijdm pa problem privatne iniciative.
Do oajraovejšega časa je viladala v item pogledu popolna svoboda. Poedinec je lahko delal, kar je hotel. Radi tega nam postane razumljivo dejstvo, da se jje takoj, čim se je uvidelo ikam vise to vodi, pojavil nasprotni ekstrem — komunizem. On stavi ja vse na .popolnoma ekonomsko podlago in smaitria ekonomsko. neenakost za osnovni vzrok vsega zla. Radi tega zahteva popolno izenačenje, kolektivizacijo, im. omejitev svobode poedinca, boječ se, da ne bi le-ta s svojim agioistično usmerjenim delom preveč škodoval celoti.
Toda vsi tisti, ki dobro poznajo zgodovino in pravo naravo človeka, kateri vedo, da je vsaka vera lepa v zamisli a nemogoča v izvedbi, so uvideli, da je to nemogoče. V podkrepitev teh svojih besed se lahko ozremo na ogromni ruski eksperiment, ki nikakor ni mogel vzdržati v svoji strogo »revolucionarni« obliki, pa se počasi umika in daje mesta novim pravilom in principom, ki računajo s poedincem kot edinico.
Ker se ni našlo neke zadovoljujoče rešitve nikjer tam, kjer se jo je dosedaj pričakovalo, se je pričelo z iskanjem nekega novega sistema. Ta naj po možnosti izpolnjuje vse zahteve, katere stavlja človeštvo na tisti način ureditve, ki naj reši današnjo zmedo in si s ponosom nadene naziv: sistem bodočnosti.
V	delu, ki je sledilo temu spoznanju in hotenju, se je uvidelo, da tudi danes vladajoči sistemi niso tako slabi, da niso zidani samo v oblakih, temveč deloma počivajo na nekih realnih in neizpodbitnih Činjenicah, kateri se tudi v bodočnosti ne bo mogoče izogniti, ali pa jih celo zanikati.
Nagon obdržanja, in z ozirom na to v glavnem egoizem^ je osnovni vzrok vsake akcije živih bitij in tudi človeka. S tem je treba računati. Nihče ne bo delal samo v tujo korist, ako ne bo s tem direktno ali pa indirektno koristil sebi. Privatno lastnino in iniciativo je možno uničiti s silo, toda, da bi to v pogledu nadaljnega razvoja in poleta ne bilo koristno, o tem ni dvoma. Človek je po svoji naravi egoist, pa naj ga še tako močno uklenemo z vsemi možnimi zakoni in določili, izpremenili ga v bistvu ne bomo. Pač pa je ta človek iz svojega lastnega egoizma pripravljen postati altruist, ko vidi, da bo tudi sam sebe uničil, ako ne bo tako delal. Kot bo morda komu izgledalo smešno ali pa nemogoče, vendar je resnično, spoznalo se je, da je le v smeri egoizma in na njegovi osnovi zidana cesta edina realna
in stvarna pot k socialnejši ureditvi vseh, danes tako zamotanih in samo enemu delu družbe odgovarjajočih odnosov.
Nastalo je vprašanje, da-li je možno obdržati vsaj v glavnem, v osnovi, nekatere principe današnjega sistema in to v prvi vrsti one, za katere zahteva gola realnost življenja, da jih obdržimo, a da pri tem onemogočimo vse škodljive in bolestne pojave.
Sami po sebi privatna lastnina in iniciativa nista vzrok velikih krivic in zmed. Toda izrabljanje pravic in moči navedenih ustanov je dovedlo do vsega tega, proti čemur se borimo. Izrabljanje delavca, super projiti, hiperprodukcija in nezaposlenost so posledice svobodne akcije človeškega egoizma. Zato moramo Človeku prepovedali vsako škodljivo delovanje, a obenem mu dati svobodo v oni smeri, ko njegova akcija ne škoduje celoti.
Te misli so izhodišče korporativnega odnosno njemu podobnega gospodarskega sistema. Današnjemu neorganiziranemu in slabotnemu delavcu je treba dati organizacijo, ki naj kot enakopravna z organizacijo delodajalcev vodi delo in skrb o pravičnem reševanju gospodarskih in socialnih odnosov. S svojo strokovno sposobnostjo pa naj te organizacije kontrolirajo privatno iniciativo, ne dopuščajoč nobene akcije v škodo celote, a dajoč popolno svobodo tistim, ki nameravajo usmeriti svojo delo tja, kjer je potrebno.
Vse poedine veje gospodarstva so organizirane v poedine korporacije, ki skupno tvorijo korporacijski svet, korporacijski parlament, gospodarski svet, gospodarski parlament itd. kot se pac v konkretnem primeru naziva. Korporacijski svet ima nalogo, da se kot vrhovna gospodarska ustanova bavi z vsemi problemi, ki spadajo v njegovo strokovno področje. Na ta način smo ^ prišli do enega telesa, ki naj po mišljenju nekaterih nadomesti današnji politični parlament.
V tem čisto idejnem članku nimam namere v podrobnostih obravnavati korporacijski sistem. Glavno nam je, da poznamo osnovne fr" njenice, na katerih je zgrajen. Korporacijski sistem skuša s pomočjo organizacije poedinin ekonomskih činilcev odstraniti današnji bolestni način razrednih trenj in mesto njega uvesti mirno dogovarjanje in reševanje za zeleno mizo. V i*1* teresu splošnega napredka ih blagostanja naj s® združijo sile vseh faktorjev, ki naj z medsebojni«! sodelovanjem in pravičnim reševanjem vse!1 aktuelnih vprašanj vnesejo enakopravnost, praV‘c. ’ pravično razdelitev dobička, načrtni sistem <*e*£ itd. v kaos današnjega življenja, v katerem Pr®' vladuje medsebojna borba in izigravanje, naniesl potrebne solidarnosti in k skupnim ciljem usmerjenega dela.
Na ta način dobimo na čelu države popolnOina strokovno gospodarsko predstavništvo. Kaj. ie.nr" gova naloga, v koliko odgovarja, kako naj b0 organizirano, to je stvar, ki spada v razgovore
o	našem privrednem veču. Tem svojini izvajanjem pa smo dali naslov »korporativna država«, Pa z ozirom na to glavni predmet naših razmotrivanj nekoliko drugačen.
V slučaju, ako nimamo poleg navedenega korporativnega (gospodarskega) sveta še posebnega političnega parlamenta, tedaj preidemo oa korporacijske ureditve gospodarstva h korporacijski ureditvi države in s tem k čisti korporativni državi.	(Dalje.)
Prekmurje najstletnico
proslavi pet-osvobojenja
Letos 12. avgusta je poteklo petnajst let, ko so jugoslovenike čete prekoračile Muro in zasedle jugoslovensko ozemlje na levem bregu Mure, ki jo imenujemo Prekmurje. Jugoslavija je morala voditi težko borbo za svoje meje na mirovnih konferencah, tako tudi za mejo v Prekmurju. Dolgi so bili meseci od narodnega ujedinjenja Jugoslovenov pa tja do 12. avgusta 1919, ko je bilo osvobojeno tudi Prekmurje. To je bil čas strašne negotovosti, ali bo Prekmurje pripadlo k Jugoslaviji, ali pa bo ostalo pod tujcem, zapisano gotovi narodni smrti. Zmagala je pravica in Jugoslavija je sprejela tudi svojega Benjamina pod svojo streho.
Lendavska narodna društva so se odločila, da-»proslavijo 151etnico osvobojenja, katera proslava bi se imela Vršiti po prvotnih načrtih v dneh 8. in 9. septembra 1934. Proslava pa je bila preložena na 22. in 23. septembra, da se izvede čim veličastneje. Proslava se bo vršila v Lendavi, tedaj ob sami granici. Znane so revizionistične težnje naše sosede Madžarske, ki se nikakor ne more znajti v svojih mejah in se sprijazniti s svojim položajem. Madžarska goji velike nade, da bo zopet dosegla meje držav krone sv. Štefana. S Prekmurjem računa seveda kot z zrelim jabolkom, ki ji bo padlo samo od sebe v naročje. Ne ozira se na to, da biva v Prekmurju prebivalstvo jugoslovensko narodnosti in tudi ne na to, da je ta narod zahteval zase pravice, kot sestavni del jugoslovenskega naroda, da se osvobodi robstva in se združi z brati po krvi in Jeziku v svoji lastni narodni državi. Zato hoče Premurje porabiti to priliko, obletnico svojega osvobojenja, da ponovno pokaže svojo jugoslovensko narodno zavest in da manifestira enodušno za svojega vladarja in za svojo državo.
Lendava je kraj, ki je bil tekom dolgih stoletij potujčen, kjer se danes borita dva svetova. Lendava je bila nekoč slovenska in Lendava bo zopet dobila svoj slovenski značaj. Nacionalni razvoj Lendave in njene neposredne okolice ovirajo razni nevšečni pojavi. Močna je struja onih, ki bi radi čim dalje časa ohranili madžarsko lice Lendave. Tudi vsem tem notranjim odkritim in prikritim
nasprotnikom bo treba poltazati, da so v svojih zablodah osamljeni.
Dovolj je tudi drugih razlogov, zakaj naj se proslava petnajstletnice vrši baš v Lendavi. Množice jugoslovenskega naroda tu in onostran Mure naj se zberejo tam, kjer je največja potreba, kjer je treba povedati Vsakomur: Stoj, to- je naša zemlja!
Narodno zavedne množice v Prekmurju so razgibane in se z vso vnemo pripravljajo na veliki prekmurski narodni praznik. Gotovo je, da Lendava ni imela kmalu zbrane na svojih ulicah take množice odločnih Jugoslovenov iz svoje bližnje in daljne okolice, kakor se bodo zbrali v teh slavnostnih dneh. Primerno pa je, da ta proslava naj ne bo samo proslava Prekmurja, ampak cele banovine, vse Slovenije. Čas je že tudi, da se posveti Prekmurju nekoliko več pozornosti in zanimanja. Prekmurje je še vedno premalo poznano, naša meja na severu je prepuščena preveč sama sebi. Ali ni torej prilika prav sedaj, da se bliže seznanimo s Prekmurjem! Lendava kliče in Prekmurje zove vse svoje prijatelje, vse nacionaliste na proslavo obletnice svoje osvoboditve. Prekmurci morajo čutiti našo navzočnost, čutiti morajo naše resnično bratstvo in ljubezen.
Na čelu odbora za prireditev proslave stoji narodni poslanec g. Hajdinjak, v odboru je tudi g. poslanec Benko, poleg predstavnikov nacionalnih društev so v odboru še predstavniki naroda, banovinski svetniki, občinski predsedniki in predstavniki oblastev.
Glavni dan proslave je v nedeljo 23. septembra. V soboto 22. septembra se izvrši položitev venca na grobove padlih legijonarjev v Murski Soboti. Zvečer je bakljada, na to pa svečana seja društev. V nedeljo je sprejem zastopnika pokrovitelja proslave Nj. Vel. kralja, na to služba božja, povorka in slavnostno zborovanje. Popoldne je sokolski nastop.
Slavnostne dni bo v meščanski šoli »Prekmurska razstava«.
Za prenočišča in za prehrano je preskrbljeno. Potrebne so pa prijave, ki se naj pošljejo na »Odbor za prireditev proslave 15-letnice osvobojenja Prekmurja v Lendavi«.
Sancin Boris:
Korporativna država
Koncept osnovnih misli
Eno izmed gesel, s katerimi operirajo današnji politični konjunkturisti, Je zahteva po korporativni državi. Uvidelo se je, da današnji parlamentarni sistem ne more zadostiti svoji nalogi, v glavnem radi pomamijkainja ekoro vsake sposobnosti pri reševanju velikih in važnih gospodarskih vprašanj. Riadi tega se je pričlo na misel, da 'bi se obstoječi politični parlament ukinil, a na njegovo mesto postavil nov gospodarski parlament.
Avtor .tega načrta je gospod Beniito Mussolini, ki ga je prvi pričel propagirati; in v tem smislu izvedel svoj poskus v obliki tozadevnih reform v Italiji. Kor mu pa oživotvoriitev njegovih načrtov v praktičnem pomenu besede dosedaj še ni uspela, ne moremo v pogledu njegovih uspehov izreči nobene sodbe. Danes še ne vemo, da-ii so uspeli ali niso. Po obravnavanju italijanskega poskusa bi lahko prešli na avstrijskega, nemškega, ameriškega i. t. d. in povsod bi našli nekaj skupnega, čeprav ponekod šele v zametku, drugje dovršeno a nekje morda že propadajoče. Toda tega ne bomo napravil ii, kajti s tem bi zašli predaleč in nekako posegli izven mej misli, ki jih nameravamo podati.
Tu obstoja drugo, za nas mnogo važnejše vprašanje. Mnogi našd nacionalna in tudi nekateri drugi politični pok reti 90 pričeli naglašati v svojem programu zahtevo po korporativni državi, v kateri edino vidijo možnost rešitve današnjih nacionalnih in gospodarskih prtohlemov. »Vzpostavimo soglasnost med delom in kapitalom, dajmo narodu kruha (in narod bo srečen«, ito je vodilno geslo. A baš v tem se kaže v vsej goloti ona velika površnost in
nerealna principielnost, s katero gledamo na aktu-elne, v veliki meri, najvažnejše probleme.
Problem državne organizacije gledamo to obravnavamo s stališča današnjega nezadovoljstva in v tem smislu konsekvemtno pobijamo vse obstoječe ustanove, ne da bi pri tem izgubljali čas z razmišljanjem, kaj je pozitivnega, dn je torej vredno da ostane, kaj pa negativnega, ter to skušati odstraniti oziroma nadomestiti. V času stiske je površnost in demagogija pravilo, a stvarnost in realnost najema'. Toda vkljub temu moramo in moremo s pravieo zahtevati od vsakogar, ki se hoče barviti s socialnimi problemi, da se brez ožina na to kaj bo reklia .ulica, nekoliko dvigne iz tega ozračja, ki nas (trenutno ob dalja in poleg pogleda v sedanjost upre svoj pogled tudi v bodočnost in šele potem prične delati Ni dovolj poznati lupino, poznati je treba tudi jedro.
Vsako dejtainje nastane na osnovi vzrokov, a njegova oživotvoritev ipozroči posledice. Radi tega Ije treba poznati vse vzroke in ob priliki reševanja paziti in računati s posledicami, kajti v nasprotnem slučaju se doseže baš obratno od tega, kar se je morda pričakovalo.
II.
Vsakomur je dobro znan narodni .pregovor, ki izvira še iz starih časov: »najprej je treba jesti dn šele potem filozofirati1.« Ta pregovor nam na lep način z vso globino označuje dve osnovni človeški potrebi, oziroma dve skupini teh potreb: fizične in duševne.
Država kot najvišja organizacija svdjega časa mora v harmonični obliki nuditi svojim pripad-
Kupuj domače blago
1.
Moj prijatelj mi je zaupal sledečo zanimivo zadevo:
»Pred meseci se je zglasil pri meni neki zelo eleganten gospod iz Wien-a in mi v blaženi nemščini ponudil v nakup »prekrasno angleško blago« (z originalnimi žigi angleške tvornice). Jaz, ki se na tako reč ne razumem Bog ve koliko, sem res z dopadenjem ogledoval in tipal blago. Med tem so gospodu vreli iz ust superlativi pohvale, ki jo je pel tej tkanini. — Podlegel sem. Sklenila sva pogodbo in jaz sem podpisal neki »Gut-schein«, v katerem piše, da sem kupil od g. N. N. 6'5 m blaga v vrednosti Din 2000'—. Četrtino položim takoj, ostanek pa plačam v 3 mesečnih obrokih po Din 500’—.
Čez nekoliko časa se zglasi pri meni drugi gospod, toda iz Zagreba. Hočem ga odpraviti, češ da sem pred kratkim kupil blago. Beseda je dala besedo in tako sem tudi povedal temu gospodu, da sem blago kupil za ceno 2000 Din. Tudi pokazal sem mu blago. Ko si je tkanino ogledal, se je pomilovalno nasmehnil. Zmečkal je blago med prsti in
in prispevati morajo svojim dohodkom primerno pri davkih.
Reševanje krize. Zanimivo je opazovati, kako rešujejo krizo po svetu — vsak po svoje. Večinoma kakor pri nas z redukcijami dohodkov nameščencem, znižanjem plač delavcem, z vedno večjo revščino. Kupno moč večine prebivalcev krčijo, s tem zastaja trgovina, peša mala obrt, brezposelni se množe in kriza lepo napreduje.
V	Ameriki rešujejo krizo ravno nasprotno. Delavcem so morali zvišati plače. Nekateri milijonarji se se upirajo, a bodo najbrž počasi le morali za drugimi po novem receptu. Delavec, ročni kakor duševni, zasluži dobro, lahko si kupi živil — kmet zasluži; obleče se — zasluži obrtnik, tovarnar, brezposelnost polagoma gine, vrača se blagostanje. V Ameriko teče zlato in srebro, v Evropo pa revščina. Kateri recept je pravilen, bo pokazala bodočnost.
Plačevanje davkov se je pri nas v dravski banovini vršilo vedno redno in točno, zato smo se zelo čudili, ko smo včasih posneli iz časopisnih poročil, da so tam doli mnogi slučaji dve- in večletnih zaostankov na davkih. Tega mi nismo poznali; posamezniki so že sicer poizkušali posnemati, pa ni šlo. To se je nevarno širilo med ljudstvom in treba je bilo večjega števila novih uradnikov in ostrega nastopa davčne oblasti.
Ta ostrost je sedaj mnogim nezasluženo v veliko breme. Veliko število malih posestnikov pri najboljši volji in varčnosti ne more plačevati davka pravočasno, mnogi pa nekatero leto sploh ne drugače, da se na novo
mi pokazal kako sijajne gube so ostale na blagu. Potem je vzel iz svoje kolekture sličn1 vzorec, ga zmečkal med prsti in glej blago se ni dalo zmečkati tako, da bi ostale gube-Čista volna. Povedal je, da je blago domač proizvod, menda Teokarevičevo in da stane po 160 Din meter.
Prijel sem se za glavo ...
Drugi dan sem takoj pisal dičnemu g°' spodu v Wien, da mu stavljam blago k°j ničvredno tkanino na razpolago. 'Štirinajst dni čakam na odgovor (med tem je zapadel tudi že prvi obrok), potem pa dobim ljubez-nico pismo mariborskega advokata, v kate; rem mi naznanja, da imam v roku od 4 dn1 za plačati Din 1500'— kot dolg njegovein11 klijentu N. N., njemu pa kot stroške opomin Din 150'—. V nasprotnem slučaju tožba.«
In moj prijatelj je gladko dvoje oble* preplačal 2—3 krat.
II.
Pri tromostju sem videl starca, ki j® imel pred seboj na zaboju par desetin gl}' nastih račk, psičkov itd. Ribničan. Pristopi* sem in kupil svojemu sinčku za 2 dinarja tako igračko. Izgledalo je, da je bil starec zelo vesel skromne kupčije.
Isti dan je bila tudi naša soseda v Ljubljani in kupila svojemu sinčku pločevinast auto z oznako »Made in Germany«.
Po dveh dneh je moj fant še vedno veselo piskal v zadek račke, od sosedovega avtomobila pa je bilo le še par koles in nekaj lakirane pločevine ...
III.
Na vrata potrka krošnjar s suho robo-Tudi lepe lesene konjičke ima. Gospodinja ga odpravi še predno sploh pogleda kaj Pr0' daja. Zaničljivo se obregne: »Krošnjar«.
Po par dneh gre s svojim sinčkom P ulicah. Sinko se ustavi pred izložbo bazarja z igračkami. Na prošnjo malčka mu mati kupi lesenega konjička, izdelanega na Tir skem...
Da, »Pferdchen-Schnitzer«-ji iz GrSden na Tirolskem znajo ...
Vsak naS titatelj, nai bobnaj sodelavec.
zadolžijo. Le uradniki, ki že dolga leta žijo v kraju in poznajo vse preblvalsi . ko objektivno sodijo o davčni moci-
Med ljudstvom je razširjeno	geValcu,
se	vsako leto več predpiše davk	jn se
ki	točno in brez pritožb plačuje	0Knašajo.
zlasti premožnejši temu P«1"® i„5evanje in
Neplačevanje davkov,	krizo,
prikrivanje pospešuje v velijo nada,juje}
&eo. 37.
»POHOD«
Stran 3.
PO NAŠI ZEMLJI
MITING AKCIJE NARODNE ODBRANE »SVOJI K SVOJIM«
Vrše se priprave za veliki javni miting, ^ 8a priredi Središnji odbor NO v Beogradu Ve 7. oktobra t. 1. v Ljubljani, s sodelova-jein ostalih nacionalnih, kulturnih in gospodarskih organizacij.
NO hoče s tem prvim javnim mitingom ®®dežu naše banovine, ki slovi po svoji Produkciji širom naše države, pojasniti J flstvu, zlasti kupujočemu občinstvu pomen NO113«16^ *e PreP°trebne akcije. Delo Akcije dob« k svojim« se vrši pri nas že daljšo nip v®n<^ar tih<> in smotreno, s sodelova-J m nekaterih gospodarskih ustanov. Ker ji Je organizacija že precej napredovala in biv i f zavisen le od sodelovanja vsega pre-treh	vse^ ^rzavL Je občutila po-
čulii, s^ca*i javni zbor, na katerem bomo nu J?e-SeC*e’ namenlene slehernemu državlja-ka a ,ln^ustrijalca, obrtnika, trgovca, uradni-otr ? VCa itd. pa tja do šolske mladine in mlad e koiih srcil1 se mora Ž9 v zgodnji voli vcepiti misel, zavest, ponos in trdna go ’. ^-a ie doma pridelano ali izdelano bla-le doS^	dobro kdt :tuje, uvoženo in kar
laiša^ °’ ^a z nakupom domačega blaga ljive^v, brezposelnost in bedo tudi najmar-blagi	ra<** prevelikega uvoza tujega
seved’ U6 naidejo zaposlitve doma in danes, v«oa tudi
ne več na tujem. ne„ °o rob e 11 spored tega pomembnega jav-nani ra bomo še objavili. Danes hočemo
iber ales«. Kdor je dosti potoval po svetu, dobro ve, da z nemščino ne pride daleč.
Da pride človek celo s slovenščino dalje kot z nepiščino, je pisec teh vrstic spoznal pred nekaj leti v Parizu. Predstavljeni so mu bili trije japonski profesorji, z obžalo-valno pripombo, da ne zna.jo nobenega evropskega jezika. Ko pa Japonci čujejo besedo Jugoslavija, začnejo takoj govoriti rusko. Govorili so prav dobro. In tako je Slovenec govoril slovensko, Japonci pa rusko in smo se v velikansko začudenje navzoče družbe prav dolgo menili in dodobra sporazumeli. Moja nemščina mi pri tem ni prav nič pomagala!
Zato pravim pred vsem mladini, ki bi se hotela učiti kakšnega tujega jezika, zlasti izven šole: učite se angleščine, s katero pridete preko vsega sveta, učite se francoščine, ki je jezik elite evropske in izvenevropske inteligence, učite se ruščine, ki nam je tako blizu in s katero pridete ne samo od Triglava do Urala, temveč še mnogo dalje, do Kitaja in Tibeta, do Japonske in Aljaske. Ce misii,te malo globlje in če hočete priti malo dalje in, višje v družbi, ne zamujajte čaša z učenjem kakšnega nesvetovnega jezika!
Dr. B.
Uubliana
letih nadeli oziroma bolje rečeno, se privadili imenu Kočevar (Gotscheer) in to po naselbini Kočevje.
Kot vidite, pokaže teh par navedb vso nelogičnost Vašega izvajanja in z ozirom na to pam ne preostane drugega kot da ponovno naprosimo kr! bansko upravo v Ljubljani, naj pospeši pri Sreskem načelstvu v Kočevju rešitev in zadovoljitev našemu predlogu, čigar izvedbo pa itak zahteva _ sam zakon.	Nacionalist.
Trbovlje
liani	uvmu	st; uujuviu. l-rajLies liuuemu
kogL88,11!0 kratko opozoriti in pozivamo vsa-Mitin’ boče sebi in drugim dobro, da se festi £°tovo udeleži in skupno z NO mani-ra za nakup domačega blaga.
Maršal balbo v Dalmaciji
teki ^ .^*tamo v naših časopisih, se je preti p nni mudil, oziroma obiskal naša dalma-vzrot mesta z.nani maršal Balbo. Kaj je temu Tak nam znano, vendar ne izzivanje? som -Se tuc^ .vprašujejo razni inozemski ča-dpu’ ®ed njimi Journal des nations iz 2e-e. Naše prebivalstvo, se je obnašalo po-Pnmoma korektno, toda naši Italijani niso slu »Vne ^ nekoliko zakričali in zaple-*•.Nli smo na svoji zemlji svoji gospodje in azni obiski ter z njimi združena namigovanja n tendence ne bodo na tem dejstvu ničesar Spremenili.
NEMŠČINA — SVETOVNI JEZIK?
1 . ,Ko ogovarjali pristala stratosferska letalca v Prekmurju v nemščini, se je izkazalo, da je ne razumeta. Eden izmed njiju 1 je pač skušal s silo pomagati s flamščino h' h af nem®kimi besedami. To dejstvo naj 1 dalo nekaj misliti onim našim inteligen-M, ali bolje rečeno neinteligentom, ki še vp.dno žive v zablodi, da brez blažene nemščine ni nič na svetu. Če profesor univerze
V	Belgiji^ ki kot majhna država meji na , JMČijo, ne smatra potrebno, da bi se na-nemščine, mislim da prav tako nič ne bi 1. °dilo, ako bi mi imeli vsaj en del inte-ieg?Pcei. ki bi znala kakšne druge kulturne za 'P ne porabila svoj dragoceni čas not8 w ij jezika, ki ga pri nas prav po ne-Betn in v škodo svoje lastne kulture Preveč gojimo.
Afza -PZen v Nemčiji, v enem delu Švice in monaClie ter na ozemlju bivše Avstro-ogrske vainf ■ nemščina ni prav nikjer obče-masar^k' Nikjer drugje si ne morete potu j 1 2 nemščino. Da po hotelih izjemoma P° vsem sveiu najdete kakšnega Venda 3 usiužbenca, to ni nič čudnega, stan i° nemška propaganda bobna nepre-naidet *n na tuiem- Ne povedo pa, da c°ze | ^rav i&ko po svetu ponekod Fran-je n’ijPjdice, Jugoslovane itd. Krilatica, da blazni a svetovni jezik, se je porodila v Megalomaniji atmosfere »Dojčland
Z
Bratu Kukcu
Jože! Štiri leta poteka, odkar si se zgrudil zadet od sovražne kroglje. Bil si idealist, borec, ki s svojim duhom morda ni spadal v današnje pokvarjene razmere. Sam si spoštoval svobodo, jo cenil in oboževal. Zato si tudi hotel, da bi to svobodo dosegli tudi oni, ki je danes še nimajo. Tvoje življenje je bilo življenje četnika v pravem pomenu besede, hotel si doprinesti svoj delež končni oživotvoritvi jugoslovanske ideje. Nisi poznal pisarn, besed in fraz, pač pa si poznal delo, delo, pred katerim Se strahopetcem ježe lasje, a katero je vkljnj? temu potrebno, delo, ki zahteva junaštva in požrtvovalnosti. Doprinesel si svojo žrtev, žrtvoval si samega sebe. Smrt Te je zakrila s svojim plaščem, a spomin na Te še vedno živi med nami, Tvoj duh nas ni zapustil. Se spominjaš kod smo vse bodili? Jože, Tvoji tovariši Te še niso pozabili.
Nacionalist.
KolevJe
PISCU ČLANKA »MEIN HERR ES IST NICHT SO« V DEUTSCHE ZEITUNG IZ CELJA
Na naše odprto pismo z dne 25. avgusta 1934 v št. 34 »Pohoda«, v katerem smo se obrnili na bansko upravo, naj na osnovi zakona o krajevnih imenih zahteva izpremem-bo v Kočevju izhajajočega »Gotscheer Zei-tunga« ste odgovorili s člankom, v katerem pa se nahaja polno netočnosti.
Pred vsem trdite, da je ta časopis namenjen za neki takozvani »kočevski narod« in odtod črpa popolno pravico tudi za na-dalnjo nošenje dosedanjega imena. Toda tega kočevskega naroda ni in ga nikdar ni bilo. Saj si lahko popolnoma jasno tolmačite podnaslov »Gotscheer Zeitunga«, v katerem je rečeno, da je to »Organ der Gotscheer Deutschen«. Iz tega je razvidno, da služi tu izraz Gotscheer za označbo kraja (er je končnica, Gotschee pa mesto), nikakor pa ne za ime kakega naroda. Kajti v tistem času, ko so se pred recimo 600 leti pradedi današnjih Kočevarjev naselili v naše kraje, se še niso imenovali Kočevarji, temveč so se čutili samo Germane in so si šele po dolgih
LEPA SPOMINSKA SVEČANOST ZA POKOJNIM GENERALOM MAISTROM
Kako naš narod spoštuje spomin svojih zaslužnih mož in narodnih herojev, je pričala žalna svečanost, ki jo je priredila Legija koroških borcev v Trbovljah v počastitev spomina svojega vrhovnega vodje, našega narodnega generala Rudolfa Maistra. Kljub temu, da so ta dan trboveljski športni klubi priredili v dolini velik športni dan, se je zbralo na Sv. Planini preko 600 koroških borcev in drugega naroda iz rudarskih revirjev, da po-časte spomin svojega velikega vodje in narodnega junaka.
Že zgodaj zjutraj so bile v zvoniku planinske cerkve in v bližnji lipi razobešene državne in žalne zastave. Dan je bil prekrasen, dasiravno je na predvečer te svečanosti bilo nebo zastrto s temnimi oblaki, ki so se proti jutru dvignili, tako da je že okrog 7. ure zasijalo na planinah in dolinah zlato nedeljsko solnce. Okrog 9. ure se je pričel zgrinjati okrog planinske cerkvice in doma narod, ki je prihajal iz vseh treh dolin, t. j, brastniške, trboveljske in zagorske, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Iz Ljubljane sta prihitela med drugimi tudi sinova velikega pokojnika gg. Hrvoj in inž. Borut Maister.
Ob 10. uri je bila v nabito polni cerkvi žalna služba božja za pokojnim generalom Maistrom in jugoslovanskimi koroškimi borci, ki so dali svoja mlada življenja ob rojstvu Jugoslavije za svobodo zibelke slovenstva, za naš tužni Korotan. Po opravljenem cerkvenem obredu je bilo na prostoru pred cerkvijo veliko zborovanje Legije koroških borcev, ki ga je otvoril predsednik Legije g. dr. Jenšter-le Janez, predlagajoč zborovalcem udanostni pozdrav našemu najvišjemu borcu Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki ga je navzoče ljudstvo z navdušenimi »Živio« vzkliki sprejelo.
Nato je spregovoril tajnik Legije Fran Štaudeger, ki je v obširnih izvajanjih pred-očeval zborovalcem vse viteške vrline generala Maistra, zlasti pa njegove neprecenljive zasluge za naš narod in državo. Njegovo življenje je bila ena sama dolga pot borbe za svobodo in dobrobit svojega naroda, ki ga je njegovo veliko slovansko srce vroče ljubilo.
Kje bi šla današnja naša državna meja na severu, da nam ni svobodil general Maister Maribora in Dravske doline do Dravograda? Gotovo nekje od Uršlje gore preko Pohorja in Ptuja proti Varaždinu. Naš položaj na severu bi bil tedaj mnogo bolj nevaren, kajti naši »prijatelji« bi imeli prosto strategično pot vse od Beljaka do Dravograda in dalje do Maribora nam v hrbet. Vse to je preprečil veliki nesmrtni naš narodni general, ko nam je osvobodil Maribor in zasedel Dravsko dolino do Dravograda, odnosno Črne pod Peco — kraljestvom Matjaževim.
Nato je govornik obrazložil cilje in namene Legije koroških borcev ter odločno zavrnil klevete enega dela avstrijskega tiska, ki je trdil, da se v Trbovljah »hitlerjevske« koroške legije vadijo v orožju za upad v Avstrijo, Jugoslovenski koroški legijonarji se bodo borili po načelu »zob za zob, šola za šlo« in bodo, če Avstrija zahtevi po enakopravnosti narodnih manjšin v pogledu šolstva
Spet
Ženeva
začel S6 ?° se odprla vrata Društva narodov ju mizo So J*6 velik zgodovinski mesec, Na zeleno mogoče	velevažna vprašanja, ki jih ni
p°donavil odlagati in ki nujno čakajo rešitve: vzhodu; i: ,VstoP Rusije v ženevsko korporacijo in hovj ■važn.' Sicer ta vprašanja kljub vsej nji-reČi, da M niso toka pomembna, da hi mogli v	njih	odvisna usoda miru ali vojne
?Pet vnnnrijc® ženevski organ prihaija z njimi le ^hko X. v veliko preizkušnjo, ali postane zaires * katerim rf mednarodnih pogodb in ravnovesja vCtie Evropi za^‘bl zgradbo nove :po vojni poslav-
v.mievo*6^ m°ram reči, da je imelo človeštvo z mio	*l®be izkušnje. Društvo narodov ni
t jjt, • 0 'rešiti nobenega velikih vprašanj, je biin 16 .stavilo in celo na manjših sporih, 1 opoln	v	Chacu,, si je zaman lomilo zobe.
l*redvee,n usPeh je pokazala ženevska ustanova
I	mino od ftYTazQrožitveni' konferenci, ki umira še it medte,,, lega Prvega početim, Stanje, v katero P)ječa ,v ®aSLtt ta pod okriljem Društva narodov a!mi POslpju ren<5a' S1'10®’1 ee<laj celo- s prav tragič-no.^hdam loami. Iz neuootovljenih intereseov, ki “jetib	krepkejše naglašajo kot v vseh pet-
le gj® Povojne dobe, lahko logično sledi ^ortferene.K 'večje in intenzivnejše oboroževanje in Prtznanie .Preostaja kot edina stvaimoot samo še v	•	v°je absolutne nemoči. Ona se nahaja
a°vIjeiia .. .umira na svojem izvirnem grehu. Usta-Mšla jz al°, da -proučuje možnost razorožitve je m tega rozorožitvene v obonožiitveno konferenco. tai'a,dokso^8ai -se VBe njeno delo ie v krogu ai>teren'., '	60 io slednjič privedli v kaos, iz
b J e še ni1 videti rešitel ja,
^eihi.n	Mdi	7. vsemii' ostalimi velikimi pro-
M Po' nj|X v<7ei1 86 mi reševal v cilju trajnega miru 8e v«i ve,m l. mednarodne pravičnosti, temveč so ‘oolj zapletali v igro in izigravanje za-
sebnih interesov svetovnih velesil. Oglejmo si samo posaiairski problem. Lahko bi ga bilo rešiti, toda- le na ta način, da se ga loti ženevski organ kot sodnik nad strankami izključno v svoji kompetenci in na podlagi mednarodnih pogodb ne oziraljoč se na zasebne interese in zahteve Francije in Nemčije. Toda Društvo narodov doslej ni imelo moči, za .ako pravilno rešitev. Namesto, da hi vršilo vlogo objektivnega in nepristranskega sodnika se je moralo zadovoljiti z vlogo slučajnega posredovalca, kd skuša poravnata interese strank čeprav njegovega posredovanja ni pripravljena v skrajnih posledicah sprejeti nobeniai stranka. Ugodna rešitev posaarskega problema torej ni 'toliko odviisna od dobre volje Društva narodov, temveč edino od dobre volje vlad v Parizu in Berlinu.
Pri tem moramo še pomisliti: kako je danes okrnjen ta organizem, ki predstavlja Društvo narodov. Dve veliki svetovni sili, Nemči ja in Japonska nočeta več ničesar čuti, niti o ženevski skupščini niti o njenih odločitvah. Tretja velesila Združene ameriške države se že od začetka niso več .približale Ženevi. Tudi ostale velesile, ki danes sodelujejo v Društvu narodov, mu ne dajejo večje in lepše slike. Italija, čeprav se ga je zadnje Čase spet malo (krepkejše oprijela, današnji njegov ustroj in naloge nikakor ne ugajjtpjo, ona si še vedno na tihem želi reform, Sk bi iz Društva narodov napravili orodje njegovega lastnega uničenja. Velika Britanija sicer priznava Društvo narodov, vendar ipa iskreno pove, da ne bi v skrajnih ,posledicah priznaki njengove kompetence in se tudi ne 'bi udeležila eventualnih sankcij proti napadalcu. Ostane torej ediino še Francija, ki neomajno veruje v obstoj D rušiva narodov, je pa- spričo omenjenega položaja prisiljena, da pomišljal v pirvi vrsti na svoje lastne interese. Zagovorniki Ženeve navajajo sedaj1 kot dober znak pristop Rusije k Društvu narodov. Sevedane bo niihče o por kal, da Rusija ni Rusija1, to je ogromna politična tvorba 160 milijonov ljudi, katerih zunanjo: politika je danes navzlic novemu sistemu popolnoma ista kot je bila za časa carjev.
Toda ali bo pristop Rusije izboljšal1 položaj v Društvu narodov? Anglija je na v&o moč iintrigiraia proti sprejemu, zavedajoč ee svojega tradicionalnega nasprotstva do ruskega medveda in 'tako lahko upraviče domnevo, da bo vstop Rusije še bolj razvnel borbo zasebnih interesov Društva narodov in da bo zato le predigra njegovega končnega poloma.
Navzlic na zunaj čvrstejšemu položaju, kljub temu torej da Italija ne napoveduje več svojega namena slediti zgledu Nemčije in umaknita se im da so Francija., Anglija im Italija enoglasno pristale na to, da se itudd Rusija sprejme v njihov krog, se mrak, kd je legel na Ženevo, mi več raztegnil. Avstrijsko vprašanje, ki danes .obvladuje 'tam duhove, je ravno tako temno ;im zapletemo, kot je bilo ob umoru kanclerja Dodlfussa, a le malo ljudi se zaveda, kako blizu smo bili tedaj prepada. Renimo, da 'bdi se tedaj državni udar posrečil arn bi na truplih nekaj avstrijskih ministrov prišel na oblast Rintelen, bi v trenutku Evropa zaplapolala v plamenu, ker Rintelen je bil amšlus. Italijanska vojska je bila zbrana na Brennerju, pripravljena, da udre v tem primeru v avstrijsko ozemlje, ostali sosedje pa seveda ne bi mirno gledali, kako si Italija tam z vojaško silo reže kruh in utrjuje svojo oblast. Začela bi se tekma za razdelitev Avstrije, kar bi lahko imelo samo en konec. Pogajanja okrog vzhodnega pakta, okrog katerega ee zadnje tedne suče vsa evropska politika, so že samo radi tega le mlatenja prazne slame. Vsakdo ve, da na evropskem vzhodu danes ni nobene nevarnosti. Vse nevarnosti se nahajajo le v Srednji Evropi okrog avstrijskega vprašanja. Tukaj bi bilo treba nekaj nujno ukreniti, se pa ne okrene ničesar rz že zgoraj navedenega razloga, ker Društvo narodov nima nvočj in oblasti;, da bi lahko vodilo samostojno politiko, ono je kvečjemu slučajnostni posredovalec, ki ga pa nihče ne bo upošteval, kadar se križatjo njegove odločitve z živdjenektmi interesi prizadetih držav.
Tako smo v zadnjem času kljub navidezno
v doglednem času ne ugodi, primorani zahtevati, da naša vlada \ifcme in omeji vse nemške manjšinske šole v Jugoslaviji.
Nato je bila z velikim odobravanjem sprejeta spomenica, ki bo odposlana ministrskemu prec^edniku, ministrstvu zunanjih deb in ministrstvu prosvete. To spomenico bo podpisalo veliko število tukajšnjih narodnih in kulturnih društev in organizacij.
Ceni sole grozi kriza
Največ soje za izvoz je pridelovala in še prideluje Mandžurija in sicer blizu dve tretjini svetovnega pridelka. Sedaj pa v Mandžuriji vlada težka kriza, ker je izvoz soje zelo nazadoval.
V Evropi je posebno Nemčija in to celo po vojni rabila nepavadno veliko soje za proizvodnjo »namiznega olja« in lanenih tropin kot močnega krmila. Tudi pri nas smo skoraj povečini uporabljali jedilno olje od soje, ki je tako nekako od 1. 1930 skoraj popolnoma zavzelo frg in izrinilo kotonovo namizno olje. Pridelovanje soje pa se je po vojni tudi v Nemčiji sami zelo močno razširilo z namenom, da si kolikor mogoče zadosti domači potrebi po olju in močnih krmilih in da ima olja še za izvoz.
Tudi pri nas	je bilo	propagande	za
pridelovanje soje, katero pridelovanje pa je v času dobre konjunkture ostalo v razmeroma skromnih mejah. Spomladi se je Nemčija menda izjavila pripravljeno tudi pri nas kupovati sojo, kolikor bi je bilo (seveda, če bi bila cenejša kot mandžurska). Izgleda pa, da smo najboljšo konjunkturo že zamudili in menimo, da bi pri nas bila previdnost in z ozirom na morebitne namere povečanja pridelovanja soje	na mestu, v kolikor	se
morda tudi pri nas ne bi razvila in oživila industrija namiznega sojinega olja.
Zato naše kmetovalce	opozarjamo,	da
se	za bodoče ne	bi morda	zaradi upov	na
Nemčijo preveč zakadili v proizvodnjo soje, te fižolu slične rastline, kateree plod (zrnje) izgleda, da je tako glede cene kakor tudi možnosti gladkega vnovčevanja v krizi.
V Mandžuriji soja pomeni približno tak izvozni predmet kot: kava v Braziliji. Še lansko leto jo je Mandžurija izvozila za blizu 230 milijonov jenov. Samo Nemčija jo je tam nakupila leta 1931/32 skoraj 1,200.000 ton, leta 1932/33 pa že komaj samo 1,100.000 ton. Njen odvzem je precej nazadoval. Letos spomladi pa je uradno bilo odrejeno skrčenje margarinske proizvodnje (kot porabnice soj-Oega olja) v Nemčiji na polovico dosedanje, ‘kar znači, da letos Nemčija te robe rabi polovico manj. Baje se je nedavno izjavila pod gotovimi pogoji vendar še kupiti soje za 120 milijonov jenov. To daje sklepati, da morda redukcija proizvodnje umetne (rastlinske masti) masti (margarina) in umetnega čajnega masla ne bo povsem stroga in pa, da Nemci še računajo najbrž na možnost povečanega izvoza namiznega olja.
Bilo kakor bilo. Dejstvo, da ob železniški progi v severni Mandžuriji čaka (po švicarskih poročilih) okoli 500.000 ion soje neprodane, v južni Mandžuriji pa 100.000 ton, da misliti.
Pozor tedaj pred prenagljenostjo!
Imamo podjetja, ki dobivajo driavne dobave, zaposlujejo pa izkljuino tuje inozemske moH
ugodni fasadi priča zatona Ženeve. Ta zaton je občutiti tudi v svetovnem javnem mnenju, ki gleda z vedno večjo skepeo na ženevsko skupščino in se 'tudi vedno manj interesira za njeno delo. Že davno so minuli' časi, ko so videli narodi v Ženevi svetišče varnosti lin svetovnega miru in ©o od itam v nalivni veni' pričakovali čudežev. To Društvo narodov umdira danes navzlic navideznemu /popravljanju na svojm izvirnem grehu. Ustanovljeno nekoč, da bi bilo varuh pogodb in čuvar miru v Evropi, je postalo torišče diptamait&kih manevrov, ki so bili tem pogodbam in miru nevarni. Zasnovano na demokratski osnovi, je postalo shajališče politikov kd so v svojih državah pod pritiskom razmer novega časa zavrgli demokratska načela in se potem vračali v Ženevo, da na /podlagi teh zavrženih načel dzdelajo svoje sklepe. Tako se je Društvo narodov zlomilo v svoji lastni komtra-diikacijl. Njegovo umiranje danee vidijo vsi, le da ga nihče noče priznati iz strahu, da ne bi e tem napravili bogokletstva^ ker je eno celo ipokolenje verjelo v neumrljivost ta nezmotljivost tega bolnika. Ta vera je posvečena tudi s hekatombami padlih 'borcev, kd so umirali za cilje proglašene v Društvu narodov, cilje boljšega, pravičnejšega in svobodnejšega političnega ta socialnega življenja, cilje trajnega bratstva in miru med narodi.
Krivda, da je vse to ostalo fatamorgana in mogoče celo ostalo da dolga dolga fatamorgana', ne leži toliko v organizacajd družbe, kolikor v nepopolnosti današnjega človeka samega. Velika vojna se je bila v znamenju načela enakopravnosti in 'bratstva med narodi. Toda povojni človek gnan od vetra revolucij in pretresen od mrzlice ekstremnega nacionalizma je pozabil te nauke in ee povrnil k 'instinktom prejšnje generacije. Imperijta-lizem kraljuje danes vse naokrog na svetu in ob njem ni prostor« za mehkužne nazore Društva narodov, temveč le za oster meč ta za samozavest, /ki edino lahko zavreta njegov bohotni razmah. In v tem pojavu leži slednjič glavna tragedija Društva narodov,	—sj—
Planota Jezersko v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti
Brez zdravnika in vsaj lekarne za silo, kakršne imajo navadno praktični zdravniki, pa Jezersko absolutno ne bo moglo napredovati. Na Jezersko prihajajo tudi dobre mamice z otroci, in znano je, da so često otroci nagnjeni k raznim infekcijam. Kaj naj počne mati tako daleč od zdravnika, ako otroci nakrat zbole; čez noč jih napade mrzlica, termometer pokazuje do 39'5 stopinj. Često ni nič posebnega, čez par dni je zopet vse dobro, ali strah dobrih mamic je v takem slučaju tolik, da nikdar več ne pridejo v tak kraj brez zdravnika. — Letos mi je znan slučaj, da hoče mati zopet priti na Jezersko za cele počitnice, ali — zdravnik mora biti za vsak slučaj pri roki. — Navadna zdravila bi moral zdravnik imeti, za vse večje potrebe po receptu pa je lekarna v Kranju dosegljiva po dveh avtobusnih zvezah.
Skrbeti treba, da bo za pešce porabna tudi glavna cesta ob vsakem vremenu. Po dežju pa teče čez to cesto nešteto potokov, da pešci ne morejo niti do pošte ali do Štu-larja na »kavo«, ki slovi med letoviščarji. Do Štularja je od raznih strani ravno lep izlet, tam so prijetni prostori za odpočitek in za malo južino ob dobri tamošnji postrežbi. — Ob glavni cesti so napravljeni vodotoki, ali ti so tako zagačeni s peskom, blatom, z vodnimi rastlinami, da teče voda po cesti, in letoviščarji ne morejo po glavni cesti do pošte in dalje. Cesta je namreč banovinska in ni nikogar, da bi skrbel za porabnost te ceste tudi za pešce. Vozniki, pošta namreč že pridejo naprej. Ta konflikt v kompetenci in dolžnosti treba kako odpraviti.
Še nekaj prav mučno važnega, kar se tiče našega vrlega Planinskega društva.
Napis poleg Kazina >Češka koča« je naravnost katastrofalen za mnoge turiste, ki hočejo res priti do češke koče. Na tabli je naznačen čas dveh ur za pot do koče. Ali prav ta okolnost spravlja mnoge turiste naravnost v obupen položaj. Stvar je namreč taka:
Pot od glavne ceste pri Kazinu privede potnika do posestva g. Ignacija Murija, kjer je napis: Steza na Češko kočo. Napis je postavljen na češnji naravnost v oči potnika, ki to čita. In ako gre potnik po tisti poti in po tistih markacijah, ne pride na češko kočo, marveč na Veliki vrh. Do tje pa je veliko več nego dve uri in na celi poti do vrha ne najde zatočišča. — Nešteti so turisti, ki so tako računali, da pridejo v dobrih dveh urah
do češke koče, kjer bodo lepo počivali, obedovali, prenočevali, pa pridejo po mnogih razočaranjih na Veliki vrh, kjer ne najdejo ničesar. Med raznimi slučaji zadnjih časov, naj navedem le naslednji;
Pred tremi tedni je večja družba petih oseb, med temi tri dame, odšla od Kazina ob 5. popoldne na češko kočo, češ, do večera smo lepo tam, kjer dobimo vsega potrebnega in kjer prenočimo, da pojdemo drugo jutro na Grintovec. Ali prišli so skoro do Velikega vrha, kjer jih je prehitela noč. Prenočili so v mrzli noči pod neko čupljo, a ko se je zdanilo, so se vrnili zmučeni v dolino. Pri Ignaciju Muriju so našli zatočišče, da so se odpočili in naspali. Vsakdo, ki je za to vedel, je dejal: kaj bi pa bilo s temi ljudmi, ako bi jih zajela tam gori kaka nevihta, kakršna je letos pogosto razsajala. Kdo bi odgovarjal za morebitne nesreče?
Kako je vse to mogoče? To je tako: Ko je bil postavljen na češnji tisti napis, je tekel potok še na desni strani češnje. Tedaj je bilo še lahko mogoče, da je potnik poiskal stezo na češko kočo, ki je točno trideset korakov bolj spredaj. Odkar pa je Muri potok vsled svoje žage preložil, od tedaj pa človeški ni mogoče misliti, da bo potnik hodil čez potok in čez most trideset korakov nazaj iskat prave steze na češko kočo. Tista steza vodi namreč čez travnik in se zdi, da je navadna stezica po travniku. Le kdor že naprej ve, da vodi tista stezica na češko kočo, jo bo rabil, vsakdo drugi pa pojde po tamošnji stezi in po markacijah (ki so vse enako rdeče-bele!) na — Veliki vrh. To se je zgodilo pred štirimi tedni tudi prav dobremu turistu in njegovi sestri. Hotela sta samo do koče na obed in odpočitek, ali prišla sta na Veliki vrh, kjer sta imela sicer še lepši razgled, ali lačna in žejna sta se vrnila v Kazino, ne da sta dosegla svoj namen. In takih slučajev sem do-znal veliko. — Čudim se, da nihče ni poskrbel, da bi to zadevo doznalo PD. — Treba samo tisti napis postaviti na levo stran češnje s pušico navzgor, na isto mesto pa drugi napis: Steza na Veliki vrh s pušico proti desni.
Statistika tujcev na Jezerskem dokazuje, da ima ta božji kotiček naše slovenske zemljice še lepo bodočnost pred seboj, samo — treba nekoliko več pozornosti na potrebe in zahteve tujcev, ki prihajajo tjekaj v tako lepem številu in bodo brez dvoma prihajali v čedalje večjem številu, kajti narava je tako divna, da je ni kmalu podobne. A. G-k.
vek, ali na monistični pokret koncem prejšnjega stoletja), a tisti boji so zatrli le, kar je bilo pri ideji slabega, ideja sama pa je ostala. Isto velja glede socialnega čuta. Socialno čuvstvo je nekaj naravnega, prirojenega in živi v človeku kot sočutje do bližujočega. Ako so ga posamezniki zatrli, zato še ni izginilo v človeštvu. Zato se je pojavljalo ves čas zgodovine v različnih oblikah. V moderni dobi je prišlo bolj do veljave, ker so razmere zahtevale, da se je izražalo v organizaciji. Tako imamo danes več oblik socializma. — Skrajna leva smer marksizma (komunizem) je le nova oblika socialne ideje, ki se je razvijala prej že v drugih oblikah. In isto je z narodnostjo. Narodnost ni nič izmišljenega in Darejenega, ampak je to naraven čut vsakega naroda.
V	zgodovini je narodnost preživela različne oblike, a sama se zato ni — preživela. Zato stopa zdaj na dan v novi obliki, ki jo smatrajo nekateri kot nevarno za Evropo. Nje nevarnost raste ravno s tem, ker druži v sebi mase. Mase pa more družiti v sebi le tedaj, če odgovarja njih potrebam in zahtevam. Nevarnost za Evropo pa bi bila le v tem, če bi vsled tehničnega napredka, ki danes omogoča organizacijo in mobilizacijo mas,
ena narodnost hotela podjarmiti drugo. Proti tej nevarnosti ni drugega pomočka kot odpor in organizacija druge narodnosti, da lstotajfo1 dela in živi na svoji zemlji in je zmožna nepripravljena braniti svojo last. Doslej ni s nihče izumil tako čarobne besede »Mir«, d bi to zadoščalo za vse čase. Morda bomo nekoč tako popolna bitja, da ne bo vec treu misliti na to, da bi bil en narod nevaren drugemu. Dokler tega ni, je treba, da vsa narod misli na svojo varnost. Da pa bo cin* manj odvisen od drugih, je treba, da si ustva-ri tako organizacijo družbe in države, da vsak član naroda v svoji državi našel deia in kruha. Tako se narodna ideja druži s so-cialno. Vsa organizacija sodobne Evrope gr
v	to smer. Nacionalizem naše dobe se tor J več ne kaže v sami zunanjosti, ampak sina r za svojo dolžnost, da reši najtežje vprašaj sodobnosti brezposelnost v tem smislu, da zagotovi delo in zaslužek vsem članom svojeg naroda na domačih tleh. To je nova obli. socializma, ali če hočete nov družabni re<\. je prav, da tudi mladina premišlja o tem. w -rodna odbrana samo želi, da se mladina vZ» ja v tem novem nacionalnem in socialnem ' hu. Zato je treba predvsem dela doma, p sebi.
NAŠ POKRET
Še beseda o mladini
(Odgovor na neko pismo)
Res je, mladi prijatelj, da je pri porazu treba vedno pomisliti, kje je vzrok: ali v ideji ali v vojski. Vi pravite, da zmagujejo nove ideje zato, ker so se stare preživele. In v narodnem življenju gre pred vsem za zmago idej.
V	zgodovini lahko najdemo običaje, da je n. pr. zmagala armada, ideja pa ni zmagala n. pr. nemška ideja v svetovni vojni. Zmaga nasilja pa nima trajne vrednosti. Lahko pa se zgodi, da je armada poražena, a ideja je nepremagljiva n. pr. jugoslovanska nacionalna ideja v svetovni vojni. Iz tega bi se dalo sklepati, da je zmaga popolna tedaj, kadar zmaga ideja večine. Če to prenesemo v društveno dijaško življenje, kjer se borita dve struji, je vedno mogoče oboje: da zmaga večina, čeprav njena ideja ni več zmagovita, ali pa da zmaga manjšina, če se večina ne briga
za društvene zadeve, in se reče, da je zmagala ideja. Gre torej predvsem za to, katera ideja je zmagala ne oziraje se na vojsko, ker pri tej odločuje samo število in dobra pripravljenost. Vi pravite, da se vse ideje prežive in da nove ideje vedno zmagujejo nad starimi. Jaz trdim, da se prežive samo oblike, ideje ostanejo. Po vašem se je ideja narodnosti preživela, zato je naravno, da zdaj zmaguje internacionalna marksistična ideja. Jaz pa pravim, da se narodna ideja ni preživela, ampak samo njena prejšnja oblika. Isto velja glede verske ideje. Mnogi so mislili in pisali, da je vera mrtva, da se je preživela itd. V resnici se je preživela le stara oblika vere (srednjeveška, ali ona, ki smo jo imeli še pred sto leti). Moderna doba išče nove oblike za isto čuvstvo, ki ga imenujemo versko čuvstvo in seveda — zatreti. Bili so časi n. pr., ko se je zdelo, da je nasprotna ideja popolnoma zmagala (spomnimo se na 18. filozofski
AKCIJA NARODNE OBRANE »SVOJI K SVOJIM« NA VASI
Kot nam poročajo, se je vršil dne 26. avgusta t. 1. v mestu Knič v srcu Šumadije velik gospodarski miting Narodne Odbrane, katerega se je udeležilo nad 3000 ljudi, v prvi vrsti šumadijskih kmetov, ki so od daleč prihiteli, da čujejo pošteno besedo in dobronamerne nasvete Narodne Odbrane. Manifestacija je pričela ob 10. s službo božjo, nakar je ob 11. uri predsednik sreskega odbora otvoril zborovanje. Miting se je pretvoril v pravo manifestacijo, ki je jasno dokazala, da narod odobrava mirno in resno pot Narodne Odbrane ter da njeno delo kljub pomanjkanju vsega pompa ne bo ostalo brez uspeha.
Sluibene vesti
ZAHTEVA ČLANSKIH IMENIKOV
Krajevne organizacije: Gorje, Gornji grad, Hrastnik, Kočevje, Kranj, Križe, Krško, Laško, Lesce, Litija, Ljubljana-mesto, Ljubljana-Sv. Jakob-Trnovo-Barje, Ljubljana - kolodvorsko - bežigrajski okraj, Preserje, Rajhenburg-Senovo, Škofja Loka, Šoštanj, Trbovlje, Zagorje in vsa poverjeništva naj pošljejo takoj poimenske sezname svojega članstva v smislu naše okrožnice št. 820/34, točka IV—3.
Oblastni odbor NO v Ljubljani.
Oblastni odbor je založil nova pravila NO z dvema pravilnikoma. Že v okrožnici št. 820/34 smo opozorili, da mora imeti načeloma vsak član pravila, vendar nekaj naših organizacij in poverjeništev teh pravil še ni naročilo.
Vse te organizacije, kakor tudi one, katerim so pravila pošle, naj jih takoj naroče potrebno število.
Oblastni odbor NO.
Z odlokom komisarja Banovinskega starešinstva ONO v Ljubljani je izključen iz vrst Omladine Narodne Odbrane Lah Mirko iz Rogaške Slatine.
Središnji Odbor Narodne Odbrane v Beogradu je na osnovi člena 8., odstavka V., P vil pod št. 4007 od 7. julija t. 1. potrdil novoizvoljene odbore naslednjih krajevnih org nizacij:
STARA CERKEV PRI KOČEVJU Predsednik: Bedenikovič Mihael, staje, Stara cerkev; podpredsednik:
Jernej, orožnik v p., Koblerje; tajnik: Gr* Alojzij, trgovec, Stara cerkev; blagajnik-- * ževar Ivan, žel. zvan. v p., Mlaka; odboru	'
Crnikovič Julij, prog. nadz. drž. žel., Koce J > Čuk Alojzij, delavec, Mlaka; Drganc J	’
žel. uradnik, Kočevje; Žagar Franc, pos.	T
Gorenje.	.	v	.	Ae.
Nadzorni odbor: Sevšek Martin, zei-lavec, Klinja vas; Žagar Alojzij, posestn Gorenje.
BOROVNICA
Predsednik: Gabriel Drago, žel. uradni :
Borovnica; podpredsednik: Švigelj Franjo
ml-*
Uvl V/ V UlvU J	1-/1	• »OTAgV/AJ X * ^ U J «
trg. sin, Breg; I. tajnik: Lado Franc, akao mik, Borovnica; II. tajnik: Zupan Miha) » postaje, Borovnica; I. blag.: Švigelj FrancT®se pos. sin, Borovnica; II. blagajnik: Zalar J ml., posestnik, Borovnica.	v.t
Nadzorni odbor: Mivšek Viktor, abs. uci •> Borovnica; Suhadolnik Franc, posestnik, » rovnica; Švigelj Franc, trgovec, Breg.
SEVNICA
Predsednik: Vimpolšek Anton, zadru?; uradnik; podpredsednik: Žitnik Maks, učitelj) tajnik in blagajnik: Klemenc Franjo, učitelj; odbornika: dr. Klemenčič Alojzij, odvetni > Železnik Marjan, učitelj, vsi v Sevnici.
V	nedeljo, 16. septembra t. 1. Prife Savezna strelska družina v Kočevju prvo n gradno tekmovalno streljanje. Po tekmi bo vršila prosta zabava v vseh prostorih 8 stilne »Union«.	e
Vse družine in strelce vabimo,^ da prireditve v čimvečjem številu udeleže.
F	Odbor.
»GoriSki Slovenci"
(Spisal Andrej Gabršček. II. knjiga — od leta 1901—1924. V Ljubljani 1984. Str. 632.
Cena 120 Din.)
»Exegi monumentum ...« Tako bi mogel naš goriški narodni borec zapisati na koncu te knjige. »Postavil sem spomenik sebi in vam«. Vam vsem, ki ste se borili na tej lepi zenilji ob Soči, ki je bila naša last od prihoda do danes, čeprav so jo tekom stoletij preplavljale tuje sile in so po mestih in gradovih tuji gospodarji vladali nad slovenskim narodom. A ravno to gospodstvo smo hoteli uničiti in že smo ga zmagovali z našimi zavednimi ljudskimi množicami, ko je zagrmela svetovna vojna. In vse, kar smo storili in pripravili za svojo bodočnost, je postalo žrtev tujega nasilja. Velik je bil boj goriških Slovencev za svobodo in prosveto. O tem nam govori ta obširna knjiga, ki tvori skupno s I. delom nad 1000 strani obsežno politično zgodovino našega naroda onstran Nanosa od 1. 1848. dalje. Res, to je spomenik, ogromen spomenik, naš spomenik ob Soči. Pisatelj nam obeta še tretjo zanimivo knjigo »Trst in Istra«, ki izide 1. 1935 za veliko noč, a dasi bo gotovo enako važna za nas, ker je bila usoda teh dežel vedno ozko združena, vendar bo to samo še dodatek k temu spomeniku. Mi samo že'limo pisatelju zdravja in moči, da dovrši svoje življenjsko delo.
Res je, da vse to, kar čitamo v tej knjigi, zanima posebno nas, ki smo sami doživljali vso to borbo in vemo, kaj so pomenile vse tiste male zmage, ki smo se jih veselili kot napredni in nacionalni ljudje. Zato tako radi čitamo tudi o tistih malenkostnih dogodkih, osebnih vesteh in drobnih novicah, saj je bilo vse naše življenje zapopadeno baš v teh ma-
lih dogodkih, ki so pomenili za nas važne uspehe v našem boju za vsako ped zemlje. Vse to znajo ceniti le mali narodi, ki še ne poznajo mednarodne in svetovne politike — ker se tam — vsaj na videz — vse odločuje o njih usodi. Šele, ko je potrkala svetovna vihra na naša vrata, smo spoznali, da smo se prej premalo brigali za tuji svet, oziroma, da smo tuji svet premalo seznanjali z nami. Pisatelj govori tudi o tem. Vendar, če si imamo v tem oziru drugi kaj očitati, naš pisatelj lahko z mirno vestjo polaga obračun tudi o tem. Kjer je mogel, je zastopal Slovence tako, da se je govorilo o njih in priznati se mora, da je imel mnogo bolj odprt razgled v svet kakor narodni voditelji v središču Slovenije. V tem pogledu so bili pred vojno sploh naši tržaški, istrski in goriški narodni politiki mnogo bolj radikalni kakor kranjski in štajerski. Bližina tuje države in morja, posebno pa laška iredenta je — širila politično obzorje iz avstrijske zaostalosti v nove svetove. Odtod tudi nesoglasje, ki se je tako rado pojavljalo med bivšo kranjsko in našo primorsko politiko. Tudi južni, oziroma goriški temperament je odločal pri tem. Če primerjamo našega Korošca ali Kranjca z našim Kraševcem ali Goričanom, kakšna razlika! Zato se je dalo na Goriškem drugače uspešno delati kakor n. pr. na Koroškem ali Štajerskem. Vendar je bil napredek goriških Slovencev v teku pol stoletja tako ogromen, da pri čitanju knjige nehote dajemo priznanje ne le voditeljem, ampak tudi narodu, ki je tako rad sledil onim, ki so mu želeli dobro. Pisatelj stoji ves čas v sredi tega velikega pohoda goriških Slovencev. V njem se srečno druži praktičen talent z idealnim poletom, gospodarska organizacija mu omogoča tudi politične uspehe. Njegovi bivši in sedanji politični nasprotniki
bodo skušali morda pokazati položaj v drugačni luči, toda slovenska nacionalna zgodovina bo dala našemu boritelju prav; je res neverjetno, kaj je pomenil en sam človek na svojem mestu; le srečen temperament je ohranil pisatelju ono dobro voljo in neugnano energijo, s katero je vršil svoje poslanstvo. O njem res lahko rečemo, da je bil pra-
vi	mož na svojem mestu. Če pogledamo seznam knjig, ki jih je izdala »Goriška tiskarna« (nepopoln seznam se nahaja na str. 603), bomo spoznali, kakšen pomen je imela ta podjetnost za slovensko literaturo. Saj vemo, kako je mladina čitala te knjige. Danes jih povsod manjka. Italijanska granata je med vojno padla v zalogo in uničila na tisoče knjig. Mnoge bo treba nadomestiti z novimi izdajami. Naše knjižnice so po vojni pogrešale goriške založbe. Spominjam se slovanskega kongresa v Sofiji. Tam je šlo za zvezo slovanski akademij. Nastalo je vprašanje: Kaj pa »Matice«...? Nekateri so smatrali »Matice«, kakor je bila n. pr. slovenska, hrvatska, češka, za manj vredne. Ker so imeli Hrvati in Čehi svoje akademije, se tudi niso zavzemali posebno za »Matice«. Zato pa je bil tem bolj Andrej Gabršček bojevit, da spravi v zvezo »Matice« onih narodov, ki nimajo akademij. Vsi so ga poznali in njegov nastop je imel uspeh. Zastopnik malega dela obmejnih Slovencev se je boril za slovensko središče, ki je sicer tako rado s preziranjem gledalo na vse, kar ni kranjskega. Čudovita je agilnost tega moža, ki ga najdemo povsod, kjer se odloča o naši bodočnosti. Drugi so smatrali razne kongrese morda za luksus in zabavo, iz knjige pa vidimo, kako važno je bilo, da smo se oglašali na njih in seznanjali slovanski svet s svojimi razmerami; vse, kar smo
_ — __lili 2 „	1,	.. In »t	nlrn/ln
Pisatelj spremlja svoje Goričane vse.v^ svetovne vojne in skozi begunska tabori* do zopetne vrnitve na domača tla, vse do stega časa, ko je rimski fašizem sklenil uniči slovensko pleme ob Soči. Od tedaj J emigrant in besede, ki jih govori na kon v imenu emigrantov, so opravičene. Dostave*’ ki obsega nasilja, požige, umore itd. v t. * • »Julijski krajini«, nas spominja na nekdaj pašiluke na Balkanu in na razne spomenic ’ ki jih je čitala Evropa o dogodkih v Maceo niji in drugod za časa turške vlade. Tako s uveljavlja 20001etna kultura na goriških tie • Zato bo nam ta knjiga res to, kar piše o W Ivan Hribar v pismu, ki je priloženo. Nar# no je, da jo bodo radi prebirali posebno o j ki so v onih letih pred vojno živeli in del ^ na tem lepem koščku slovenske zenilje> vsi, ki smo od daleč spremljali veliki Pre*gd rod. Saj je bila Gorica z »Vedo« itd. P^ge vojno središče našega nacionalnega dela-to delo je omogočal A. Gabršček s svojo ložniško podjetnostjo.	e,
»Goriške Slovence« pa bi morala . P jZ, birati posebno mladina, ne le ona, ki l ge gnana z rodnih tal, ampak vsa naša uef z]ia mladina, da spozna boj za našo zemljo i’ pravilno ceniti narodno svobodo. Saj J velik kos naše zgodovine.	..a>
Vsem drugim pa veljajo besede Pjf^giti ki pričakuje podpore, da bo mogel do svoje delo. To — mislim — želimo voV0 je tudi naša dolžnost, da podpremo “J ^ed delo s tem, da uvrstimo njegovo knjife, ^ bo svoje najljubše in poskrbimo za to, stro; poleg svojega dela plačeval tisKo žrtvovai škov iz svojega. Mislim, da je a«v * življenj-za Slovence, da tudi mi k	jn knjigo
skemu delu položimo svoj od
Sdgovornl arednik Miroslav MateHi. — Iida)a n Narodna obrambna tiskovno »drago, r. a. a o. a., Ernest Vargaaon. — Tiska tiskarna Merkur
(predstavnik Otmar Mlhalek). Vsi ▼ Ljubljan