Št. 86. V Gorio-i, due 27. oktobra 1900. Letnik II. I/.baja vsak torek in suboto v ti'dnu ob 11. mi prudpoldn»! za mcslo ter ob H. uri popoldm* za di.'zelo. Slain; po poiti prejeinan ali v Gurici nu doni pošiljan cclolotno 8 K., polletno 4 K. in m !u pokazal, komu narod nas zaupa. Lepo je govoril tudi g. lie r hue, posestnik iz Sela s čisto narodnega in krščanskega stališča ter zakljueil z bese- daini : „kdo more biti proti nam, ako je Bog z nami ?"' Naposled je predsednik ponovno povabil navzoče nasprotnike, da se oglase in govore, a nikdo se ni oglasil razun — jednega sainega in ta je bil že znani Tumov „večni moz:', lipični kinet in do- bro nabasani Štefnov strijc, ki je znan že od shodov iz Rihemberga in Velike Otave. Mož je dejal: „Mi moranio dati be- sedo tistemu, k i kmola p o d p i r a. Xob*MH'j;"ii tacega ne poznam, zato mo- ram reei: živijo naš kniet in nobeden drugi ne !'• (lronično pritrjevanje.) Ker se na večkratni poziv nikdo več ne oglasi, predlaga predsednik re- solucijo: „1) a n a L n j i volilni shod s e je izrekel za to, daje treba vo- 1 i t i s stranko, k a t e r e stalno g e- s 1 o j e ; v s e z a vero, do m, e e s a r- j a", — katera resolucija je bila viharno sprejeta. Shod se je zaključil s trikratnrn „živio" na cesarja in s trdno zavestjo vseh '/horovalcev, da je pot, katero hodi politisino društvo „Sloga", jedino prava, ker vodi do resnisine prosvete na.sega naroda na Goriškem. Za to, da je stranka, ki nastopa proti „Slogi', na krivi pol-i, ja najholjši dokaz dejstvo, da je celo dosedanji zaupnik „napredne" stranke v Črničah obsodil delovanje „napredne stranke" in zlasti pisavo „Soče1' ter je čestital č. g. Knavsu na njegovem govoru. Občni zbor društva „Šolski Dom ¦ v Gorici. Dru.štvo „Šolski Dom" je imelo pretekli četrtek 25. t. m. svoj redni občni zbor v društvenem šolskern poslopju. — Predsednik dr. Gregoreic je konstatiral, da osebno navzoči člani zastopajo brez pooblastil skoro dvakral toliko glavnice, kolikor je pravila zahtevajo k sklepčnosti občnega zhora. Na to dohi tajnik eesarski svetnik Fr. Vodopivee besedo, ki prečita odhorovo poročilo o druStvenem delovanju leta 1899. lz tega povzamemo, da je društvo oskrbovalo: ljudsko solo s 7 razredi v prvi poloviei leta in z 11 razredi v drugi polovici ; kajti v prvi poloviei leta je obstojala mestna ljudska sola s 4 razredi, ki je v drugi polovici prenehala ; — tri otroske vrte in zabaviSča v Gorici in eno v Devinjj ; — strokovno obrtno šolo za umetno vezenje in belo šivanje s tremi tečaji in solo za krojno risanje in kro- jenje z dvema oddelkoma ter s tečajem za odrasle učenke in za učiteljice ročnih del; — dekliško nadaljevalno šolo z dvema teeajema, združeno z že imeno- vano obrtno šolo; — deško obrtno- nadaljevalno žolo, v kolikor ne spada v podroeje posehnega šolskega odbora. Ko je društvo popolno zapustilo prostore v ulici Barzellini, prenoslo je dva rezreda ljudske sole in otroški vrtec v Gipresne ulice. Z otroškim zabavii5čem v Devinu imelo je društvo razne sitnosti, ker je solska oblast delala težave radi šolskih prostorov. To je Devi nee potrdilo v njihovem sklepu, da hočejo zidati novo šolsko po.ilopje, kar se je tudi zgodilo. V drugi polovici leta 1899 bilo je vpi- sanih v vse društvene zavode nad 950 ueencev in ueenk. Da izpolnjujejo družtveni zavodi svojo nalogo, pokazala je konecletna raz- stava izdelkov ljudske sole in obeh obrt- nih šol, kakor tudi to, da sleherno leto prestopi iz teh šol več učencev v srednje sole in pa na c. kr. izobraževali^če. Do vštevši leta 1899 je bilo vsprejetih 72 deklic te sole v I. tečaj. Poročilo se je sprejelo brez ugo- vora na znanje.—Namesto denarničarja prosesorja lierbuča, ki je bil uradno za- držan, poročal je o računu za leto 1899 in o stanju premoženja koncem leta isti eesarski svetnik Vodopiree. D o h o d ke imelo je društvo na- slednje: gotovina v blagajnici koncem decembra 1898 673 gld. 02 kr., druätve- niki vplačali društvenine 4.459 gld. 32 kr, dobrotniki podarili 2.423 gld. 18 kr., vo- lila in zapu>5čine so znaSale 200 gld., cisti dohodek veselic, predavanj, zbirk itd. 1.075 gld. 76 kr. „Slogini" zavodi izročili svoj zadnji irnetek 70 gld. 85 kr. Družba sv. Girila in Metoda dala podpore 300 gld. vladina podpora dekliSki obrtni šoli in otroškemu vrtu 550 gld., najemščina od- ikodnine, mali dohodki 2.248 gld. 94 kr., šolnina in dohodki sole 388 gld. 71 kr., obresti od naložene glavnice 24 gld. 18 kr., dvignili glavnice 6.335 gld. 90 kr. rsi dohodki skupaj 18.749 gld. 86 kr. Stroski so bili naslednji: stav- beni strožki iz leta 1898 5.925 gld. 89 kr., vrnili posojila 3000 gld., obresti s pripadki (koleki, pristojbine) 1257 gld. 25 kr., šolska uprava 7.210 gld. 37 kr.; hišna uprava (davki, zavarovalnina, voda, dimnikar, poprave) 53 gld. 61 kr., društ- vena uprava 135 gld. 61 kr., gotovina koncem decembra 1899 682 gld. 13 kr., skupaj 18.749 gld. 86 kr. Stan premoženja dne 31. de- cembra 1899 je kazal aktivov 54.435 gld. 14 kr. in sicer: poslopja 51,684 gld. 86 kr., šolski in hiäni inventar 1800 gld., y posojilnici 268 gld. 15 kr., gotovine v blagajnici 682 gld. 13 kr. Pasiva so zna- šala: prejeto posojilo 26.000 gld., nepo- ravnan stavbeni račun iz leta 1898 2.719 gld. 55 kr., ter čistega imetja 25.715 gld. 59 kr. Iz tega razkaza je razvidno, da se je premoženje pomnožilo v teku enega leta za 2.930 gld. 59 kr. Stroški za šolsko upravo se razdele tako-le: place in nagrade 5.236 gld. 95 kr., najemščina od šolskih pro- storov 1.025 gld. (S6 kr., učni pomočki in blago za delo 304 gld. 41 kr., šolska oprava in poprave 134 gld. 84 kr., kur- java in svečava 95 gld. 24 kr., snaženje in prenašanje šolske oprave 89 gld. 29 kr., božičnica leta 1899 323 gld. 98 kr., skupaj 7.210 gld. 37 kr. A stroskom za solo treba prištevati tudi obresti s pri- padki v znesku 1.257 gld. 25 kr. in druät- vono upravo z 135 gld. 61 kr., tako da za druslvene zavode se je potrošilo skupaj 8.603 gld. 23 kr. L1STEK. Brez soglasja. Maloruskl: M. Vovcok. 1. Vsakdo mora trpeti na svetu. Je že Bog dal tako, to je naša usoda!... Imela sem bratranko Paražo; vzrastla j^- bila jiri meni, ker je bila ostala sirota iz mladega. Jaz som pogrebla njenega °öeta in njeno mater, jaz sem jo učila '¦azuina ter skrbela za njeno blaginjo. Imela je lepo hi^o in take škrinje, da bi •S(- bil lahko pripognil, a dnä bi ne bil dosegel. Bila je krasna, ritke rasti, imela je či-ue obrvi, pa bližčeče oči in tako rdče ustnice! In kako je bila vesela ter šaljiva (äegava)! Bila je pa tudi dobra, pridna KOspodinja. Ko je bila dorasla, sem bila '^hko brez skrhi : delala je vse, in vse nadzirala, vse opazila ter mi razveselila ^iio. II. Živeli sve tako prijazno in ljubo ! ^^r sem jela opažati, da je moja Parašja Ilekaj zamišljena. Ni govorila vec tako *>'&sno, ni se zasmejala, ne zrla veselo. iri nekako poslabela j« bila. Ali ni se mi razodela, in jaz je ni- sem vprasala. Prej je hodila tudi na ulico in na večerne sestanke k prijateljicam. Sla je ter rekla ; „Tetka — golobička, jaz pojdein k dekletomLt. A zdaj je kar zletela iz hiše, ne da bi me bila kaj vprašala. III. Nekega večera se vrne tako tiha, a vesela. Videlo se je, da je hotela nekaj povedati, pa vender ni povedala. „Kaj je Parana*), golobica? Kaj se ti je primerilo dobrega?" Ali mi ni hotela povedati; samo gledala me je ter rdela. A jaz sem le si- lila v njo: povej nu, povej !" Tedaj vstane in reče: „Jaz, tetka mila___ „jaz se kmalu poroeim-'. „Bog ti pomagaj. Naj ti Mali božja izprosi srečo !" Pa jo vprašam : na koga misli. „Na Semena Murkica." „Oh dete moje ! ali pa bo za te?" rečem jej. „Bo. Enak mi je ; ujemala se bova!tl reče mi ponosno. IV. Semen Murkič je bil kaj čuden člo- vek. Bil je bogat, a živel je kakor živijo *) Paraskevu. ubožni ljudje. Pri kupčiji ni imel dobička, nego zguho. Naj je prodajal ali kupoval, nikdar ni gledal na svojo korist ; vsak ga je sleparil, kdorkoli je hotel. Bil je brihtne glave, ali cudak. — Takega človeka ^e nisem videla. Kadar mu je dalo v glavo, ležal je ves drag dan na vrtu — kakor bi bil bolan ; ali pa je blodil po noči po stepi, ali po polju. Kdo je znal, kaj mu je ! V. Vse to sem povedala ParašT Ali kaj to njej ! Saj je znano, da je ljubezen slepa, da ne vidi nisi, ne sliäi nič, kadar se kam zagleda. Ge ljubi, pa ljubi. Če tudi ve, da bode nesrečna, vendar se ne hoji — ni jej mar za usodo ! Svetovala sem ter jo prosila. Ona je poslušala ter plakala : ali njena duša je silila k Semenu Murkiču kakor metulj v ogenj — ni se jej moglo ubraniti. Kaj sem hotela početi V Nisem se upala raz- lociti ju, in privolila sem ter je blago- slovila. VI. Se sama sem se radovala, ko sem gledala njijuno milo in ljubo življenje. Pridejo k njimagostje—tu sedita skupaj. Kako sta srečna ! Kako dobra ! Ko sem pogledala Semena, zdelo se mije^da mi je rodni otrok. Tako lep je bil njegov pogled, tako lepo je govoril — taka kra- sota ! — Pa je priletela Pasarja do mene za casek ... Gospod, kako vesela, kako srečnal „A kaj je Pasarja ?" „Nu, dobro mi je, tetka prisrena, dobro, tako dober mi je! Niti stopinj« me ne pusti od sebe ; veduo prosi, naj bi mu pela. „Sedi k meni, zapoj mi ti- cica, zapoj!" Nu, pa mu pojem, in on posluša ter mi zre v oči... kake lepe oči mu je Gospod dal!" „Kako pa gospodarstro?" vpraiam jo „Nu, zdaj nisi. Dobro, rse dobro. Skušam tako urediti. da bi mu ugajalo!.. . On pa, tetka, mi kar ne pusti delati — ej Bog !... Dajem si n. pr. kaj opraviti tarn okoli pesii, ali kje druge, pa reče: „Čemu toliko truda, Pasarja ?" — „Nu — pravim — saj to je zaradi tebe, da boš bolj okusno jedel". — Pusti — piavi — meni je za te, sree! — No, idi, sedi sem, bodova govorila, kako žive ljudje na svetu1'. In ko se začne razgo- varjati, tetka — tedaj pozabim vse, kar iem začela delati. (Konec pride.) Občni zbor je račune soglasno po- trdil. — Na to prečita isti g. tajnik pro- račun za leto 1900, sestavljeu v novem denaru, kronah in vinarjih. V stroških se zahteva za stavbeni račun iz leta 1898 5439 K 10 h, za šolsko upravo 14.420 K, za davke, pristojbine, zavarovanje, vodo itd. 722 K, za društveno upravo 120 K, za obresti s pripadki 2514 K 50 h. sku- paj 23.215 K 60 h. — V pokritjo teh stroskov navaja sledeče dohodke: go- tovina koncem decembra 1899 1.364 K 26 h, vladina podpora 1100 K, najemščina, odskodnine, mali dohodki 3.496 K, šolnina in dohodki šol 776 K, udnina, volila, ra- dodarni döneski t«r čisti dohodki veselic, zabav ild. 16.479 K 34 h, skupaj 23.215 K (K) h. Kor ni gotovo da bi došel na iine udnine, volil, radodarnih doneskov itd. tolik znesek, kakor je postavljen v pro- raoun, sprejel je občni zbor na predlog tajnikov soglasno naslednjo resolucijo: „Novemu odboru so naroča, naj uravnava po možnosti stroške po dohod- kili tor naj v slučaju, da bi ti zaostajali za pi'oudai'jono vsoto zniža stroške s lem, da po svoji previdnosti skrči dru- iHvene zavode". V novi odbor so bili na to so- glasno izvoljoni- predsodnik dr. A. Gre- gorčie, odborniki: gg. Ivan Berbue, dr. Aleksij Kojic, Androj Tabaj in Franc Vo- dopivoc. Za pregledovalce računov so so izvolili: Josip Hrovatin, dr. Fr. Kos in (Jr. Andr. Lisjak; za razsodnike pa: dr. AI. Franko, Blaž Grea in Au.brož Poniž. Glede li.sta, v katororn naj so ob- javljajo društvena ozn a nil a, se jo skio- nilo, da oznanila se bodo posiljala vsetn glavnim domačim listoni, a da objava so sniatra kot voljavna, ako jo prinose vsaj eden teh listov. Slednjie predlaga dru- štvoni tajnik premembo pravil v toin smislu, da se denarni zneski izrazijo v kronah, da sine imeti vsak clan glasova- loc kot pooblaščenec dvajset glasov, ter da za vsakih vplačanih 100 gld. ima dru- stvonik j)O jeden glas. Po kraLki razpravi se sprejmejo predlogi soglasno. Na to jo predsednik zaključil občni zbor. Politični pregled. Naš notranji položaj. Volilno gibanje postaja od due do dne živahnejše. — Na vsej črti so bode bil lotos ljut volilni boj. Tudi pri nas na Slovonskom ne minejo mirno pribodnje volitve. Žalibog, da pojoina pri nas vedno bolj in bolj ono idoalno in nesobieno slovensko rodoljubje in da se no sramujejo ljudjo, ki se hoeejo oko- ristiti ob lahkovornosti našega naroda, tudi najgrših in za naš narod najpogu- bonosniših sredstev. Dal Bog, da bi se no dal nas narod od takih ljudij presle- piti, ter da bi si izbral za svoje zastop- nike ljudi, ki ga y resnici ljubijo in ki so res pripravljeni storiti zanj vse ter podrediti svoje osebne koristi koristim celega naroda slovenskega. Na gorenjem Avstrijskem so volitve volilnih mož v kmoekih občinah že do- končaue in voljeni so volilni možje, ki bodo po veliki večini volili konserva- tivne kandidate. Na Moravskem in Češkem pa se prično volitve volilnih niož že pribodnjo dni. — Na Českem najbrže ne bode tako nude volilne borbe, o kakoršni se je pisalo taki'at, ko je bil razpužčen dr- žavni zbor. Mladoeeška stranka nanireč in narodno-socijalna sta se baje spora- zumeli. Mladoeeška prepusti nar. soc. nekoliko maudatov. ali jo bodo vsaj pod- pirala v nekaterih volilnih okrajih s po- gojem, da vstopijo kandidati nar. soc. stranke, ko bodo izvoljeni, v češki klub, 0 novi večini y drž. zboru, kaka namreč da bode, ne more biti danes niti govora. Te dni so se zbrali na Uunaju zastopniki češkoga voloposestva, zastop- niki Kusinov in jo bil navzoč tudi. vitez Berks, clan jugoslovan, kršč. nar. zveze. Pogovarjali so se med seboj o no- tranjom polit. položaju; sicer pa ni prišlo do kakega konkretnega sklepa, pae pa se je povdarjalo, da bi bilo jako po- trebno, da bi te tri stranke, ki so se koj po razpadu bivže desnice sešle, tudi za naprej skupaj ostale ter deialo na to, da se zopet zasnuje stara dosnica, a se ob jednem odstrani češka obstrukcija, kar bi se pa seveda le potem moglo zgoditi, ako bi zadobili Čehi poprej od vlade kakega zadoščonja. Deželni zborl. Kakor poročajo listi. so skličejo do- želni zbori meseca decembra in sicer so prod BoZicem na kratko zasedanjo. Glavni namen tega za.sedanja bodo nainreč deželni proračuni. Dalmacija. Dne 17. t. in. je zborovala v Zadru hrvatska narodna stranka ob polni udo- ložbi njonili zastopnipov. Namen zboro- vanja j trobojnice lo radi tega, da čitatelji vidijo, da ni res, kar je trdila „Soča", da se dr. Grogorčič ni oglasil v tej zadevi na merodajnem 'nestu. Zdaj pa „Soča" noee nic vedeti več o tem uzroku priobčenja interpela- cije, marveč zbada z nova, pa po drugi strani. Zdaj pravi, da je bila interpela- cija mrtva črka itd. — Bože has! Ali nisrno že oni dan rokli, da tako moc hode imel le dr. Tuma kot drž. posl. da, ho nastavljal le tako rninistre, ki bodo °mogocili, da nobena slovenska prošnja in intorpolacija ne ostane — mrtva črka. Je resnica, komur se hoče drezati in zba- dati po nepotrebnem, mu hode vodno dela dovolj in — dan prekratek! Ob naše poročilo o kazenski raz- pravi zopor Gaberščeka se že drgne nSoča" ter pravi, da jo v važnih točkah nerosnično, ter da s sleparslvom hočo Pokriti svojo blamažo in ohladiti za- Hsnicc(!) dr. Gregorčiču itd. Vsakdo, ki •^ prisustoval razpravi do zadnjega in '*& nažo poročilo, ve, da ni prav nič lle''esničnega v njein, kdor pa ni bil ^di, pa mu je svobodno verjeti izbru- "Orn „Sočine" — oinike, ali pa si tudi 0 njihovem stenogr;;niu inisliti.. to "voje. — Utrinki iz kazeuske obmvnave N'oti (iabrsčeku. -- „Primorski List" j^e: Kakšne price jo . imel J^brščekV Nastopil je priea dr. Tuma. ^°dnik ga je pod prisego prašal, kaj (i povodati. Le-ta pa je začel cenčati o p^U^rainentu svojom in Gabrščekovem. • r^vi, da je on bolj flegmatičnega, Ga- r=Ček pa bolj sangvinicnega tempera- ^entu. Vsem navzočim se je to zdelo e'° učeno. Sodnik ga jo opozoril, da to 0 spada k stvari. Nato je zacel obirali .^kega prol'osorja v Gorici, kateroga je enoval „babca", ki muuj razume nogo J^gov 7 letni sinko. Sodnik ga zopet das01'' ^a naJ #0V0I'i ° s^vari in ali ve, ^ h'\ bil Gabršček kdaj pretil dr. Gre- st>r^U a^ ^r< f>av^ozvali so sicor hitro zdravnika, a bilo ni več pomoči, kajti P'on je bil že v par urah mrtev. Prenesli so ga k svakinji na stano- vanje, a jutri ga odpeljejo dornov na Trnovo pri Kobaridu, kjer ga pokopljejo na dornaöem pokopali^cu. Vojaski nabor. Tukajsni magistrat pozivlj(» na podlagi obstojocih postav vse one. ki pripadajo v mosto Gorica in so bili rojeni leta 1880, da se ondi pismeno ali ustmeno zglas(§ zaradi upisanja v vo- jaške lisle. Pretep med otroci. 13 otnega Blaža Bandela iz Podgore je predvčera- njom njegov tovariš tako hudo prctepel, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Tatovi v kr^nii. Na trgu, kjer se prodaja sadje za izvoz, so vlomili tatovi v tarn nahajajočo se kn'uno Gyra ter od- no ;li nekaj srobrnega denarja, srtJ)rno uro, ki se je tudi ondi nahajala, pa so pustili. Aretirali so v čotrtek popoludno 251etno Ano Jež iz Grgara, ki pa je bila že izgnana iz Gorice, kor jo bila pa bolna, oddali so jo v bolnišnico. Uro vkradel je Blažu Klavsiču iz Bat noznan zlikovoc na trgu sv. Antona. Nalezljive bolezni mej otroci. Zadnji čas so se pojavilo po deželi na voc krajih, posebno pa na Kanalskem in v Brdih nalezljive bolezni mej otroci. V Kojskem so morali zaradi škrlatice, za katero boleznijo je zbolelo več otrok, zapieti za 14 dni žolo. Za drugo železniško pro^o s Trstom so se 2e ustanovili trije uradi, ki imajo nalogo izdolovati podrobne na- črte in sicer je jeden teh uradov v Trstu za črto od Trsta do bohinjskega predora; drugi za črto od Jesenic čez Karavanke, ima sedež v Jesenicah, a tretji za črto čez Ture, ima sedež v Št. Vidu. Poleg drugih kombinacij obstoji tudi ta, ako bi se dala ta železniea oskrbeti z oloktricno gonilno silo. V bla^'uhotno opozorjeaje. —V naše urednislvo jo prišlo žo nekaj oseb, ki so tozile, kako morajo čakali na financnom uradu, kamor hodijo po ogla- sila za kuhati tropinovec itd., po cele ure, da, celo od jutra do popoludne in ne pridejo na vrsto. Ker je tudi čas kmetovalčev drag, prosimo gori omonjeno oblast, naj bi blagovolila upoštevati ta prijazni opomin in ukrenila, da ljudje, ki prihajajo na linuncni urad, radi tega ne bodo morali izgubiti v Gorici coli dan. Uralno in pevsko društvo „l^kolj" v Šmarjah, prirodi dne 28. oktobra v«- solico s plesoin v proslavo 400 letnice združenja Gorisko-Gradiške s Habsbur- ško dinastijo v ograjenem in pokritem prostoru g. F. Stubelja s sledečim spo- redorn : 1. Slavnostni govor. 2. Gesarska: godba. 3. Kočjančič: Njega ni, moški zbor. 4. Turkuš: Slovenee, Slovan sem, deklamacija. 5. F. S. Vilhar: Bog i Hr- vati, moski zbor. 6. M. Vilhar : Filozof, äaloigra v en em djanji. 7. Leban : Sladka kislica: moški zbor. 8. Prosta zabava in plös. Vstopnina k veselici 50 n. sedeži 20 n. Pies 20 n. komad. Začetek točno ob 3. uri pop. Svira Veteranska godba iz Mavhinj. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Bilj. Tuk. „Ungarežu" prinesle s.0 prod petimi leti rojenice dvojčka. Mož se je ž njima tako ponašal, da je svojo srečo naznanil tudi ranjki presvitli cesa- rici, prosil pod pore za nileko — ter pre- jel z Dunaja 20 gl. — Protekli ponedoljek pa je „Cirilcek" so igral ob mlaki pri opekarni — ter utonil. lzvlekli so otroka mrtvega. Starisi pazite na otroke ! Narodno ^ospodarslvo, Dra^oceua hraiia — skoro nepoziiana. Po »Nar. Gosp.« Najnovojšo keniične preiskave lira- nil so nam pokazale pravo vrednost ne- kega redilnoga srodstva, ki jo bilo svoje dni nevede visoko cenjeno, ki je pa no- vej.ši čas stopilo pri nas skoro popolnoma v ozadje — čebelni med. Z razvojem sladkorne obrti sejo namroč pomenljivost in priljubljenost modu vedno bolj izgub- I Ijala, dokU'r ni skoro do cela izginil iz konsuma, Lako da sedaj diči le še rnizo bogatinovo. Kar posveli kakor blisk naj- novejša mej vedami, kemija za živila v tomo pozabljenosti medu in pokaže pravo vrednost njegoyo in silni ponien za zdravje v pravi luči. Čudoč se je zvedel svet, kak dragocen zaklad je pužčal v medu ležati nevzdignjen. Med namroč obstoji iz 75% slad- korja. Ostalo odstotko tvorijo : voda, ete- rična olja in rastlinske soli, slednjič maj- hna količina mravljine kisline. Že vsled svoje ogromne sladkorne vsebine (;Yi cele mase) je mod med vsemi sladkornimi hranili poleg trsnega in pesinega slad- korja najjačji. Mej brezdužičnatimi hra- nili pa zavzemajo sladkor imajoča hra- nila prvo mesto kot živila, t. j. snovi, ki so za živalsko življenje največje važno- sti, kor pospešujejo redno prebavljanje. Kaj to pomeni, postane vsakemu jasno, ako pomisli, da brez živahnega izmenja- vanja redilnih snovij človeško telo niti obstati ne more. Zato potrebujo vsak človek, zlasti pa otrok in starec sladkorja, da ohrani življenje v pravem tiru. Še veliko vecjo vrednost pa daje modu neka p o s e b n o s t, da se namreč sladkor tvoroči prasnovi (grozdni in slu- zni sladkor), ki sta v vseh drugih slad- kornih vrstah v najožji komični zvezi, nahajata v medu ločeni in vsaka za-se. Kako neprecenljivo je to za one, ki imajo slab želodec ali bolehajo na njem ! Pre- dno namrec sladkor pride v kri in od tod v telo, ga rnora želodec razkrojiti v gori omenjena obstojna dela in to ni majhno delo. Pri medu so to delo oskr- bele čebole. Zato tudi njegovo uživanje ne provzročuje najmanjšoga truda želodcu, tako da ga morojo brez težave prebaviti celo taki ljudje, ki ne morejo užiti no- bene druge jedi. S tem v zvezi je druga nič manjsa dobrota, da namreč med colo zelo tožko prebavljiva jedila naredi lažje prebavljiva, ako se osladi in se uživa kot preobedek. Zato pa imajo Angleži in Svicarji po vsakem kosilu še kosec polnega sata za oblizek; zakaj s tem se prebavljanje ne samo olajša, ampak tudi pospeši. Kaka izvrstna lastnost je zopet to za ravno ozdravljajoče, za trpeče in bolne ! Koliko zamotanih dietnih predpisov, koliko dra- gih mikstur in rudninskih voda bi ne bilo potreba, ako bi zdravnik mesto tega narocil uživanje medu! Kemija za živila je pa našla v medu še nek drug ucinek. ki so ga že davno preje v njem slutili, toda tudi samo slu- tili, namrec neko zdravilno moo. In kako bi moglo biti tudi drugače! PrviC- ima v sebi mravljino kislino, vsled katere deluje na telesne dele, s kojimi pride v dotiko, torej na ustno vo- tlino, požiralnik, jabolko in želodec i asoptično t. j. da že nastale škodljivce zatira in uničuje; dalje ima v sebi loöen oni sluzni sladkor, ki deluje zdaj zapi- rajoče, zdaj omehčuje, tu pospešuje iz- gnojenje, tarn zopet odvaja in eisti kri in je tako najboljse zdravilo proti vnetju in katarom žrelnih in želodcnih sluznic, pri vnanjih oteklinali in ranah pa ne- prekosljiv obliž. M(^d ima v sebi tudi eterična olja in rastlinske soli, katere imajo, ker izvirajoč od najžlahtnejših sokov raznih rastlin, vže same na sebi zdravilno moč na notranji Organizern, zlasti na človeške živce, vsled svoje ke- mične sestave zabranjuje vsako motenje v prebavljanju in iz tega izvirajoče bo- lezni in vsled obilne vsebine sladkorja je najboljše netilo peči našega telesa, vsled česar služi izvrstno zoper bledico -in pomanjkanje krvi. Če torej tudi ni med ono univerzalno zdravilo, za katero so ga imeli stari, so vtnidar njegovi učinki tako mnogostranski, da ne najdemo z Iepa zdravila, ki bi mu bilo kos. Že ta učinek mu daje prvo mesto mej ?semi živili, če tudi prezremo njegov pomen v die- tetiki. Seveda ima vse opisane izvrstne lastnosti in učinke samo pravi in na- rovno čisti čebelni proizvod, ne pa tudi ona malovredna roba, ki se pogosto po- tt uja in oferira po silno nizkih cenah kot amerikanski (Havana, Valparaizo in Ka- lifornijski med), gališki, ogrski ali celo oldenburški, meklenburski ali hanoveran- ski med. Kdor se hoče torej škode va- rovati, ta kupuj samo naravnost pri 6e- belarjih ali takih trgovcih, ki svoje blago dobivajo direktno od bucelarjev in tudi dajo garancijo (poroštvo) za pravcatost in naravno čistoto njegovo. „To je vse prav lepo", poreče mo- rebiti ta ali ona prevarčna gospodinja, „če bi ne bil med tako presneto drag!" Ali je pa med v resnici predrag ? Vsaj plačuješ, draga moja, za presno maslo ravno toliko, mnogokrat še več, in kaj je puter v primeri z maslom, o čegar vrednoati smo se vockrat že i tako točno prepričali! Ako bi mi vselej dobro premislili, koliko izrednih stroškov za drage recepte, zdravila, rudninske vode in podobno, nam žole mod prihrani — ne glede niti na bolečine, ki jih je treba po vrhu so prestajati —•, ako bi premislili kako eminentne (odlične) vred- nosti da jo med za rekonvalescente (ravno ozdravljajoče), dalje za dorašča- joče in posebno bledo in samo na kviško rastoče otroke, kakor tudi za slabokrvne in bledičaste deklice, in kako izvrstno slednjič služi vsem ljudem, potem uparn, ne bodo kmalu v nobeni hiši kljub do- zdevno precejšnji ceni brez medu. Nikar ne pozabimo, da ne sine biti za naše in naših otrok zdravje nobena rec predraga in da se vsaka skopost ravno v tej meri nad nami bridko rnažčuje, in sicer ne samo na življenju in zdravju, ampak tudi, česar smo se ravno hoteli izogniti — na rnošnjičku ! Najzanesljivejža znamenja pravca- tosti in dobrote modu je njega enako- merna kristalizacija. Kdor torej med ku- puje, naj ga kupuje samo v kristalizova- nem stanju in naj ga sam napravi raz- topno tekočegu s tem, da ga pred uživa- njem postavi v steklenici v .gorko vodo. Kdor hoče biti pa popolnoma varen, ta naj raztopi majhno koliöino medu v ci- stern vinskern cvetu. Pravi, naravno čisti med se popolnoma raztopi, ne da bi pal na dno nek zaostanek temne barve. Znamenje dobrega zrolega medu je tudi znano nitkanje medu v mrzlo tekočem stanju, ko namreč dela med niti, ako ga ziijemo iz posode ali presnemamo z žlico. Barva ni odločujoče znamenje na- ravnosti in dobrote medu, dasi ljudstvo po pravici svetle medove bolj čisla od temnih, Barva medu je razna po razli- čnosti cvetja, na katerem je bil nabran, pa tudi po razlicnosti zemlje, na katere so rastle rnedonosne rastline. Zato pa naj gg. konsumentje pri nakupu medu upoStevajo toliko barve, namrec naj gle- dajo le bolj na okus. Kar zadeva ohranjevunje medu, zahteva ta suho, pa tudi zracrio in hladno shrambo. On rad jemlje nase vse nepri- jetne duhove, zato ga je hraniti daleč proč od močno dišečih dišav ali tudi jedil, n. pr. sira. V zaduhlem, vlažnem prostoru se rad pokvari vsled skisanja ali vrenja, nasprotno pa se drži krista- lizovani na pripravnem mestu leta in leta v nepremenjeni dobroti, tako da je mogoče nakupiü ga na onkrat za dolgo časa. Nekou je bil med pri na.šem rIo- venskern Ijudstvu najimenitnejše sladilo, živilo, hmnilo in zdravilo in jo očividno lnnogo pripomogel k okropljenjn našega rodu. Danes ga marsikak Slovonee v svojo lastno skodo pozna le še po imonu. Naj bi vendar dobri in žlahtni slovenski iikmI. ki jo glede kakovosti raje boljsi nego slithši, dobil zopet knialu pristojno inu casino mosto na vsaki slovenski dru- žinski mizi. V svojo lastno korist si želimo tega slovonski če be lar j i. Kolesarji prl Podpisani naznanja gg. koleRarjem, da nna v zalogi dvokoloaa iz najbolj- šega materijala po jako nizkili cenali, in sicer od 170 kron (85 gld.) naprej oprein- Ijeno z vsemi potrebščinami (komplet). — 01) enem priporoča gg. krojačeni in Šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnib šivalnib strojev najnovejšib sistemov od 48 kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5 lcl. Daja tudi na obroke. Z odličnim spoštovanjem ' Martin Suligoj, iinir v KiUKilii. Podpisana priporooata slavneuiu ob- einstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejono prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. ]>r.: irancoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, (ini rum, različna vina, goružice (Senl.) (Üril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo niilo ter di-Ligo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po znieniih cenab. Z odličnim spoštovanjem Kopuf & Kutin, tr^ovca v* Semcniski ulici h. stv. 1. v Uistni liiši, kjor jo ,,Trg. obrl. z.u.dr.'1 gostilničar v ulici Sv. Klare št. 15. r. n. občinslvu naznanjam. da soni provzel gosl.ilno „Vinarskega in sadjarskega 'društva za Brda s sedežem v Gorici". Točim pristna najboljša društvena vina, bcla in čina, puntigamsko jjivo in m i n e ra I ne vode. - - , Poslužim z okusniini jiulili vsaki čas, vse kar mogoče po nizki ceni. Na razpolago so obširni blevi za zivino, lepo dvorišče *a igro na kroglft in prijetna senca za goste. Za dofera vina in jodila, kakor za locno in pazljivo poslrežbo žo to jainči, da rno je društvo iniono- valo Hvojim uradnikom z nalogo, da izbiram vina za krčmo in za društvo. Za obilcn obisk se toplo pri- poročain slav. občinstvu iz mesta in z dcžele. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v biši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti dubovščini in slavnemu obcinstvu v mestu in na d,eželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Oljo: Lucca, St. Angelo, Korlu, istersko in dalmatinsko. Potrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3; 4, 5. Vec vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, narnreč po lU kila in od I iunta. Razpo.šilja blago na vse kraje. Cena primerna, posirožba dobra. ¦' ^^^^^ ^m» ^^^^ ^^^r^~ ^^^^^~ -^^m^ ~^^^^ ~^^^^^ ~^^^^ Anfon Bortoiotti, kamnosek, I (iorica, l^raiic-Jo/cfova cosla. šl, H)J. Zaloga nagrobnih spomenikov, vv.uv. od 10 do 200 gld. Riccardo Brass, Gorica, ulica Vetturini hiš. št. 11, priporoc-asvojo bogato zalogo vina in špirita na dobolo. C. kr. ])riv. civilni, nrailiiiski in vojaški krojač naT vn v n i k u it. 22, I. iiiulstropjr v Uoriri. M. POVERAJ, prifioroča [>. n. oljčinslvu svojo i /. l> o r n o /;i- \uI>l»*kti, .sol>n(4 iti tJcžnc jjlaši'»* Velikii vAhvv /avralnii1 in ovralnikuv, peril»!. Jä^'i'-srajcc. sploli vsc k ohl(jki spailajorc: prodaja zdravo in Irpcžno ! blago tuili iiii meter; vse jiiko pt) ceni. ' Civ. in (liilioveiiski povr »niki od «1. 15.— nap. Povišniki l«-tiii........9.— ,. (»bleka mo/ka......., «.50 „ za «lerk«'......., t.HO „ Xi'jircmorljiw liavelok . . . „ 9.— „ Cenc stalne; b°ltt inlbilka. Vsako naročilo I zvrsi se ločno. ' | ' ^^m i ^m^- -^^b-- -^^ta.- .^b^. .^BBk. ^m^- -^»- -^m*. ^k. -1 iih. ^^h>^ .^m^. ^amm*.. ~^^h- Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiOKICA Via Giardino 8 ' pri].)Oi'Oča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- ¦natinskih in isterskih v i - nogradov. Dustuvlja na ilom iu razp(jšilja po žrlcz- uici ua vso kraje. avstro-egerske tnonarliije v sodili oil 5(5 litrov naprej. Na zalitevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Fostrežba poštena. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Trgovina pisnrniških in sol. potrebščin. Kaznovrstno papirnato blago. Knjigo : molitvono, šolske in vpisne. Tiskovjne iz „NarodiK» tiskarne1' po enaki ccni. Prcski-biijc tisk vizitnie, racunov, kuvorte z napisi. Sprejerna v vozanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. 1. Hranilnc vlogc obrestuje po 4'/2; 2. Posojiln dajo: a) na vknjižbo po f)1/,0/^; b) na inenice po 0° o; c) na tekoči račun po pogodbi. Trijiitolji in soinisljeniki agitujte za 9Centralno posojilnico4 v Gorici, uljca Vetturini št. 9. Uradne ure od 8-12. 1. Glavni deleži po 200 K s tii- kralno zavczo ; 2. Opravilni deleži po 2 K s pot- dosctkratno za\r(izo; 3. Upisnina: a) glavnih deležev no gledc na število 4 K; b) opravilnili dcležev 1 K. Jakob Miklus, tcgovec z lesoin in opoko, zaloga ' pobištva,rakev(trug).vinskibposod i itd. -n • ' v Pevmi, , za Soškim mostom. p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagolavlja naj- i hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Št. H po 2 gld. za navadno stcklo St. 0 po 3 gld. za navadno in bcl- gijsko steklo Demanti za steklo rezati od 1 gld. naprej St. ¦>:>. kntnail pogl. 7'5O. režiM'.s:ik >. tiuli naj- d.'bi'tejse vlito stoklo. Izvrsten demant: Prva av- ^fl^^^^_ »• deman- tvornica^ !¦ stZeak"a Dunaj III 2, Radetzkystrasse 12 priporoca svoj«' se s strogim janislvom že 26 let sloveče izdi'lke. Debclosti za vsako niko kakor tin.li zamena tocno in cono. Razprodajalc em popust St. 19 po 5 gld., i/.visteii demant reži' na- vadno, bclpijsko in vlito sleklo. Prva slovenska odSikovana krojaška delavnica v Qorici. ; ^ntOE j girokputo i»41/'//o0brestovanjeinü(ltlu« vloge ' do due vzdiga. : Eskompt menjic najkutantncje. — Borzna naročila. '