Razprave Optimizagijski model poslovnega sistemov kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja dr. Srečko DevjuK, Univerza v Ljubljani. Visoka upravna šola Povzetek Elemente pojma "sistem", pn razvoju sistema kazalnikov, pogosto ne moremo ali ne znamo dovolj upoštevati. Uporaba Kazalnikov ima predvsem za potrebe odločanja posebno prednost, kadar kazalniki tvorijo med seboj sistem. S tem razumemo, da kazalniki oblikujejo povezano celoto z razpoznavnimi vzročno-posledičnimi relacijami. Poznanih je nekaj sistemov kazalnikov, večinoma razvitih iz računovodskih informacijskih sistemov. V prispevku prikazujemo linearni program, kot sintetično metodo, za razvoj sistema kazalnikov. Primer obravnava kazalnike v procesu razžagovanja hlodovine. Spoznamo lahko, da nam predstavljen model zagotavlja sistemski pristop pri razvoju kazalnikov. Ključne besede: Kazalniki, linearni program, razžagovanje hlodovine OPTIMISATION MODEL OF THE BUSINESS SYSTEM AS METHODOLOGICAL BASIS OF THE BALANCED SYSTEM OF PERFORMANCE INDICATORS Abstract In the development of the system of indicators, we often cannot or do not know how to sufficiently take into account the elements of the notion "system". The use of the indicators has, especially with regard to the needs of the decisionmaking, a special advantage when the indicators form a system. This means that the Indicators form a connected whole with identifiable cause-consequence relations. There are a few known systems of indicators which have been mostly developed from the accounting information systems. The article presents the linear programme as a synthetic method for the development of the system of indicators. The example examines the indicators in the process of sawing the logs. We can leam that the presented model allows a system approach to the development of indicators. Key words: indicators, linear programme, sawing of logs Uvod Oblikovanje sistema kazalnikov profitnih ali neprofit-nih organizacij je povezano z vprašanji, kot npr.: Kaj je kazalnik? Kaj je rezultat in kaj vzrok za nastali rezultat? Kako pojasniti nastale razmere (stanje) ali načrtovane cilje? Katera področja (produkti) ali organizacijske enote so pomembni za uspešnost organizacije? Kaj je sistem kazalnikov? V prispevku ne boiito podali odgovorov na vsa navedena vprašanja, nameravamo pa predstaviti metodološki pristop, ki lahko prispeva k bolj celovitemu načinu razvoja sistema kazalnikov. Predstavili bomo primer razvoja sistema kazalnikov iz optimizacij skega modela poslovnega sistema. Optimizacijski model lahko uporabimo kot podlago za presojo vrste vprašanj povezanih z razvojem sistema kazalnikov: ■ razvrščanje kazalnikov med posledične ali rezulta-tivne in vzročne ali interpretativne, ■ primerljivo izražanje kazalnikov po fazah procesa in funkcijskih področjih, ■ celovite strukture kazalnikov po vseh področjih, ki neposredno vplivajo na doseganje kvantitativno izraženih ciljev sistema, ■ razvrščanje ciljev po njihovi pomembnosti in organizacijski strukturi. Kako pristopiti k razvoju sistema kazalnikov in kako pri tem reševati nastale probleme v zvezi s kriteriji, ki jih sistem kazalnikov mora izpolnjevati? To so vprašanja, na katera v konkretnih primerih pogosto ne znamo odgovarjati in ki pogosto vplivajo na misel, da to delo ni vredno takega napora, kot ga zahteva. Ali pa pripelje do pristopa, ki preveč poenostavlja razvoj sistema kazalnikov ali zajema preozko področje (samo nekatere funkcije ali vidike} odločanja v sistemu. V prispevku bomo predstavili nekatere bistvene postu late, pomembne za razvoj sistema kazalnikov. V nadaljevanju bomo opisali uporabo optimizacijskega modela izraženega z linearnim programom kot iqximfa tal NfORM AT IKA 2002 - številka I -ietnikX Srečko Devjak: Optimizacijah i model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja metodo, s katero lahko uspešno rešujemo vrsto zahtev pri razvoju sistema kazalnikov poslovnega sistema. Predstavljeni model je razvit za primer optimizacije razžagovanja hlodovine. Osnovne opredelitve in postulati pri razvoju sistema kazalnikov Kazalniki so za uporabnika relevantne numeriine informacije (Siegvvart, H., 1990, strl2). Taka opredelitev pomeni, da moramo pri razvoju sistema kazalnikov upoštevati dejstva, ki jih navaja vrsta različnih avtorjev: ■ kazalniki morajo hiti uporabniku razumljivi, sicer za njega ne pomenijo informacije (Dvvoratschek, 1971, str. 46) in (Sehott, 1991, str. 19), ■ relevantne informacije so za uporabnika vse tiste informacije, ki jih uporabnik potrebuje, da bi uspešno opravil svoje naloge (Kaplan, Norton, 2000, str. 22) m sistem pomeni, da je oblikovana skupina relevantnih kazalnikov celota: kazalniki so opredeljeni na način, da so možne primerjave in analize medsebojnih povezav za stanja in procese sistema (Dvvoratschek, 1971, str, 23) in (Siegvvart, H., 1990, str. 33), ■ kazalniki morajo omogočati razvoj kvantitativnih modelov za analiziranje in optimiranje odločitev (Ossadnik, 1998, str. 27,57, 58) ■ med kazalniki (iz modelov ) morajo biti vzročno posledične zveze čimbolj razpoznavne (Kaplan, Norton, 2000, str. 313) ■ sistem kazalnikov mora omogočati opredeljevati in zasledovati uresničevanje temeljnih ciljev sistema (Kaplan, Norton, 2000, str.21). V literaturi je možno razbrati celo vrsto takih in podobnih opredelitev ter postulatov o razvoju sistema kazalnikov managerskih informacijskih sistemov ali funkcij čontrollinga. Med seboj se sicer nekoliko razlikujejo, razpoznati pa se da nekatere skupne zahteve za lastnosti sistemov kazalnikov: informacije relevantnih področij, povezanost in konsistentnost, opredelitev stanja in razvoja sistema. Razvoj sistema kazalnikov je po vsebinskem vidiku povezan z vprašanjem distribucije kazalnikov uporabnikom. Pomembno vprašanje komu in katere informacije posredovati moramo obravnavati oh upoštevanju dejstev: ■ kdaj je uporabnik dovolj informiran, ■ kaj je za uporabnika informacija. Po Horvath (Horvath, 1996, str.546) je sistem kazalnikov urejena skupina kazalnikov; ki so v medsebojni povezanosti in kot skupina o določenem področju zagotavljajo celovito informiranost Torej mora uporabniku biti dostopna skupina kazalnikov, ki ga celovito informira o določenem področju. Za oblikovanja kriterijev distribucije kazalnikov je uporabna osnovna opredelitev informacije: da so informacije namensko usmerjene in na nekoga naslovljena sporočila (Turk, 1979, str. 12) in da na osnovi informacije uporabnik sprejme odločitev. Potem lahko povzamemo, da uporabnik mora imeti dostop do vseh tistih kazalnikov iz sistema kazalnikov, ki zadevajo področja njegove pristojnosti. Upoštevati je treba, da vsi kazalniki, ki niso povezani s področjem za katerega je uporabnik pristojen ali odgovoren, za uporabnika niso informacije, ampak ta sporočila zanj pomenijo zgolj (nevtralne) podatke. Pri razvoju sistema kazalnikov obstaja nekaj nevarnosti, zaradi katerih prihaja do pogostega zmanjševanja pomena sistema kazalnikov (Siegvvart, 11., 199U, str. 123): m preveč računovodsko usmerjeni sistemi: pogosto izhajajo kazalniki le iz računovodskih evidenc in bilančnih podatkov (računovodskih analiz pretežno preteklega poslovanja), zato je premalo elementov napovedovanja in kazalnikov razvitih s podatki in informacijami, ki ne spadajo v ožji okvir raču no vodstva, ■ premalo projekcij - napovedi tendenc razvoja dogajanja, preveč kazalnikov o dogajanju v preteklosti (problemi časovnih zamikov - zamud), ■ problemi izražanja kvalitativnih lastnosti s kazalniki (zato pogosto izpuščanje ali napačno prikazovanje), ■ problem pravilnega izbora kazalnikov; problem premajhnega števila kazalnikov jc prav tako nevaren kot problem prevelikega in nekonsistentnega sistema kazalnikov, ki zamegljuje bistvo sporočila, ■ izolirana uporaba sistema kazalnikov v strokovnih skupinah zaradi katerih sistem kazalnikov ne prispeva k uspešnosti vodenja; problem nerazumevanja ali težav v zvezi z dostopnostjo (neustrezno in nerazumljivo predstavljanje, nerodnosti v definicijah kazalnikov, zapletenosti računalniških orodij, ipd.), m pravilnosti interpretacij in logičnih kontrol; pogosto nekonsistentnost sistema zavaja uporabnike kazalnikov pri sklepanju in pripravi odločitev, s tem pa ne omogoča logičnih kontrol vrednosti kazalnikov (nerazumevanja vsebine, neprimerljivos-ti, napačna sklepanja), kar lahko pripelje do napak v sistemu in s tem njegove neuporabnosti, m ocenjevanja vrednosti veličin izven sistema kazalnikov; sistem kazalnikov ne zajema enako podrobno vseli področij (zaradi različnih razlogov), zato mora v sistem biti vključenih toliko kazalnikov, da so zagotovljena tista osnovna področja, ki omogočajo nadaljnjo izvedbo sestavljenih kazalnikov ali katere posebne oblike kazalnikov. 2002 ■ številka i ■ letnik X ¡iptmiimiA NFORM ATIKA Srečko Devjak: Optimizacijah i model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja Oblike izražanja kazalnikov Kazalniki kot numerične informacije se lahko izražajo v obliki: ■ velikosti parametrov obravnavanega pojava (stanje v časovnem trenutku, obseg pojava v obdobju) in ■ relativnih Števil, kot so: strukture (členitev celote na sestavne dele, npr,: plače po spolu), koeficienti (primerjava različnih vsebinsko povezanih pojavov, npr: plača na zaposlenega) in indeksi {primerjava istovrstnih pojavov med enotami ali med obdobji, npr.: indeks povprečne plače dveh podjetij) ter m drugih kazalnikov dinamike pojavov (koeficienti, stopnje rasti,...), povezanosti med pojavi {koeficienti korelacije, determinacije ), izraženih z različnimi koeficienti prirejenimi potrebam primerjanja različnih pojavov (v števcu parametri, ki obravnavanemu pojavu dajejo pozitiven doprinos, v imenovalcu pa parametri, ki z večanjem slabšajo vrednost obravnavanega pojava). Način uporabe kazalnikov Kazalniki se uporabljajo v procesu priprave odločitev za: ■ primerjave v okviru sistema, ■ primerjave z zunanjimi sistemi. Primerjave V okviru sistema se izvajajo predvsem /. vidika: ■ primerjav vrednosti kazalnikov različnih časovnih obdobij ali trenutkov, ■ primerjav planiranih in doseženih vrednosti kazalnikov, ■ primerjav normativno določenih vrednosti kazalnikov s planiranimi in doseženimi (kazalniki onesnaževanja okolja, standardi izvajanja storitev, ipd.) Primerjave poslovnega sistema z drugimi sistemi -primerjalne (benehmarking) analize (v istem poslovnem sistemu ali s sistemi izven njega): ■ po enem kazalniku - enokriterijske primerjave, ■ po več kazalnikih - večkriterijske primerjave. Vsebinska struktura sistema kazalnikov Največ težav povzroča opredelitev vsebinske strukture kazalnikov. Najsplošnejše načelo razvoja sistema kazalnikov je namreč, da kazalnike razvijemo za vsak pojav, kjer želimo izvajati funkcije managementa. Te so v splošnem planiranje in controlling. Seveda s tem nismo dosti dosegli, ker nismo določili, kaj je minimalni obseg in za katera področja je treba kazalnike razviti. Sistemsko gledanje na razvoj kazalnikov predpostavlja, da morajo ti zajeti: m kazalnike stanja sistema, ■ kazalnike procesov in ■ kazalnike odnosov med pojavi v sistemu in z okoljem. V praksi ločujejo v splošnem dve tipični strukturi v sistemih kazalnikov (Groll, 1991, str. 20): m numerično logično piramidno (hierarhično) struk-turirane kazalnike, ■ področno strukturi rane kazalnike. Sistemi piramidno organiziranih kazalnikov so grajeni od sintetičnega (temeljnega) kazalnika ali kazalnikov poslovnega sistema navzdol. Kazalniki spodnjih ravni se določajo po principu matematične sestave elementov kazalnikov gornjih ravni. Sistemi področno strukturi ran i h kazalnikov nimajo piramidne strukture, ampak se v sistem vključijo vsi tisti kazalniki, ki so potrebni, da je predstava o določenem področju poslovnega sistema celovita. Področja, za katera razvijamo kazalnike, se delijo po: ■ funkcijah sistema (npr.:poslovnih funkcijah v podjetju), ■ organizacijskih enotah in ■ programih (npr.:proizvodnih programih, programih storitev). Razvoj strukture kazalnikov po funkcijah sistema lahko, kot primer, posredno razberemo iz funkcijske strukture controllinga (Schott, 1991, str.271): ■ razvojnega področja, ■ nabave, prodaje, ■ pretvarjalnega procesa (proizvodni, storitveni), p logističnega procesa: obseg in gibanje: zalog, transporta, materialnih, finančnih in informacijskih tokov, idr., ■ investicijskih procesov, ■ kadrovskih procesov, ■ projektov, ■ kakovosti, ■ okolja. Sistemi kazalnikov Sisteme kazalnikov najpogosteje razvijajo iz sistema računovodskih kazalnikov, V mnogih je izpostavljen le ekonomski in finančni vidik, zadnjem času uvajajo v sisteme kazalnikov tudi razvojna področja, področja odnosov (zadovoljstvo) s partnerji in odnosov z okoljem. Sistemi kazalnikov, razviti na računovodskih podatkih, so poznani pod naslednjimi nazivi (Horvath, 1996, str.548) in (Siegwart, 1990, str.36): ■ DuPont - sistem kazalnikov, ki temelji na rentabilnosti kapitala (ROI) kot primarnem kazalniku, ■ ZVEI- sistem kazalnikov, ki temelji na rentabilnosti lastniškega kapitala in je dopolnjen s kazalniki stopenj rasti obsega poslovanja, zaposlenosti in uspeha, ^^ "^'»''"^INFORMATIKA 2002 - številka 1 - letnik X Srečko Devjak: Optimizacijah i model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja ■ RL - sistem kazalnikov, ki temelji na dveh sintetičnih kazalnikih, rentabilnosti in likvidnosti. Prav tako zasledimo sisteme kazalnikov, ki jih podjetja sestavljajo po področjih, ki izražajo za njih pomembne lastnosti uspešnosti podjetja; na primer pri Grol-lu {Groll, 1991,str. 171} srečamo kazalnike razvrščene po področjih: ■ kazalniki rentabilnosti, ■ kazalniki prihodkov in ekonomičnosti poslovanja, ■ kazalniki ekonomičnosti delovne sile, ■ kazalniki produktivnosti, ■ kazalniki investicijske dejavnosti, ■ stroškovni kazalniki- Poseben, v zadnjem času izredno aktualen pristop razvoja sistema kazalnikov, sta razvila avtorja Kaplan, R. in Norton, D. (Kaplan, Norton, 2000, str.22). Tu srečamo sistem kazalnikov opredeljen kot strateški managerski sistem za izvajanje poslovne strategije. V tem sistemu je poudarek na vzročno posledičnih zvezah kazalnikov in na uravnoteženosti sistema kazalnikov. Tvorijo ga finančni in nefinančnt kazalniki, ki so tako sestavljeni, da prikazujejo finančne posledice odločitev (ne)finančnih sprememb. Grajen je od zgoraj navzdol, kjer so poslanstvo in strategije pretvorjeni v globalne cilje in kazalnike področij in enot. Kazalniki so urejeni v naslednjo strukturo: ■ finančni vidik, m vidik poslovanja s strankami, M vidik notranjih poslovnih procesov ter m vidik učenja in rasti. Pri vsakem vidiku je treba opredeljevati: splošne cilje, kazalnike, finančne cilje in pobude. Ker gre za sistem kazalnikov kod del celotnega informacijskega sistema, je mišljena udeležba vseh zaposlenih pri razvijanju sistema kazalnikov po vsebinskem in razvojnem vidiku poslovnih vizij in strategij. Razvoj sistema kazalnikov iz optimiza-cijskega modela poslovnega sistema Splošne lastnosti optimizacijskih modelov Uporabo optimizacijskih modelov pogosto razumemo kot orodje za določanje optimalnih ciljev sistema in poti, ki omogočajo njihovo doseganje. Druga področja koristne uporabe teh informacijskih modelov so skoraj vedno zanemarjena. Zato v našem primeru predstavljamo optimizacijski model, kot podlago razvoja sistema kazalnikov. Posebna prednost, ki izhaja iz optimizacijskega modela, je njegova struktura, ki je predstavljena v mate matizirani obliki. Ta zagotavlja: m konsistentnost sistema (primerljivost elementov sistema), ■ razpoznavne odnose med spremenljivkami sistema, ki omogočajo optimizacije, ■ vzročno posledično zvezo med pogoji in spremenljivkami ter ■ hierarhijo ciljev sistema. Optimizacijski modeli se v poslovnih sistemih uporabljajo pri optimizacijah ekonomskih, organizacijskih (Povzeto po Kaplan, Norton, 2000, str,21). Slika 1: Shema osnovne strukture uravnoteženega sistema kazalnikov preoblikovanje, vizije in strategije v dejanja 2002 - številka 1 - letnik X i/f*™bnnlNFORMATIKA JJ Srečko Devjak: Optimizacijah i model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja ali tehnoloških problemov. Najceloviteje zajemajo poslovno problematiko modeli ekonomskih optimizacij poslovanja. Ti so lahko kratkoročni ali dolgoročni. Zato bomo v nadaljevanju predstavili primer modela kratkoročne ekonomske optimizacije razžagovanja hlodovine. Iz lastnosti tega modela bomo spoznali, kako uporabni so lahko optimizacijski modeli pri razvoju sistemov kazalnikov poslovnih sistemov. Matematični model Struktura optimizacijskega modela Pogoje modela razvrstimo v skupine, ki so predstavljene v tabeli 1. Tabelal: Skupine pogojev modela ekonomske optimizacije razžagovanja hlodovine Zap. št. pogoji pogoja 1. Nabavo po dobaviteljih in področjih 2. Obseg nabave, zalog in razžagovanja hlodovine 3, Obseg proizvodnje, zalog in prodaje žaganega lesa 4. Normativni tehnološki pogoji razteznega načina 5. Trajanje razreznih načinov 6. Omejitev proizvodnih zmogljivosti 7. Vrednost razzagane hlodovine 8. Stroški skladiščenja hlodovine 9. Stroški razžagovanja hlodovine 10. Stroški skladiščenja žaganega lesa in ostankov 11. Vrednost prodaje žaganega lesa in ostankov 12. Prodaja po kupcih in prodajnih področjih 13. Kadrovski pogoji 14. Onesnaževanje okolja 15. Pogoji ne negativnosti V tabeli 2 je zgoščen zapis matematične oblike optimizacijskega modela. Pomen posameznih simbolov in njihovih zvez je opisan pod tabelo. Kriteriji optimizacije Optimizacijski model s tako definirano strukturo omogoča izračunavanje rešitev pri različno definiranih: ■ osrednjih, to je sintetičnih ciljih, izraženih v kriterijih modela in ■ podciljih, izraženih v pogojih modela. Zato optimizacije pogosto izvajamo za sintetične ekonomske kriterije; kot npr.: ■ maksimiranje prispevka za kritje fiksnih stroškov in dobička, ■ miriimiziranje stroškov proizvodnje naročene količine (naročila) žaganega lesa, ■ minimiziranje stroškov storitve razžagovanja. Kadar nas ob predpostavljenih ekonomskih in drugih (tehnoloških, logističnih, količinskih, ipd.) zanimajo rešitve, lahko uporabljamo model za optimizacije pri ugotavljanju načinov za doseganje podciljev ali delnih ciljev: ■ maksimalen izkoristek centralnega dela hlodovine, a maksimiranje proizvodnje določene dimenzije žaganega lesa, m maksimalne (minimalne) zasedenosti proizvodnih zmogljivosti, ■ minimalno trajanje izvajanja posameznih naroČil. Modei take izračune omogoča zaradi povezanosti vseh faz. procesa in s tem hkratnega upoštevanja: ■ nabavno - prodajnih pogojev, ■ tehnoloških pogojev razžagovanja hlodovine (raz-re/nih načinov), ■ zalog hlodovine in žaganega lesa, ■ omejitev delovne sile in odpadkov celotnega procesa ter ■ razreznih načinov, kot osrednjega problema razžagovanja, ki pomenijo pretvarjanje hlodovine v žagan les in obratno. Kazalniki razžagovanja hlodovine Že pri opisu strukture modela in kriterijev optimizacije smo predstavili, da s kriteriji izražamo sintetične ali osrednje cilje optimizacije, medtem ko z omejevanjem pogojev in vrednosti spremenljivk modela vnašamo delne cilje in spoznavamo vzroke, ki omejujejo optimizacijo dobljene rešitve. To so za razvoj sistema kazalnikov bistvene prednosti optimizacijskega modela. Zato bomo na tej osnovi razvijali sistem kazalnikov, ki jih bomo s tem lahko razvrščali v: ■ kazalnike celotnega poslovnega procesa - re/.ulta-tivni ali posledični in, ■ pojasnjevalne ali vzročne kazalnike: to so kazalniki pod procesov, pogojev optimizacije ali pogojev dopustnih rešitev spremenljivk modela ter njihove vrednosti pri izračunanih optimalnih rešitvah. V tabelah 3 in 4 navajamo kot primer nekaj teh kazalnikov, ki so razvidni iz optimizacijskega modela. t qxmtbt líit NTORM ATîKA 2002 Številka I - letnik X Srečko Devjak: Optimizacijah i model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja Faze proizvodnega procesa Zap. št. pogoja Hlodovina Razžago vanje Žagan les Zmogljivosti-Vrednostni Vrednost pogoja Nabava Skladišče Žaga Skladišče Prodaja 1 Z Z XMm Xdilm K h =0 2 Xdilm + ^ Xdilm ~ ¿j Xdilm ~^ ^ Xditlm 1 i i 1 k =0 3 ^,ydjk\n + ydj\n ~ ydj\n k =0 4 Z ^ X diklm ~ S S S y<>jk In C dijkln i m i j n =0 5 y1, y1, y, y, miJju i k l m t =0 6 ZZ'* J t ŠK 7 i 1 m ~Snd = 0 8 Z Z Z (Xdilm iXdilm)S.id i 1 n s* = o 9 Z Xr X Z XdiklmSxydk i k 1 m ~Szyd = 0 10 j t » = 0 11 y, y y-^in p^ ¡n J l » ~Pd = 0 12 In s h = 0 13 X X S X Z S XdUmaditm + + X X X Z S y^ria 'i^' d 1 1 m g h > J/in »1 di J P d 'S nd ' 5iii J ^^ryrf » ^Jtf Kriteriji optimizacije: Prispevek za kritje fiksnih stroškov m dobička: MAX: Minimalni stroški proizvodnje: MIN: +s>» Tabela 2: Optimizacijski modol žage Pomen uporabljenih simbolov: m vrednosti indeksov so iz množic: de D, g G G, hGHjGl, jej, k£K, !El„ nGN, m£M, qGQ, reR kjer množice vsebujejo vrednosti D = {i,2.....D'>, G={1,2.....G'), H=<1,2.....H'}, 1= >, J={1,2,...,J'}, K={1,2.....K'>, L={1,2.....L'}, M = {1,2,..„M'}, N —{1,2.....N'},Q = {1,2,...,Q'}, R-{1,2.....R'>, 2002 • Številka 1 letnik X ujvni» INFORMATIKA Srečko Devjak: Optimizacijah i model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja li¡¡lm nabavljena količina (im3) hlodovine drevesne vrste d, debeline i, dolžine l in kvalitete m. a jk x >gh dttm nabavljena količina (m3) hlodovine drevesne vrste d, debeline i, dolžine I in kvalitete m, stranki g, na področje h x*i (xz2 ) diim Jilm začetna (končna) količina (m3) zaloge hlodovine drevesne vrste d, debeline i, dolžine I in kvalitete m, xdtk!m količina (m3) hlodovine drevesne vrste d, debeline i, dolžine 1 in kvalitete m, razžagane po raz rez ne m načinu k, cii/;Wn število komadov žaganega lesa drevesne vrste d, dimenzije j dolžine 1, kvalitete n iz razteznega načina k, dimenzije hloda i yjjkln količina žaganega lesa (m3) drevesne vrste d, dimenzije j, dolžine l, kvalitete n, nažagane pri razrez nem načinu k, v1' (v'2 ) ■ "-I' d) In pr Sndilm nd Sld ^ \jdk Sxyd 4 Syd 1 Pdjln Pd obseg dela zaposlenih z izobrazbo/kvalifikacijo q, za 1 uro razžagovanja hlodovine drevesne vrste d, po razreznem načinu k, obseg dela zaposlenih z izobrazbo ali kvalifikacijo q količina odpadka vrste r, pri nabavi lm3 hlodovine drevesne vrste d, debeline i, dolžine I in kvalitete m, pri stranki g, na trgu h količina odpadka vrste r, na 1 uro razžagovanja hlodovine drevesne vrste d, po razreznem načinu k, količina odpadka vrste r, na 1 m1 prodanega žaganega lesa, drevesne vrste d, dimenzije j, dolžine l, kvalitete n, stranki g, na področje h količina odpadka vrste r vrednost 1 m3 razžagane hlodovine, drevesne vrste d, debeline i, dolžine I in kvalitete m, vrednost razžagane hlodovine, drevesne vrste d, stroški skladiščenja lm3 hlodovine, drevesne vrste d, stroški skladiščenja hlodovine drevesne vrste d, stroški razžagovanja lm3 hlodovine, drevesne vrste d, po razreznem načinu k, stroški razžagovanja hlodovine drevesne vrste d, stroški skladiščenja I m3 žaganega lesa, drevesne vrste d, stroški skladiščenja žaganega lesa, drevesne vrste d, prodajna cena 1 m3 žaganega lesa, drevesne vrste d, dimenzije j, dolžine 1, kvalitete n, vrednost prodaje žaganega lesa, drevesne vrste d Opomba: S primernimi koeficienti se lahko v model (dodatno) vpeljejo poslovni pogoji količinskih omejitev v komadih hlodovine ali žaganega lesa. To poenostavi izražanje razreznih načinov (sestavnica) vodenj zalog in naročil. 'ipomtn i J NFORM ATI KA 2002 - številka 1 letnik X Srečka Devjak: Optimiiactjski model poslovnega sistema kot metodološka podlaga uravnoteženemu sistemu kazalnikov poslovanja Tabela 3: Kazalniki celotnega poslovnega procesa -rezultativni ali posledični Zap.št, Kazalnik 1. Prispevek za kritje fiksnih stroškov in dobička: Pj ~ ~ Sxd — SxyJ — Syd 2. Ekonomičnost: Pj prihodki / stroški --—- Sm! + + V + V 3. Prispevek za kritje fiksnih stroškov in dobička/lm3 žaganega lesa: (Pd ~snd V^/III^^ / i i » 4. Količinski izkoristek- porabljena hlodovina za lm3 prodanega žaganega lesa ZZEfe-.+Xjjim ~ xIM*} /X S X |n i l m ¡¡in ali XXXXXiUdm /XXX^/iln i * / m / J 1 n 5 Produktivnost: Količina razžagane hlodovine /časovno enoto X X X X r d i k 1 m i 6 Rentabilnost: Trajanje proizvodnega obrata Tly: čas skladiščenja hlodovine + čas skladiščenja žaganega lesa (razžagovanje bistveno ne vpliva) T = T + T xy x y (Izračun Tx in Ty je prikazan v tabeli 4) Ta omogoča izračun potrebnih obratnih sredstev in s prispevkom za kritje fiksnih stroškov ter dobička izračun (pri planiranih fiksnih stroških) rentabilnosti. Tabela 4: Pojasnjevalni ali vzročni kazalniki Zap.št. Kazalnik 1. Izkoristek razreznega načina: količina žaganega lesa / lm3 hlodovine /XXXXaiklm J 1 11 / 1 1 m * pri žaganem lesu upoštevamo le tiste dimenzije, ki dosegajo primerne prodajne rezu/tate In ne tiste, ki Jih Je treba prodajati kot ostanke ali žagan les nižjih cenovnih razredov 2. Produktivnost razreznega načina: XXX XdiUm ,/-y.{Ml 1 t m 1 3. Koeficient obračanja zalog hlodovine za obdobje T0: K, = razžagana hlodovina v obdobju T0 / povprečno zalogo K=XXXWXXX«*1 +^>/2) i t m / i 1 m 4. Trajanje obrata (čas skladiščenja) hlodovine -T,: Tx = TJ K, 5 Koeficient obračanja zalog žaganega lesa za obdobje T0: K, = prodana količina žaganega lesa v obdobju VpovpreČno zalogo Ky=Sil /XXX