STUDIJSKA BIBLIOTEKA itm 41 PofttniM LJUBLJANA «a(0.amla V Trsta« v petek 17, februarja, IMS. - Lato VI. it .Vilka tO oent. Letnik Ull rasen p«o«d»tfk*. Na*očmi»*< x* 1 38.—, c«lo bio L 75.—, v inniMiitTti .▼tik« 30 «t. — OtftMiiM z« 1 u za trgovale« in obrta« oglas« L I-—, za o L 140, ogla«« denarnih zarodov L na prvi strani L 2.— EDINOST Uradniitvo In upravniitvo: Trst (3), uiloa S. Francaaco d'Anisi 20, T»-l«fen 11-67. Dopki naj m poiiljtjo iskljttflao uredniitvu, oglasi, reklamacije in denar pa upramilhru. Rokopisi «« ca vračajo. Nefraakiraoa pisma m n« sprejemajo. — Last. zaloiba in tfak Ttekame «Bri obrambi dežele ali pri ohranjevanju njenega materialnega in moralnega življenja. Takoj so se našli med Francozi dovtiparji, ki so se pošalili iz te določbe, češ da bo imela vlada pravico poklicati v službo armade na podlagi omenjenega paragrafa celo tudi dojenčke. Dovtip je šel na račun presploš-ne in nejasne redakcije novega •zakona. Njegova vsebina pa je kajpada prav resne narave: Francozi in vse Francozinje so v slučaju vojne podvrženi bram-bni dolžnosti; istotako vse organizacije, ekonomske in druge. Skratka: čim izbruhne vojna, se ves francoski narod pretvori avtomatično v eno samo štiri-desetmilijonsko armado, ki bo na razpolago generalnemu štabu, kateri bo uporabljal moške in ženske lam, kjer bodo domovini od največje koristi. Važno je pri tem dejstvo, da novi zakoni ne delajo razlike med borci in neborci, tako da bo imel generalni štab proste roke. Kot rečeno, bo tvorilo novo francosko «vojaško ustavo» četvero zakonov: en zakon se nanaša na splošno organizacijo armade, drugi na organizacijo prebivalstva ob času vojne, dalje naborni zakon in končno zakon o kadrih in številnem stanju edinic. Prvi teh zakonov je bil »prejet Že v obeh zbornicah, v poslanski zbornici in v senatu. Drugi — o organizaciji ljudstva ob času vojne — je bil sprejet v poslanski zbornici ter se nahaja te dni pred senatom. Tretji je pred senatovo komisijo za vojaška vprašanja in četrti pred enako komisijo poslanske zbornice. Med številnimi določbami so nekatere, ki vzbujajo posebno ostre kritike s strani javnosti. To velja predvsem glede onih paragrafov, ki se nanašajo na mobilizacijo žensk. Ali je dopustno, da se v slučaju mobilizacije pokličejo v vojaško služi-bo n. pr. družinske matere in se iztržejo iz družine in od nedoraslih otrok? Pod vplivom teh kritik je višja zbornica spremenila oni del besedila, ki se je nanašal na to vprašanje, tako da bodo proste vojaških obvez vse družinske matere in žene mobiliziranih vojakov, katere imajo enega ali več otrok pod 15. letom. To spremembo je narekoval senatu tudi že neki drug pomislek zelo resne narave. Izkušnje v zadnji vojni učijo namreč, da je duh na fronti se na-hajajočih vojakov v veliki meri odvisen od tega, ali imajo gotovost, da so njihove družine na varnem doma in ne raztresene in razbrcane. Tudi senat pa je odobril one določbe, ki se nanašajo na rekvizicijo to varen in drugih podjetij s strani vlade. Tudi v tem pogledu so se upošteval pouki zadnje vojne, namreč žalostne izkušnje s takoimenova-nimi vojnimi dobičkarji. Določbe novih zakonov so prirejene tako, da bo ob času vojne izključena realizacija dobičkov in s tem preprečeno pojavljanje vojnih bogatašev, ki so tvorili že v zadnji vojni najnevarnejši vir demoralizacije frontnih borcev. To so seveda le najglavnejše poteze novih francoskih vojaških zakonov. Kot celota predstavljajo načrt ne v^č za splošno mobilizacijo brambnih sil države v do sedaj običajnem pomenu te besede, temveč za v jpravem in polnem pomenu besede vesoljno mobilizacijo vsega prebivalstva po geslu; «vse kar leze ino gre.» Brez dvoma ima taka ((vesoljna mobilizacija« to dobro1 stran, da poveča v ogromni meri vojaško silo države. Za Francijo, katere prebivalstvo ise ne množi, temveč prej nazaduje po Številu, je ta mera morda tudi neobhodno potrebna. Toda če pomislimo, kakšen bo položaj, ko bodo slični zakoni v veljavi po vseh državah, tako da bodo po napovedi vojne postale cele države le nekaka ogromna taborišča, kjer ne bo moral niti celo mogel sovražnik ničesar več spoštovati, potem je treba priznati, da Človeštvo le Še ni videlo pravih vojnih grozot in pravega vojnega trpljenja ter da je bila zadnja vojna s tega vidjfca le nedolžna igrača! % Rimski „tiiornale (Titana" fspo o stabilizaciji Ure RIM, 16. Na svoji današnji seji je nadaljevala visoka zbornica z razpravo o kr» ukazu, s katerim je bila stabilizirana italijanska lira. Kot ppvi govornik je nastopil senator. Baocelli, ki je poudarjal ogromno važnost stabilizacije za razvoj nacionalnega gospodarstva, kateremu se ni treba več bati naraščanja in padanja vrednosti lire, marveč lahko gleda z gotovostjo v bodočnost. Med njegovim govorom se je odigral smeJen incident, ki je sfpravil vso zbornico v dobro voljo. Ker je predsednik. Tit-toni mislil, da je senator dokončal svoj govor, je podelil besedo naslednjemu priglašenemu govorniku senatorju Anconi. Ko je senator Baccelli med spdošnim smehom ugovarjal, češ da še ni končal svojega govora, se mu je med še večjim smehom odrezal on. Tittoni: «Vaše poslednje besede so se mi zdele kot krasen zaključek vašega govora.» Senator Aiucona je s svoje strani povdarjal, da je bila stabilizacija lire tako uspešna, predvsem spričo velike moH fa-šistovske vlade. Senator Nicolini je obširno pojasnjeval blagodejne posledice, katere je prinesla stabilizacija lire italijanski trgovini, industriji, zlasti pa poljedelstvu. Kot poslednja dva govornika sta nastopila danes senatorja Morpurgo in Grispolti, ki sta istotako naglašala veliko važnosit stabilizacije in podcrtavala velike zasluge vlade, da je bila ta stabilizacija tako uspešno izvedena. Ha m$m mlaistrstva RIM, 16. Zbornici je bil včeraj predložen proračun prometnega ministrstva za poslovno leto 1928-29. Proračun predvideva 594,631.475 lir stroškov, t. j. za 306,913.500 lir več, nego je bilo predvidevano v prejšnjem proračunu. Ta razlika je v zvezi z dejsitvom, da je prometno ministrstvo prevzelo obveznosti ministrstva za javna dela, v kolikor se nanašajo na generalno vaje in avtomobile. Veliki raport orožnikov RIM, 16. V soboto zjutraj se bo vršil v palači Viminale veliki raport karabinirjev. Raport bo imel načelnik vlade in se ga bodo kakor v preteklem letu u-deležili visi orožniški generali, vsi višji častniki glavnega po-veljmištva in vsi polkovniki le- grij. sbttmi v RIM, 16. V danaSnjem «Oior-nale dT*alla» se bavi njegov ravnatelj Virginij Gayda s fiskalno diktaturo Beograda, ki predstavlja po njegovem mnenju zanimiv dokument vi vprašanju narodnih manjšin. V uvodu svojega članka pravi Vlrginij Gayda, da je sledil z zanimanjem burnim debatam v jugoslovanski narodni skupščini o notranji politiki beograjske vlade, ki so imele za posledico njeno demisijo. Ker je zvest v Evropi tako malo spo-štomemu na«Čelu nevmeftava-nja v notranje zadeve drugih držav, bi se, pravi člankar, ne bavil z onimi debatami, če ne bi imele že po sreo j i naravi tudi zunanjepolitičen pomen, ki je v tesni zvezi z gibanjem, s katerim je imela tudi Italija že večkrat opraviti. Po ugotovitvi, da so jugoelovenske opozicijske skupine obtoževale beograjsko vlado radi slabe uprave novih, po vojni priključenih pokrajin, pri čemer so oškodovane tudi mnoge narodne manjšine, ker se po njegovem mnenju sklada prebivalstvo v onih pokrajinah iz Hrvatov in Slovencev — sorodnih sicer, a ne istovetnih s Srbi — ter Italijanov, Madžarov, Nemcev, Rcrmunov, Bolgarov, Albancev, Grkov in Turkov, izjavlja člankar, da hoče posvetiti svojo posebno pozornost eni izmed točk onih pritožb, in sicer fiskalnemu režimu. Tu navaja člankar izvleček i« beograjskega lista «Ekonoanista» o podatkih glede davčnih bremen v posameznih jugosiovenakih pokrajinah, kateri so, kakor znano, tostran Save mnogo večja nego v prejšnji Srbiji, ter prihaja do zaključka, da morajo plačevati Nemci, Madžari, Hrvatje, Slovenci in. člani drugih narodov večje davke, nego jih plačujejo Srbi, kar po njegovem mnenju jasno priča-o oni vojaški diktaturi Beograda, ki je v notranji politiki ravno tako nasilna napram ne srbskim narodom, kakor je v zunanji politiki napram sosednim državam, med katerimi se nahaja v prvi vrsti Italija. «2eleli bi si,» nadaljuje člankar, «da bi bile tudi te okolnoeti znane in uvaževane med onimi preko alpskim i agitatorj i, katerih raziskovanja in ovadbe se nanašajo skoro izključno le na Italijo. * „Hrvatski in slovenski bratje iz Julijrske Krajine**, na katere se nanaša toliko vzdihu-jočih pozivov, vojaških ročnih knjig in beograjskih nacionalističnih časopisov, bi mogli le stežka dokazati, da plačujejo večje davke nego Italijani. Vse-nemici iz Monakovega in Ino-mosta bi morali še enkrat priznati, da so med tem, ko se bavi jo s Kalvarijo Nemcev v Po-adižju, docela pozabili na usodo Nemcev v drugih deželah na nadzomištvo za železnice, tram> j13^' ?^hodu ?n . z*P*du.» Po . ' i -t rm tt -w »4- -tt i a a Ir a ma m Odkritje spominske plettte v Brindisiju Takoj za tem člankom prinaša rimski list dopis iz Rrindi&ija, katerem mu njegov tamkajšnji dopisnik sporoča besedilo napisa na spominski plošči, ki je bila odikrita dne 10. februarja 1924. v Brindisiju v spomin na rešitev srbske vojske, in besedilo govora, katerega je imel ob oni priliki jugoslovenski vojaški ataše v Rimu general Ječme-nić. Tako napis na spominski plošči kakor govor j ugoslovenskega vojaškega atašeja sta polna hvale za italijansko mornarico. Nov preokret pr! pogajanih med radikali In demokrati jn- »opetni ugotovitvi neenake razdelitve davčnih bremen, pari čemer so Srbi na boljšem^ se nsu-giba člankar k mnenju, da zasleduje ta razdelitev tudi politični pomen, ker se namerava z njo ovirati gospodarski napredek in tako oslabiti politični vpliv novih pokrajin, Beogradu in Srbom pa ohraniti politično vodstvo. «Tu vstaja pred nami z vso jasnostjo,« zaključuje člankar, Minister Titnlescn ▼ San. Roma SAN REMO, 16. Danes je prispel iz Pariza semkaj romunski zunanji minister Titulescu, ki se je nastanil v hotelu «Mira-mare Palace». Tu se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Stresemannom in se bosta raz-govarjala o nekaterih važnih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Romunije. Izjalovljen poskus bog* 6ez mojo AOSTA* 15. Patrulja finančnih stražnikov, orožnikov in miličnikov je predvčerajšnjim ustavila na Malem Sv. Bernardu tri može iz Benečije, ki so nameravali pobegniti čez mejo, ko je na gori divjala snežna nevihta. Aretiranci so priznali svojo namero. Eno uro pozneje so miličniki aretirali na meji dva delavca iz Kalabrije, ki sta se bila tudi namenila, da pobegneta, preko meje. «vpra»anje narodnih manjšin v Jugoslaviji, ki je mednarodnega pomena, in to ne samo radi pogodb, ki ga urejujejo in Beogradu nalagajo tozadevne obveze, ampak tudi radi agitacije, katero iSo organizirali za rešitev manjšinskih vprašanj agitatorji mnogih držav, med katerimi Jugoslavija ni poslednja. Ker obstojajo skupine in stranke, in se razburjajo radi neznatnih nemških in slovanskih manjdin v Italiji, je pravično, da se Italija radi jasnosti in potrebnega primerjanja sklicuje na položaj manjšin v drugih državah. Razni dogodki lahko dokažejo, da vlada v Jugoslaviji režim zatiranja in preganjanja skoro vseh narodnih manjšin, ki so tetko prizadete tudi v svoji celokup-n os ti.. Te narodne manjšim tvorijo žive priče politike, ki pripravlja s svojim nedostojnim razburjanjem vojno in ki noče miru niti v okviru mej 4i£ave.» bo sestavljena nova goslevenska vlada? BEOGRAD, 16. Dočim je bil položaj v poslednjih dveh dneh na docela mrtvi točki in je tudi še danes dopoldne izgledalo, da današnji dan ne bo prinesel razčiščenja, je prišlo tekom po« poldneva do preokreta. Prvotno je bil sklican za 17. uro demokratski poslanski klub k seji, da sklepa o predlogu Vukičevi-ča glede rešitve spora o port^ felju notranjega ministrstva na ta način, da bi dobil ta resort dir. Korošec. PO tej seji bi se imel sestati radikalski klub, da zavzame svoje stališče k tozadevnim sklepom demokratskega poslanskega kluba. Dogodki in pogajanja pa so krenila v drugo smer. Ob 16. uri je posetil Eiavidović predsednika kmetisko-demokrat-ske koalicije Pribičevića ter imel ž njim dolgotrajen razgovor. Na tem sestanku je Davidović obvestil Pribičevića, da bi bilo sedaj nujno potrebno, da v&topi kmetsko - demokratska koalicija v vlado, tudi če bi jo sestavil Vukičevič. Pri tem je povdarjal, da se je položaj popolnoma spremenil ter da bi na tak način bila vlada sestavljena že jutri. Pribičević je v svojem odgovoru naglasil, da o sodelovanju kmetsko - demokratske koalicije z vlado pod vodstvom Vukičevića ne more biti govora. Nato se je Davidović ponovno sestal z Vukičevičem. Po tem sestanku pa sta odšla oba v prostore svojih klubov ter tam na kratko poročala o položaju. Po seji demokratskega kluba sta se spe t sestala Davidović in Pribičević. Na tem sestanku, ki se je vršil v predisedništvu demokratskega kluba, je Davidović obrazločii načelniku SDS, zakaj smatra vstop kmetsko-demo-kratske koalicije v vlado za nujno potreben. Po sestanku se je Pribićević povrnil v svoj klub, Davidiović pa je odšel v ministrsko sobo narodne skupščine, kjer ga je med tem pričakoval Vukičevič. Njun sestanek je trajal do 18. ure. Davidović je bil po sestanku napram novinarjem nenavadno rezerviran, bolj zgovoren pa je bil Vukičević, ki je na razna vprašanja novinarjev izjavil: «Mislim, da bo do jutri zvečer vlada Že sestavljena.» Podrobnejše informacije je odklonil ter nato naglo odšel v radikalski klub, kjer so bili zbrani skoro vsi radikalski poslanci. Vukičevič je takoj otvo-ril sejo kluba ter podal poročilo o položaju. Po seji je odšel na dvor. Njegova avdijenca je trajala skoro dve uri. Ko se je vračal z dvora, je odklonil novinarjem vsako izjavo. Davidović je po svojem sestanku z Vutkičevićem odšel v demokratski poslanski klub, ki je imel istotako svojo sejo in je na tej seji Davidović podal podrobno poročilo o položaju. Povdarjal je, da gre pred vsem za to, da vstopi v vlado tudi kmetsko-demokratska koalicija. Položaj je resen, je nadaljeval, zaradi tega se trudimo, da vstopijo v vlado vise večje skupine. Demokratski klub je vzel poročilo Davidovića na znanje. Demokratski klub se sestane znova jutri dopoldne, da zavtzame svoje srtališče k položaju, ki je nastal po današnjih razgovorih. Vukičevič je pozneje 1imel v vladnem predsedništvu daljši z dr. Korošcem. Iz njegove okolice se je zvečer med novinarje raspirila vest, da bo jutri sestavljena vlada neglede na to, ali bo kmetsko-demokratska koalicija pristala na sode-lovanje z vladno večino ali ne. Oakotfrna železnloa od Beograda do Jadrana bo oivcTjena meseca aprila BEOGRAD, 16. Nova ozkotirna železnica Beograd - Obreno-vac - Jadran, ki bo omogočila direktno ozkotirno zvezo med Beogradom, Bosno, in juino Dalmacijo, bo krog Velike noči izročena javnemu prometu. Najtežja tehnična dela so v glavnem že dokončana. Gradnja te proge traja skoro že dve leti. Izjave ministra Burooa po trditvah bolgarskega lista ✓ «Zeven.o» SOFIJA, Cankovu blizu stoječi list «Zeveno» je priobčil pomemben članek, glasom katerega je zunanji minister Burov na poslednji seji ministrskega sveta podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju, ki je baje zelo vznemirilo ministre. Burov je na podlagi dejstev dokazal, da se je položaj na bolgar-sko-jugoslovenski meji poostril. -V zadnjem, Času se vedno bolj pogost Ottl a čujejo vesti, da se zbirajo na tej meji jugoslovenske čete. Tudi sicer je glasom tega poročila bolgarski zunanje-politični položaj resen, dasi tozadevni oficijelni komunike zanika vsako nevarnost. Jasni znaki govorijo tudi o popuščanju Anglije od njene bolgarofilske politike in o njeni vedno večji naklonjenosti napram Jugoslaviji. Minister je utemeljil to svojo trditev z dejstvom, da je bila bolgarska prošnja za majhno posojilo odklonje-na, dočim je bil Jugoslaviji zagotovljen ogromen kredit pod zelo ugodnimi pogoji. Kot sinvpton tega angleškega protibolgarskega gibanja je smatral tudi angleški korak pri bolgarski vladi, nai se namreč internirajo aktivni člani mace-denske revolucionarne organizacije. Kakor se je namreč doznalo, je jugosk>venska vlada dala sestaviti seznaim voditeljev «raake-donstvujuš©ih», katerega je potem angleška vlada potom svojega zastopnika v Sofiji predložila bolgarski. «Zeveno» v ostalem delu svojega 'članka ostro napada bolgarsko zunanjo politiko. Romunska 7n Grško Razgovor med Titulascom in Veaizelosom RIM, 16. Agenciji «Atmo» poročajo iz Beograda: Tukajšnji politični krogi mnogo komentirajo dolgi razgovor, ki ga je z VeniEelosom imel romunski zunanji minister Titulescu pred svojim odhodom iz Pariza. Obenem naglašajo, da so danes od-nofiaji med Romunsko in Grško več kot prisrčni. Do tega so privedle medsebojne koncesije, prispeval pa je k 'zbližan/ju med o-bema državama predvsem romunski poslanik v Atenah Lan-za Rascame, ki je bil svoj čas poslanik v Beogradu. H vUtrc fcealltHS v Hsrnrijl Pred novimi volitvami? BERLIN, 15. Med vladnimi strankami je pred časom nastal spor radi novega šolskega zakona. Vedno znova so se skušali glavni politični voditelji sporazumeti na podlagi kakega kompromisa. Vladni koaliciji je pretila dan za dnem kriza Danes doznava agencija «Wolff», kot pravi poročilo, iz zanesljivih virov, da se je tekom današnjih dopoldanskih razgovorov med ministri in načelniki koalicijskih strank ugotovilo, da ni mogoč nikak sporazum med posameznimi strankami "glede šolskega vprašanja. Gkisom tega poročila so zastopniki cen-truma in bavarske ljudske stranke izjavili, da so mnenja, da mora povodom spora v vprašanju šolstva razpasti vladna koalicija. Centrum in bavarska ljudska stranka bosta scdelova-li z vladno večino v smislu poslanice predsednika republike Hirudenburga le še toliko časa, da se uredijo najnujnejša in najvažnejša vprašanja. Iz dobro poučenih krogov so se pričele napovedovati nove volitve, ki bi se naj vršile tekom meseca maja. Kancelar dr. Selpel o »rojem razgovora z dr. Bb nešem DUNAJ, 15. Praški poročeva« lec tukajšnjega lista «Neue Freie Presse» je imel z dr. SeU palom še pred njegovim odhodom iz Prage razgovor. Zvezni kancelar mu je glede svojega sestanka z zunanjim ministrom dr. Benešem. med drugim dejal: Dr. Beneš in jaz sva govoriia o vprašanju prenosa sedeža Družbe narodov iz Ženeve na Dunaj in sva si v tej zadevi izmenjala svoja naziranja. V tej zvezi sva se razgovarjala o vprašanju Družbe narodov na splošno. Kot znano, je dr. Beneš načelnik družbinega odbo- a za proučevanje vprašanj o arbitia-ži, varnosti in razorožitvi. Bilo mi je zelo všeč, da mi je ob tej priliki pojasnil sedanji položaj v tem odboru in da mi je marsikaj povedal o vprašanjih, s katerimi se bosta v prihodnjih mesecih bavila Družba narodov in njen svet. Arbitražna pogodba med Italijo in Zedinj enimi državami bo nalikovala asierlško-irancoski WASHINGTON, 16. Včeraj smo poročali, da se imajo v kratkem pričeti pogajanja med diplomatičnimi zastopniki Italije in Združenih držav za sklenitev arbitražne pogodbe. Danes poroča agencija «United Press«, da se tozadevne vesti potrjujejo in da se bo sklenila pogodba, ki bo nalikovala prod kratkim med Francijo in Zadi-njenimi državami sklenjeni pogodbi. Nova arbitražna pogodba bo nadomestila pogodbo, imenovano po Rootu, ki je zapadla pred Štirimi leti. Kakor ameriško-francoska, tako tudi ameriška-italijanska pogodba ne bo vsebovala nikake klavzule, ki bi se nanašala na notranjepolitično zadeve obeh pogodbenih strank. Potemtakem ta pogodba ne bo v nikaki zvezi z italijanskim izse-ljeniškim vprašanjem. Nova norveška vlada sestavljena OSLO, 16. Kot smo zadnjič napovedali, je dobil mandat za sestavo nove vlade načelnik demokratične parlamentarne skupine, to je Movvinkel, ki je tekom včerajšnjega dne res sestavil novi kabinet. Drobne vesti Neereča v rudniku PALERMO, 16. V Sommatinu pri Caltaniasetti je v rudniku Trabla eksplodiral premogovni plin. Devetnajst rudarjev je zadobilo opekline po raznih delih telesa. Letalska tekma New Tork -Os ten de. Neki bogat Belgijec v Zedinje-nih državah je organiziral letalno tekmo med New Yorkom in Ostende-jem, znanem kopališču. Te tekme se bodo lahko udeležili letalci vseh držav. Doslej se je k tekmi prijavilo že petnajst letal. Nagrade so se tudi že določile in bodo znašale en milijon belgijskih frankov (2 in pol milijona lir) za glavnega zmagovalca, 200.000 za drugega in 100.000 za tretjega. Francoska letalca v New Torku. Letalca Costes in Le Brix sta dovršila svoje zračno potovanje na letalu, imenovanem po prvih francoskih žrtvah poskusa preko-oceanskega poleta Nungesser -Coli, dospevši v New York. Pred Štirimi meseci sta bila zapustila Pariz, letela nad Afriko in Južno Ameriko. Njun polet je bil podoben De Pinedoveinu. Oba letalca sta z enim in istim motorjem preletela 37.000 kilometrov v 214 urah, kar znaša na uro 173 kilometrov srednj^ hitrosti. Od Wa-shingtona je spremljalo šest amerikanskih vojaških letal francosko letalo prav do letališča v New Yorku, kjer je velika množica navdušeno pozdravljala drzna letalca. Olimpijada duha. Letošnje poletje bo zbrana športna mladina vseh petih delov sveta v Amsterdamu, da bo merila svoje sile. Ob tej priliki so se opozorili tudi književniki, naj odpošljejo v Amsterdam svoje lirične, epične spise, če imajo športno vsebino. Delila se bodo zlata in srebrna odlikovanja. Olimpski odbor bo sprejemal pesmi, ode, himne, igrokaze, burke, romane, novele, črtice in pose/bno razsodišče bo razsojalo, katero delo naj se odlikuje. Mopelska ialnje Ceren dorži, predsednik vlade mongolskega naroda je umrl po daljši bolezni. Imel je eden in Šestdeset let. Mongolska vlada je sklenila tridenevno žalovanje po pokojnem predsedniku. II. cEDINOST* V Tistufdne 17. februarja 1928. Politične beležke AVSTRIJSKI KANCLER DR. SEI-PEL V PRAGI Kot amo poročali med brzojavnimi vestmi, je bil te dni a vb tri j-■ki kancelar dr. Seipel v Pragi. Vea pozornost čehoslovaške javnosti je bila obrnjena na njegov obisk. Dr. Seipel je prišel v Prago na povabilo društva nemških kr-fiCanskih študentov «Akademija», v katerem je imel predavanje o predmetu «Svetovni nazor in narodnost«. Ob času svojega bivanja v Pragi pa je prišel avstrijski kancelar tudi v dotiko z mnogimi vidnejšimi čehoslovaškimi političnimi osebnostmi in ni dvoma, da je njegov obisk blagodejno vplival na utrditev odnošajev med obema sosednima republikama. Prisrčni sprejem, ki ga je bil dr. Seipel deležen v Pragi, jasno dokazuje, da se je nekdanji češko-nemški antagonizem že preživel. In zares danes med Avstrijo in Čehoslovašško ni več spornih vprašanj. Sedanja Avstrija, ki je nasprotnica vsakih imperialističnih teženj, je v mnogih gospodarskih pogledih tesno spojena s Cehoslo-vaško, kar vpliva povoljno na razvoj političnih odnošajev med obema državama. Prihod dr. Seipela v Prago je bil pozdravljen od vodilnih krogov kot prihod vidnega državnika dežele, s katero se vzdržujejo odno-šaji dobrega sosedstva. Na postaji v Pragi je pozdravil dr. Seipela opolnomočeni čehoslo-vaški minister dr. Krofta, a praš- ko avstrijsko kolonijo ie predstavljal poslanik dr. Marek z o sob jem poslaništva. Po svojem prihodu je dr. Seipel obiskal čehoslovaškega zunanjega mitnistraj dr, Beneša. Zvečer po predavanju je priredil avstrijski poslanik dr. Marek poleđino, a pozneje sprejemanje, h kateremu so prišli čehoslovaški ministri dr. Beneš, dr. Spina in dr. Mayer -Harting. Pri tem sestanku so se izmenjale misli glede številnih vprašanj. O odnošajih med Avstrijo in Če-hoslovaško je rekel dr. Seipel: «Cehoslovaški in Avstriji ni treba dvomiti o tem, da se njuni medsebojni odnošaji morejo še bolj razviti. Cehoslovaška in Avstrija nista ne izključno industrijski ne izključno poljedelski drfcavi in vlade morajo večkrat čuvati raznovrstne interese svojih gospodarskih skupin. Upam, da bo bodočnost svetlejša. Na gospodarskem polju se bomo vedno našli, ker smo gospodarski in geografski blizu.» Na vprašanje, kako presoja on sodelovanje Nemcev v čehoslo-slovaški vladi, je dr. Seipel odgovoril: kcTo je čisto notranjepolitično vprašanje. Imam itak preveč dela s politiko v svoji državi, da bi mogel delati opazke o notranji politiki drugih držav. Toda moje trdno politično prepričanje je, "da je negativna politika skoro vedno — slaba, a aktivna skoro vedno, ako ne dobra, pa v vsakem slučaju vsaj boljša nego negativna.« DNEVNE VESTI naznanitev delart In otrok po delih Občinski zdravstveni urad opozarja vse one, ki imajo zaposlene delavke katerekoli starosti in o-troke pod 15. letom starosti po delavnicah, o katerih govorita zakon in pravilnik o delu žensk in otrok, na določbe, ki nalagajo, da se morajo zaposlene ženske in otroci naznaniti. Posebno se opozarja, da se morajo naznanitve napraviti v prvih dveh! mesecih vsakega leta. To velja glede veeh podjetij., ki so označeaia v omenjenih zakonih, torej predvsem za stara podjetja, Dasi so naznanila ta podjetja zaposlene ženske in otroko tudi lani in druga leta, se mora naznanitev kljub temu ponoviti. In sicer do 29. februarja 192». Podjetja, ki se nanovo odpro, ki prenehajo ali se spremenijo v smislu, kot predvideva zakon2 morajo opraviti naznanitev v enem mesecu od dneva, ko se je podjetje odprlo, zaprlo ali prenehalo. Vzorci, na katere je treba napisati naznanitev, se dobivajo brezplačno v občinskem zdravstvenem uradu (Ufficio municipale d'igie-ne), ul. Riccardo Pitteri št. 2, I. nadstropje, vrata št. 6. vsak delavnik od 8. do 12. ure V istem u-radu se naznanitve izročujejo ob istih urah. GŽENSEI SVET* Izšla je pravkar 2. (februarska) Številka te izborne ženske revije s sledečo zanimivo vsebino: Obrazi in duše: Grama Deledda. (Iva Breščakova). - Ob petdesetletnici Otona Župančiča. Pesem. (Anica). - Junakinja zvestobe. Nadaljevanje. {Lea Faturjeva). - Per^ gamenti. Pesem. Nadalj. (Jela Spi-ridonoviš-Savićeva Karlo Kocjan-čič). - Tisa. (Janez Rožencvet). -Žena v jugoslovenski narodni pesmi. Konec. (Franja Miheličeva). -Zimsko svatovanje. Pesem. (Gusta Strniša). - V Karpatih pri Hu-culih. Konec. (Vera Albrechtova).-Ukrajinski sonet. (Vera Albrechtova). - IV. mednarodni kongres za gospodinjstvo v Rimu. (Jerica Zemljanova). — Izvestja: Po ženskem svetu; Materinstvo; Higijena; Kuhinja; Gospodinjstvo; Iz naše skrinje; O lepem vedenju; Književnost in umetnost. ZADNJI TRG V SEŽANI Na trgu v Sežani (13. t. m.) je bilo na prodaj 1063 glav živine, in sicer: 603 krav in volov, 71 telet, 152 konj in 237 prašičev. Cene goveji živini so poskočile, in sicer od 250 na 300—330 L za stot žive teže. Cena teletom od 400—500 lir mrtve teže; konjem cene po navadi; prašički od 100-^200 lir glava, in sicer 5—10-tedenski, starejši dražji. Kupčija na »ploSno prav dobra. Razprodala se je skoro vea boljša živina. Tudi s sadnim drevjem je bila kupčija dobra. Šotorov za razprodajo manufakture in drugih različnih predmetov je bilo na trgu nad 50. Prihodnji tržni dan !bo 22. t. m. Rojstva, smrti ta poroke ▼ Trsta dne 15. februarja 1928. Rojeni: 8; mrtvi: 8; poroke: 5. Iz tržaškega življenja «■ Bi« Po nesreči nevarno obstreljen Včeraj je bil prepeljan v mestno bolnišnico 16-letni kmet Ivan Sto-pančič iz Pregarij v Istri; bil je ranjen na mnogih mestih po trebuhu, stegnih in levi roki; rane so bile povzročene od strela iz lovske puške, nabasane s Sdbrami. Ko je ranjenec dobil potrebno pomoč, ga je zasliSal v bolnišnici nameščeni organ javne varnosti. Temu je fant povedal, da je predvčerajšnjim popoldne šel v družbi varuha Matevža Stepančiča in 17-letnega prijatelja Angela Klun, bi-vajočega v Oprtalju, z vozom po drva v gozd. Ko so se vračali domov, je Klun medpotoma krenil nekje v gozd kraj poti ter prinesel lovsko puško, ki jo je bil svojčas skril v grmovju, da bi mu je orožniki ne zaplenili, ker je ni naznanil. Hotel je pokazati orožje prijatelju. Puška je bila nabasana in fant je ravnal tako nepridno z njo, da je sprožil strel, ki je po nesreči zadel prijatelja. Stepančič je bil sprejet v kirur-gični oddelek. Njegovo stanje je nevarno, ker se je bati, da nastopi zastrupljenje krvi. — Kluna so aretirali orožniki ter ga odvedli v zapor v Buzetu, c Razne nezgode — Pri delu v tovarni olja pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne ponesrečil 56-letni mehanik Ivan Cusma, stanujoč v Carboli zgornji št. 242. Ko je brusil velik kos železa na električnem brusu, je prišel po nesreči z levo roko med železo in brusni kamen, ki mu je odtrgal mezinec ter mu hudo raz-mesaril še dva druga prsta. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake 3 tedne. — V prosti luki Duca D'Aosta, kjer Je v družbi drugih delavcev razkladal raznovrsten gradbeni materijal z Železniškega voza, je 54-letnemu podajaču Ivanu Sinigoju, stanujočemu v ulici M. Luzzatto št. 5, včeraj popoldne padel na desno nogo t ako z van konj ie železa, ki mu je zmečkal palec. Z nekim javnim avtomobilom, ki je slučajno prlvozil tam mimo, je bil Šinigoj prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek, --f Zdraviti se bo moral kakih 15 dni. — Ko je 31-1 etnl kramar Brna-nuel La Porte, stanujoč v ulici Crosada št. 14, včeraj popoldne okoli 15. ure hotel v bližini trgovine Oehler čez Corso V. E. IH., je prišel z desno nogo pod kolo nekega avtomobila, ki je vozil z veliko naglico proti trgu Borsa. Pri tem je mož z a dobil hudo poškodbo v stopalu in najbrž so mu tudi počile kosti. Navzočni so prenesli ponesrečenca v bližnjo lekarno, kamor je kmalu po-temi prihitel zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v par tednih. - Šoferja avtomobila, ki je zakrivil nezgodo, je ustavil neki mestni stražnik. Neereden kolesar 14-letni brivski vajenec Alojzij Tedesco, stanujoč v ulici E. Toti št. 14, se je včeraj popoldne odpravil po nekem opravku s kolesom v Barkovlje. Imel pa je smolo. Ko je privozil v bližino kopališča