se
58
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
T*
Tednikov pogovor Ptuj • »Vse, kar počnemo, je čista gasilska akcija...« O Stran 3

Od tod in tam
Ptuj • Četrtina otrok „našla" očeta
Z> Stran 7
Ptuj, petek, 20. aprila 2012
letnik LXV • št. 32 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
V TOREK PRILOGA
RADIOPTUJ
89,8«98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Štajerski
Spodnje Podravje • Obisk predsednika vlade in ministrske ekipe
Stanje je zelo resno
Vlada ne razpolaga s proračunom, ki bi bil v žepih ministrstev ali vladnih uslužbencev; vlada razpolaga z denarjem davkoplačevalcev. Tega pa je toliko, kolikor ga ustvarimo, je med drugim povedal predsednik vlade Janez Janša ob obisku regije Sp. Podravje.
Na srečanjih z gospodarstveniki, župani, predstavniki razvoja, občani in drugimi so se gostje spoznavali z največjimi problemi tega okolja, tudi birokratskimi ovirami, ki jih je še vedno preveč, da bi bila Slovenija zanimiva za vlagatelje. Najprej pa bo treba pod streho spraviti občinske prostorske načrte, da bodo investicije sploh mogoče. V tem trenutku slovenski javnosti tudi ni mogoče nasloviti nekega splošnega sporočila, pravi predsednik vlade. Sporočilo je namenjeno tistim, ki krize niso občutili -javnemu sektorju. To sporočilo je poziv k razumu. To, kar moramo narediti danes, ni nekaj drastičnega, treba se je odpovedati majhnemu delu standarda in pravic. Če tega ne bomo naredili danes, se bo treba naslednje leto odpovedati tretjini tistega, kar imamo danes, vključno tretjini delovnih mest v javnem sektorju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Haloze, Ptujsko polje • Sredina stavka v šolah in vrtcih
Šole in vrtci brez otrok
Na dan stavke javnega sektorja, v okviru katere so stavkali tudi učitelji v osnovnih šolah in vzgojitelji v vrtcih, so se stavbe predšolske vzgoje in učenosti skorajda spremenile v hiše duhov - vsaj po haloških in obhaloških občinah, kjer so na delovna mesta prišli le zaposleni.
V	OŠ Dornava v sredo ni bilo v šolo niti enega samega učenca, prav tako noben starš ni pripeljal svojega otroka v vr-teško varstvo. Ravnatelj Iztok Hrastar je povedal, da so bili o tem, da otrok v vrtec ne bo, seznanjeni že pred dnevom stavke, sicer pa bi nudili varstvo tako učencem kot predšolskim otrokom, če bi prišli v šolo oz. v vrtec.
V	OŠ Gorišnica razen zaposlenih prav tako ni bilo nobenega učenca v šoli, v vrtcu pa so popazili na enega samega otročka. Enako je bilo stanje v OŠ Cirkulane - Zavrč: v šoli ni bilo niti enega učenca, v vrtcu pa so vzgojiteljice popazile na enega otroka.
Popolnoma identično je bilo v OŠ Podlehnik, OŠ Žeta-le (kjer tudi v novem vrtcu ni
bilo nobenega otroka) ter v OŠ Videm z obema podružnicama, kjer so poleg učilnic samevale tudi igralnice centralnega in obeh podružničnih vrtcev, saj ni bilo v šolo in vrtec niti enega samega otroka. Tudi ravnatelj markovske OŠ in vrtca Ivan Štrafela je povedal enako zgodbo: „V šoli in vrtcu v sredo nismo imeli niti enega učenca oziroma otroka, bili pa smo pripravljeni na varstvo, če bi kdo vseeno prišel."
Ravnatelji vseh omenjenih šol so tudi povedali, da so o nameravani stavki pravočasno obvestili vse starše tako šoloobveznih kot predšolskih otrok in da so praviloma že dan pred stavko natančno vedeli, da otrok ne bo ne v šolo ne v vrtec. Posledično so v kar nekaj osnovnih šolah odpove-
Šole (in vrtci) so se v sredo spremenili v hiše duhov, saj ni bilo v razredih niti enega učenca...
dali malico, ponekod pa tudi šolske prevoze.
Četrtek je bil na vseh šolah in v vseh vrtcih normalen delovni dan. „Drugače tudi ne more biti, saj ne moremo stavke podaljševati iz enega večera na drugi dan! Če bo treba stavko nadaljevati, so potrebna navodila dovolj časa vnaprej, da se lahko organizirajo tako zaposleni kot starši," je povedal ravnatelj OŠ Žetale Anton Butolen. Večina ravnateljev je tudi povedala, da se bodo za solidarnost, ki so jo izkazali starši s tem, da otrok niso poslali v šole oziroma jih pripeljali v vrtce, vsem pisno zahvalili za podporo.
Sicer pa so mnenja vseh vprašanih ravnateljev (Helene Šegula, Ivana Štrafele, Antona Butolena, Iztoka Hrastarja, Milana Šilaka in Dejana Kopolda) glede nadaljnjih korakov enaka: „Do nadaljnjega bosta pouk v šolali in vrteško varstvo tekla nemoteno, sicer pa čakamo na nadaljnja navodila krovnega sindikata, kakršna koli že bodo, glede na potek pogajanj med vlado in sindikati!"
SM
Foto: SM
Prejeli smo • Odgovor na članek v Štajerskem tedniku dne 13. 4. 2012
Nova šola - eden prednostnih projektov (2.)
Spoštovani gospod župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan!
Ogorčeni, zgroženi, predvsem pa smo neizmerno žalostni ob vaših izjavah, ki jih v zadnjem času zasledimo v medijih o prostorski problematiki OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju.
Ne samo, da ste izjavili, da ste v svetu videli že veliko veliko slabših šol, sedaj nam tudi sporočate, da se ne zavedamo, da imajo drugje po svetu za »tovrstno« populacijo še slabše šole in nižje standarde. Katera pa je ta tovrstna populacija?! Kam spadajo naši otroci? Si naša tovrstna populacija zasluži nižje standarde, kot jih priznava Republika Slovenija?
Ustava RS (mimogrede, Ptuj je mesto v RS) jasno v 14. členu zagotavlja enakost pred zakonom, ne glede na invalidnost in osebne okoliščine. 2. člen Konvencije o otrokovih pravicah pa navaja, da morajo biti vsakemu otroku zagotovljene vse pravice brez kakršnegakoli razlikovanja.
Uvodnik
Prav tako ste izjavili, da na svetu milijarda otrok nima možnosti dokončati OŠ. Še enkrat poudarjamo, da živimo v RS in da je v RS osnovnošolsko izobraževanje obvezno. S tem, ko starši pošljemo naše otroke v šolo, izpolnjujemo svojo državljansko dolžnost, naši otroci pa udejanjajo svojo državljansko pravico po 52. členu Ustave RS, ki pravi, da imajo otroci z motnjami v duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe pravico do izobraževanja. Po vašem pa imajo naši otroci srečo, da se lahko izobražujejo, pri tem pa imajo še streho nad glavo. Še dobro, da jih niste zaprli med štiri stene, ker nekje po svetu počnejo tudi to.
Kar se pa tiče postopka za gradnjo šole, vsi vemo, da se vleče že dobrih šest let. Trdite, da so zavirali postopek najprej na pristojnem ministrstvu, ker so vam vračali nepopolne projekte z napakami, in to kar trikrat. Ali izbrani projektant ni vedel, kaj projektira ali pa
Revni smo še bolj, kot mislimo
Bolj kot upravičenost ali neupravičenost stavke javnega sektorja, o čemer ne nameravam soditi (si pa lahko mislim svoje), se me je dotaknila primerjava podatkov o revščini na spletu, v kateri smo se znašli Slovenci, Pa ne le tisti s socialno pomočjo in najnižjimi prihodki.
Po statističnih podatkih naj bi bilo revnih v državi okoli 11,7 odstotka, kar naj bi nas uvrščalo med povprečno najmanj revne v Evropi. Vendar je nacionalna revščina relativna glede na raven povprečnih plač v državi, saj se višina dohodka, ki predstavlja prag revščine, postavlja v vsaki državi drugače. V Sloveniji je prag revščine postavljen na mesečni dohodek v višini 466 evrov za samsko osebo, v Avstriji pa je po podatkih Eurostata za leto 2006 prag revščine enkrat višji; za samsko osebo 893 evrov in za štiričlansko družino 1875 evrov oziroma 937,5 evra povprečno na odraslega. Če bi avstrijski dohodek, kije določen kot prag revščine, upoštevali v Sloveniji, kar bi bilo smiselno glede na približno enako raven cen potrošnih dobrin, bi pri nas zaznavali precej višjo stopnjo revščine. Tako bi po avstrijskem merilu in zadnjih statističnih podatkih o velikosti bruto plače v Sloveniji (neto plača je povprečno 65 odstotkov bruto plače) bilo v Sloveniji pod pragom revščine kar dobrih 70 odstotkov zaposlenih, ki prejemajo plačo, oziroma 485.000 zaposlenih. Poleg zaposlenih bi bila pod pragom revščine pri nas tudi velika večina upokojencev - kar 93 odstotkov ali 483.000 ljudi.
Torej, logičen sklep: po avstrijskih merilih živi pod pragom revščine kar 72 odstotkov ali 1.450.000 Slovencev in Slovenk!
Če bi primerjali slovenski življenjski standard z razvitimi državami z višjimi plačami od Avstrije, recimo z Lu-ksemburgom, Norveško, Dansko, Irsko, Veliko Britanijo, Finsko, potem bi bili v Sloveniji še bolj revni. Iz grafikona je tudi razvidno, daje prag revščine v Sloveniji zaradi nizkih plač določen med najnižjimi med državami v Evropi in je zato statistično prikazana stopnja revščine nizka, v realnem življenju pa je večja.
Žalostno, ali ne?
Simona Meznarič
je šlo le za zavlačevanje? Naslednji, ki so po vaši trditvi zavirali postopek, so bili sostanovalci nove lokacije šole. Pri tem pa ste pozabili povedati, da je MO Ptuj samodejno spremenila projekt telovadnice v večjo, višjo in nadstandardno, ne zaradi potrebe učencev, ampak zaradi pridobitve športnih površin občine (to je pristojno ministrstvo na željo občine tudi potrdilo). In temu so nasprotovali sostanovalci. Upravičeno. Naši otroci ne potrebujejo nadstandardov, ampak le minimalne tehnične pogoje za izvajanje izobraževalnega programa.
Sedaj pa gradnjo zavirajo ostale občine soustanoviteljice, ki se upravičeno sprašujejo, kam je vsa ta leta šla njihova mesečna najemnina, ki jo in so jo mesečno nakazovali MO Ptuj kot lastnici stavbe, za materialne stroške in najemnino. Kako prikladno je vedno znova in znova iskati novega krivca?
Prav tako se v članku navaja, da je sedanji objekt šole čudo-
vit. Se strinjamo. Ne strinjamo pa se, da potrebuje zgolj nekaj tehničnih popravkov. Če je tako, zakaj je MO Ptuj v odgovoru 12. 1. 2012 varuhinji človekovih pravic navedla, da je stavba dotrajana, funkcionalno neuporabna in neprimerna za adaptacijo? Ali se je v teh dveh mesecih čudežno kaj spremenilo?
V tem času so šolo obiskale razne inšpekcijske službe. Njihove ugotovitve in odločbe so jasne: stavba in vse v njej je dotrajano, zdravju škodljivo in potrebno takojšnje obnove. Isto sta ugotovila tudi varuhinja človekovih pravic in predsednik države. Isto ugotavljamo mi starši.
Vsem nam pa sporočate, da so naše ugotovitve napačne, nerealne in neobjektivne. Čigavo mnenje še potrebujete?
Kar se pa tiče normativov in standardov za izvajanje izobraževanja in investicij, pričakujemo odgovor vodstva šole. Mi vemo le to, da ste v število učiteljev prišteli vse zaposle-
ne na šoli, kakor tudi mobilne strokovne delavce, ki opravljajo dodatno strokovno pomoč na drugih OŠ. To veste in ste namenoma zavajali javnost.
Res se je zamenjala celotna streha, ampak je po navedbah šlo za odškodninski zahtevek po neurju s točo in so vsi šolski objekti kolektivno zavarovani prek pristojnega ministrstva.
Če bi bili starš otroka, ki potrebuje nego in varstvo skozi vse življenje, bi vedeli, da nam ne gre za materialne dobrine, ampak nas skrbi izključno zdravje naših otrok. In bodite prepričani, da vemo, kaj so moralne vrednote, da smo verjetno starši edini, ki ne pomilujemo svojih drugačnih otrok, da nismo navidezno nemočni in da ne prekrivamo svoje slabe vesti, ker je nimamo zakaj, s tem ko zahtevamo boljše prostorske pogoje za izobraževanje svojih otrok. Očitek te vrste je nesprejemljiv.
In še na nekaj naj vas spomnimo. Naši »tovrstni« otroci so se ob rojstvu borili za svoja
življenja. Prenekateri so še danes trajno in kronično bolni. Preživeli so, ker so imeli v sebi moč in voljo, da si izborijo svoj prostor pod soncem! Zakaj? Zato, da so sedaj izrinjeni na rob družbe, kjer ne bi smel biti nihče? Ne, ampak zato, da kljub svoji drugačnosti bogatijo naša življenja z ljubeznijo, iskrenostjo, poštenostjo in srčnostjo.
Kdo si po vsem tem še jemlje pravico in si upa našim otrokom samodejno kratiti pravice, ki jim pripadajo, se igrati z njihovim življenjem, zdravjem in dostojanstvom?
In kdo naj se sedaj zjoče?
V imenu podpisanih staršev otrok, ki obiskujejo OŠ dr. Lju-devita Pivka, zapisala
Silvestra Emeršič
Pripis: Obisk predsednika vlade JanezJanša v Ptuju smo izkoristili za pogovor z njim o problematiki gradnje šole dr. Ljudevita Pivka in v pogovoru je dejal, da se bo naredilo, kar je potrebno, za to, da se bo projekt premaknil z mrtve točke.
Ormož • Dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Ormož
Poudarek je na preventivi
Zdravstveni dom Ormož se je s svojo ponudbo želel približati uporabnikom in je odprl vrata, da so občani lahko prišli v dom tudi kot obiskovalci in ga doživeli drugače kot takrat, ko tam hodijo zaradi svojih bolezenskih težav. Rdeča nit dneva je bilo preventivno delovanje, zdrav način življenja ter informiranje o tem, kako ohraniti zdravje.
Kot je povedala direktorica Vlasta Zupanič Domajnko, si v Zdravstvenem domu Ormož želijo, da bi pacienti za svoje zdravje skrbeli že, ko so še v dobri zdravstveni kondiciji, saj je zdravje takoj za življenjem največja človekova vrednota. Minulo soboto so si obiskovalci tako lahko ogledali prostore, se seznanili s tem, katere dejavnosti vse se v domu izvajajo. Pogosto pacienti koristijo le določene in za marsikaj sploh ne vedo, ker ne potrebujejo. Zaposleni so bili na voljo za vse informacije, kar je še posebno veselilo strokovnega vodjo zdravstvenega doma Dušana Kolariča, ki je povedal, da so se vsi zaposleni brez negodovanja odzvali na to dejavnost in žrtvovali sobotno dopoldne za predstavitev svoje dejavnosti in preventivo.
Na dvorišču zdravstvenega doma so po tematskih sklopih predstavljali zdrav slog življenja s ponudbo zdrave prehrane. Predstavljeni so bili preventivni državni programi Dora, Zora in Cindi. V referenčni ambulanti so se opravljale meritve krvnega tlaka in določali so indeks telesne teže,
v laboratoriju so merili krvni sladkor in holesterol. Odprta je bila tudi stavba zobozdravstva, kjer je bil najbolj zanimiv za ogled zobotehnični laboratorij, kamor uporabniki po navadi ne zaidejo. Predstavljena je bila tudi dejavnost reševanja, oživljanja in masaže srca.
V dnevu odprtih vrat je so-
delovala tudi Policijska postaja Ormož s predstavitvijo varne uporabe čelade, otroškega sedeža in drugimi preventivnimi vsebinami. Pridružili sta se PGD Ormož in Hardek ter Civilna zaščita z različnimi vsebinami ter prikazom reševanja ponesrečencev iz vozil in uporabo gasilnega aparata.
Povabilu se je odzval tudi preventivni državni program SVIT in na dvorišču postavil maketo debelega črevesa, da so se lahko obiskovalci natančno informirali o tem, kaj vse se dogaja v njihovem črevesju.
Organizatorji so povedali, da si želijo, da bi dan postal tradicionalen.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zobozdravstveni del ekipe je tudi pripravil nazorno predstavitev, kaj se zgodi, če za svoje zobe ne skrbimo dovolj dobro.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo
«
»Vse, kar počnemo, je cista gasilska akcija ...
»Stanje ni samo resno, je zelo resno. Če ne bomo ukrepali v kratkem, bo postalo izredno in Slovenija se bo znašla v situaciji, v kakršni je bila Latvija na začetku krize. Vlada bi z velikim veseljem predlagala ukrepe, s katerimi bi lahko razdelili kakšni dve milijardi evrov, vendar to ni mogoče. To se je dogajalo v zadnjih treh letih. Zdaj je treba te milijarde privarčevati oziroma je treba izposojeni denar vračati,« je v uvodu pogovora za Štajerski tednik povedal predsednik vlade Janez Janša, ki je z ministrsko ekipo 17. in 18. aprila obiskal Spodnje Podravje, na dan, ko je Slovenija doživela veliko stavko javnega sektorja. Druge poti ni, kot da v javnem sektorju porabimo toliko, kolikor gospodarstvo prispeva. Nič ne pomaga, če stavkamo eno leto, ker s tem denarja ne bomo ustvarili. Vlada ne razpolaga s proračunom, ki bi bil v žepih ministrstev ali vladnih uslužbencev, vlada razpolaga z denarjem davkoplačevalcev, tega pa je toliko, kolikor ga ustvarimo.«
Gospod predsednik, do kod ste pripravljeni popuščati sindikatom javnega sektorja?
»Samo toliko, kolikor je denarja. Pravic je lahko samo toliko, kolikor jih je možno financirati. Vlada dela vse, kar je v njeni moči, da uravnotežimo proračun, vendar čarobne palice nimamo. En evro je en evro v družini, v podjetju in državnem proračunu, povsod je enako. Če ga nimaš in ga želiš porabiti, si ga moraš sposoditi. Če si ga želiš sposoditi, ti ga mora biti nekdo pripravljen posoditi. Če bodo ukrepi za uravnoteženje javnih financ padli, Sloveniji nihče več ne bo posodil denarja za nadaljnje zadolževanje, kar tudi pomeni, da ob koncu leta več ne bo denarja za plače javnega sektorja.«
Kako doživljate današnjo stavko in kako odgovarjate na očitke, da ste pred stavko pobegnili iz Ljubljane v Spodnje Podravje?
»Javni sektor ne obstaj a samo v Ljubljani, javni sektor obstaja v celi državi. Če stavka del javnega sektorja, se to ne dogaja samo v Ljubljani, zaradi tega so ti očitki smešni oziroma so izraz ozkega centralističnega pogleda v glavah tistih, ki jih izrekajo. Obisk regije Spodnje Podravje je bil načrtovan že veliko prej, preden se je sploh začelo govoriti o stavki. Vlada ne stavka, je na delovnem obisku in dela.«
Vladni obiski po slovenskih regijah so bili praksa že v mandatu vaše prve vlade, Spodnje Podravje ste obiskali leta 2007. Zakaj ste za začetek obiskov tokrat izbrali to regijo?
»V letošnjem letu bomo v
okviru programa obiskov regij obiskali vse tiste, v katerih je razvojni zaostanek za osrednjo slovensko regijo večji, kjer so problemi in kjer je bilo doslej obiskov najmanj.«
Torej ne gre za neke vrste »nagrado« temu okolju za to, da ste na predčasnih volitvah na tem območju dobili visoko podporo?
»Slovenska vlada gleda na celo državo enako. Kakršnokoli drugačno ravnanje bi bilo napačno. Obiskali bomo vse regije, najprej pa bomo šli tja, kjer je priložnosti za takšne stike in neposredno reševanje problemov ob običajnem rutinskem delu vlade manj.«
Najprej pogasiti ogenj
Kakšen pa je terminski plan vlade glede najnujnejših strukturnih reform -zdravstvene, pokojninske in trga dela?
»Najprej moramo pogasiti ogenj, porabo proračunov uskladiti s tem, kar se v proračun nateče. Če tega ne bomo naredili, strukturnih reform ne bomo dočakali. Najprej je treba sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ, če je mogoče, tudi spremembo ustave, hkrati pa še rebalans proračuna. Do junija se bomo s socialnimi partnerji poskušali v okviru novega socialnega sporazuma dogovoriti glede strukturnih reform, ki jih bo treba izvesti v naslednjih letih na trgu dela, upokojevanja in zdravstva ter glede večjih posegov v davčni sistem.«
Kdaj lahko pričakujemo postopno oživljanje gospodarstva? Ali so možne napovedi za zmanjševanje
Foto: Črtomir Goznik
Janez Janša, predsednik vlade: »Vlada se zaveda, da opravlja delo, ki ni hvaležno.«
števila nezaposlenih že v tem letu?
»Za letošnje leto optimističnih napovedi ni možno dati, več kot četrtina leta je že mimo, mi pa se še vedno pogovarjamo o rebalansu proračuna. O tem bi se morali dogovoriti že pred enim letom. Vse to, kar sedaj počnemo, je čista gasilska akcija. To ni nekaj, kar bi Slovenijo čez nekaj mesecev dvignilo na noge, ker to enostavno ni mogoče, v tem trenutku gre le za zaustavljanje nadaljnjega padanja. Ta proces se bo nadaljeval tudi prihodnje leto. Neko večje oživljanje, če bodo tudi razmere v naši soseščini ugodne, lahko pričakujemo šele leta 2014 in 2015.«
Kakšno je sporočilo vlade lokalnim skupnostim ob trditvah nekaterih, da je uzakonitev zlatega fiskalnega pravila velika grožnja za lokalne skupnosti, za njihov razvoj, ker se ne bodo mogle več zadolževati?
»To pravilo ni grožnja lokalnim skupnostim. Od celotnega javnega dolga v Sloveniji na lokalne skupnosti odpade daleč najmanjši del. Problem so samo skupnosti, ki izstopajo, ki so preveč zadolžene, v povprečju pa zadolženost občin ni problem. To fiskalno pravilo ne omejuje občin bolj kot države ali kogarkoli drugega. Tudi sicer v predlogu rebalansa proračuna in zakona o uravnoteženju javnih financ skušamo ohraniti čim več investicijskih sredstev za občine, da se projekti zaključijo. Iz siceršnjih omejitev pa so izvzeta sredstva za investicije, ki jih bomo dobili iz EU in bodo podprti tudi s strani države.«
MO Ptuj denarja ne dobi, ker ga ni
Ptuju trenutno država ne zagotavlja že dogovorjenih pogodbenih deležev za štiri ključne investicije, zato jih mora zagotavljati sama iz lastnega proračuna ...
»V tem položaju ni samo MO Ptuj, v enaki situaciji je večina občin, ker so bile pogodbe za proračun 2012 sklenjene pred dvema letoma, ko je državni proračun predvideval za več kot 10 milijard evrov porabe. Leto 2012 je tu, v tem letu pa bo zbranih manj kot 8 milijard evrov, samo toliko jih bo mogoče porabiti. MO Ptuj dogovorjenega denarja iz državnega proračuna ne dobi, ker ga v proračunu ni.«
Ali to pomeni, da se bodo te investicije ustavile?
»Ali ustavile ali pa preložile na prihodnje obdobje ali pa jih bo mogoče reševati v okviru še doslej neporabljenih evrop-
skih sredstev. Za vse te projekte strukturno obstaja možnost večjega financiranja iz evop-skih skladov, kjer je še denar. Vse investicije, ki jih bo možno dodatno vključiti v pospešeno črpanje evropskih sredstev, bo torej možno izpeljati. Dokler pa rebalans proračuna za letos ne bo potrjen, natančnih odgovorov, kako bo s financiranjem nekaterih velikih projektov, tudi kar zadeva MO Ptuj, ni mogoče dati.«
Na kakšno perspektivo lahko v tem času računajo mladi? Veliko jih je s fakultetno izobrazbo, a so brez zaposlitve. Znanje naj bi bilo ena od primerjalnih prednosti Slovenije.
»Drži, vendar ne katerokoli znanje. V torek sem obiskal podjetje Boxmark, kjer so povedali, da z lučjo pri belem dnevu iščejo kader za razvoj, a ga ne dobijo. Na drugi strani pa imamo veliko mladih s fakultetno izobrazbo humanistične smeri, za katere ni dela; za večino te generacije ga niti ne bo, ker ni takšnih potreb. Na nekaterih področjih se jih je šolalo štirikrat več, kot je potreb tako doma kot v tujini. Žal ni druge izbire, kot da se bodo morali mnogi prekvalificirati, če bodo želeli delati.«
Kako pa bo država spodbujala razvoj turizma? Gre za panogo, ki tudi v teh zaostrenih razmerah posluje nadpovprečno dobro.
»Res je, a se je tudi ta panoga morala prilagoditi krizi, da danes lahko uspešno posluje. V Termah Ptuj, ki smo jih tudi obiskali, so v zadnjih treh letih enostavno morali število zaposlenih zmanjšati za 28 odstotkov. S to racionalizacijo
so dosegli, da je danes njihova dodana vrednost bistveno večja kot na začetku krize, so konkurenčni in lahko z optimizmom zrejo v prihodnost, v kateri bodo lahko tudi investirali, kar bo prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest. Krizi so se morali prilagoditi; to pa je tisto, česar mnogi v slovenskem javnem sektorju ne vidijo in mislijo, da je krivično vse, kar je treba v smislu racionalizacije narediti. Najbolj krivično je to, da se je moralo gospodarstvo krizi takoj prilagoditi, javni sektor pa je zadnja tri leta živel ne samo, kot da ni krize, ampak celo tako, kot da so se razmere izboljšale. Število zaposlenih se je povečalo skoraj za 10 tisoč, medtem ko je gospodarstvo skupaj izgubilo 120 tisoč delovnih mest, domačih in tujih. V dobrih panogah, kakršen je turizem, so svoje poslovanje morali racionalizirati. Srečanje z realnostjo sedaj čaka del Slovenije, ki tega še ni doživela. Treba je reči, da danes v Sloveniji stavka tisti del, ki v krizi ni bil prizadet.«
Ptuj je še vedno eno tistih mest v Sloveniji, ki resno računa na soorganizacijo pri izvedbi evropskega prvenstva v košarki 2013, načrtuje pa tudi gradnjo nove športne dvorane in računa na 2,5 milijona evrov državnega denarja. Kakšno je vaše sporočilo v zvezi s tem projektom?
»Tako kot pri nekaterih drugih športnih projektih problem ni državni delež, ki bi ga z nekimi skrajnimi napori tudi lahko zagotovili. Problem je, da so vprašljiva sredstva za ostali del projekta. Državni delež pri ptujski športni dvorani predstavlja četrtino potrebnega denarja. Zatika se tudi pri vseh administrativnih postopkih, ki jih je treba opraviti, da bi bil projekt zgrajen do srede leta 2013. V tem času je treba presoditi, ali se splača graditi objekt predvsem za eno veliko športno prireditev, ki bo trajala en teden, z vsemi stroški, ki bodo sledili, od vzdrževanja naprej, ali pa se projekt prilagodi vsakodnevnim potrebam okolja. Ptuj takšno dvorano potrebuje, načrtovana je bila že v boljših časih. Razumem župana in vse druge, ki so mislili, da je skozi projekt EPK 2013 možno hitreje priti do dobrega objekta. Zaradi krize pa je stanje zelo drugačno. Najbrž bo treba iti v realizacijo takšnega projekta, ki je realen.«
MG
Ptuj • Hladen tuš za ministra Turka
500 šolnikov izzvizgalo ministra
Stavkajoči šolniki, ki so v sredo po vsej državi izjemno glasno protestirali proti vladnim ukrepom, so na Ptuju izžvižgali ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka. Še več: celo peli so mu Žiga žaga poje žaga, rompompom kladivo ...
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je ob vladnem obisku v ptujsko-ormoški regiji doživel hladen tuš. Po končanem delovnem srečanju na temo Promocija poklicnega izobraževanja v prostorih Šolskega centra Ptuj ga je pred stavbo pričakalo približno 500 stavkajočih šolnikov. Ti so ministra, ki se je pred Šolski center napotil dati izjavo novinarjem, pričakali izjemno nezadovoljni. Čeprav je imel minister pogovor z novinarji že predviden, je najprej kolebal, ali naj se sploh odpravi med več sto stavkajočih šolnikov. Ti so se namreč postavili pred vhod v stavbo in čakali na njegov prihod. Še preden se je Turk opogumil in vendar stopil mednje, je svoje kolege povprašal le, ali imajo protestniki s seboj tudi jajca in paradižnike.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk pred Šolskim centrom ...
Tega tokrat ni bilo, a zato prizor ni bil nič kaj bolj prijeten. Ko je minister naredil prvi korak in izstopil iz stavbe, je bil deležen glasnega žvižganja. Protestniki so vpili nanj, ga spraševali, kje ima Janšo, ali ga ni sram, da je minister, ter kako je sploh upal stopiti prednje. Izjemno samozavestno in presenetljivo hladne drže je Turk ob glasnih krikih in žvižgih odgovoril na novinarska vprašanja. Stavkajoči šolniki so bili tako glasni, da najbrž med javljanjem v živo za eno izmed slovenskih komercialnih televizij niti sam ni slišal svojega glasu, kaj šele, da bi ga slišal kdo drug. Povsem očitno stavkajočih šolnikov ni zanimalo, kaj ima minister povedati, in so le želeli izraziti svoje nestri-njanje s predvidenimi vladnimi ukrepi.
Stavkajoči, ki so se z vseh
strani postavili okrog ministra, so s seboj imeli tudi plakate. Med drugim je bilo na njih zapisano: „Nismo mi dajali tajku-nom kreditov, kradli vsepov-prek, prijateljsko privatizirali privilegirano obogatelo elito" in „Stavkamo, ker branimo kakovost javnega šolstva".
Ob vsem tem pa je bil Turk deležen tudi petja stavkajočih, ki so prepevali Žiga žaga poje žaga, rompompom kladivo ...
Nekaj minut je tako pred Šolskim centrom vladalo obsedeno stanje, nakar se je minister vrnil v notranjost Šolskega centra in novinarjem odgovarjal na dodatna vprašanja. O tem, ali je pričakoval, da bo doživel stavko v takšni obliki, je dejal: „Čeprav smo na obisku v regiji, smo pričakovali, da se s tem srečamo. Je tudi prav, da je tako, da slišimo, kaj ljudje pravijo, kako žvižgajo, kaj pojejo. Sem pa vesel tega, da imamo znotraj tega centra dobro diskusijo z ravnatelji in učitelji in se pogovarjamo o konstruktivnih rešitvah, o tem, kako stvari narediti na konstruktiven in čim manj boleč način ter kako še kaj drugače narediti za učitelje in otroke, da bodo posledice čim manjše."
Dženana Kmetec
Ptuj • Minister za zdravje obiskal ptujsko bolnišnico in zdravstveni dom
V bolnišnici ni ogrožen noben program
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v sklopu vladnega obiska v Spodnjem Podravju obiskal ptujsko bolnišnico in ZD Ptuj, kjer se je srečal z vodstvi teh dveh osrednjih zdravstvenih ustanov na Ptujskem.
Med obiskom bolnišnice so bile v ospredju pogovora trenutne težave, njihovo razreševanje in morebitne investicije, o katerih je govor že nekaj časa; predvsem o gradnji enega od desetih urgentnih centrov v Sloveniji, ki se bodo gradili z evropskim denarjem; med njimi naj bi bil tudi ptujski. Z vodstvom bolnišnice se je minister za zdravje že srečal v svoji pisarni v Ljubljani, tako da mu problemi te ptujske zdravstvene ustanove niso neznani. Glede podjemnih pogodb, njihova ukinitev bi lahko ogrozila obstoj nekaterih programov, je minister povedal, da je večina upravičenih. Dejstvo pa je, da se jih po drugi strani izrablja zaradi boljšega plačila. Zaradi
boljšega nadzora in predvsem ugotavljanja upravičenosti sklepanja takšnih pogodb je pred vsakim sklepanjem predvidena razprava in potrditev na svetu zavoda. Takšno rešitev bodo zapisali tudi v zakonodajo. Minister ne vidi nobenih težav, da podjemnih pogodb ne bi bilo tudi v bodoče. Tako v tem trenutku zaradi teh pogodb ni ogrožen noben program v bolnišnici, tudi ortopedija ne.
Ptujska bolnišnica ima delno težave tudi zaradi samega načina financiranja, zaradi podcenjenosti storitev, saj za opravljeno delo ne dobi celotnega plačila. Ker ni edina, bodo to vprašanje skušali sistemsko rešiti. Pred tem bo treba stabilizirati zdravstveno blagajno,
kar pa skušajo doseči tudi z zakonom o uravnoteženju javnih financ, pravi minister.
Ministrstvo za zdravje ni v prvi vrsti odgovorno za sklepanje koncesijskih pogodb na primarni ravni, ker je to pristojnost občine, je v zvezi s ptujskimi problemi preveč opredeljenih odraslih bolnikov dejal minister. V bistvu je to edino zdravstveno področje v Sloveniji, na katerem se dejavnosti mešajo. Po podatkih, ki jih ima, 13 splošnih zdravnikov lahko še sprejme odrasle paciente, ker ne dosegajo števila opredeljenih pacientov. Pediatrija pa je na drugi strani na tem področju na slabšem.
Ob svojem obisku v ptujskem zdravstvu je minister ocenil, da
je bila stavka medicinskih sester nepotrebna. S predstavniki sindikatov se je pogovarjal nekaj tednov pred stavko v okviru prvih srečanj oziroma obiskov, ki jih je imel z zdravstvenimi
delavci. Na teh srečanjih jim je zagotovil, da vprašanje odpiranja standardov in normativov ni vprašljivo, da je ureditev teh opredeljena tudi v koalicijski pogodbi. Z zakonom, ki je
trenutno v parlamentarni proceduri, v ničemer ne posegajo v odpuščanje, niti v standarde in normative na področju zdravstva, zato ta stavka zdravstvene nege ni bila potrebna. Zavedati pa se je treba, da so ukrepi, ki jih sprejemamo, potrebni, sicer bo kriza še globlja. Zdravniki to razumejo, žal pa mi je, da tega niso razumeli na področju zdravstvene nege, je še povedal minister za zdravje Tomaž Gantar.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje Tomaž Gantar je obiskal tudi ptujski zdravstveni dom, kjer se je srečal z direktorico Metko Petek Uhan.
Destrnik • Zaprisegel novoizvoljeni župan
Županska veriga ne bo lahka
Destrnik je končno tudi uradno dobil novega župana. Pred natanko tednom dni si je župansko verigo nadel novoizvoljeni župan Vladimir Vindiš.
Občino Destrnik je več kot 18 let vodil Franc Pukšič, a mu je zaradi zakona o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije decembra lani prenehal mandat župana. Potrebne so bile nadomestne županske volitve. 25. marca je Destrnik v drugem krogu izvolil novega župana, Pukšičevega političnega nasprotnika Vladimirja Vin-diša. Ta je pred tednom dni tudi uradno zaprisegel.
„Vse ima svoj čas. Danes je dober in pravi čas za nove začetke. Na pragu novega časa stojim v prvi vrsti z občankami in občani, ker si želim v naši občini spremembe, ki nas ne bi bremenile, ampak nam izboljšale življenje. In tukaj sem s spoštovanimi kolegicami in kolegi svetniki, ki na tem mestu nismo le kot kateri koli posamezniki - ne pozabite: smo od ljudi izvoljeni predstavniki! Še enega dejstva ne smemo pozabiti, namreč tega, da Destrnik ni politična stranka, da je Destrnik občina! Tega se moramo zavedati vsi, ki svoje delo namenjamo v dobro naši občini, našim ljudem," je v
svojem govoru dejal Vladimir Vindiš in dodal, da so pričakovanja občanov velika. Čeprav je bil njegov govor precej kratek, je dal slutiti, da bo dogajanje na Destrniku zaradi razvnetih strasti med svetniki v prihodnje še kako zanimivo. Kot pravi, je zmotno prepričanje katerega koli svetnika, ki morebiti misli, da mora delati za župana ali da lahko dela županu škodo. Prepričan je, da bi vsako njihovo delo vedno moralo biti le v korist ljudi. „Zavedati se moramo,
da se vse naše odločitve odražajo na življenju občanov," še pravi Vindiš, ki je to priložnost izkoristil, da tudi svetnike spomni, da ne pozabijo na obljube volivcem.
„Obljubil sem nov čas, nov veter in prvo spremembo uvajam že takoj na začetku: manj se bo govorilo - vsaj z moje strani. Besede naj rajši postanejo dejanja! Naša dejanja pa nam in občini v čast," je ob svečani prisegi zaključil Vindiš.
Dženana Kmetec
Vladimir Vindiš: „Danes je pravi čas za nove začetke."
Foto: DK
Foto: arhiv
Ormož • Vlada se je mudila tudi na Ormoškem
Vljudnostni obisk območja
z manjšimi možnostmi
Vlada si je na Ormoškem ogledala več podjetij, institucij, zavodov, srečala pa se je tudi z gospodarstveniki, politiki in vsemi zainteresiranimi, s katerimi so v dvournem pogovoru pokazali na najbolj pereče točke, ki bi jih vlada morda s svojim delovanjem lahko spremenila v dobro državljanov.
Premier Janez Janša je popoldne na tiskovni konferenci povzel vtise in informacije, ki jih je vlada čez dan nabrala na obiskih. Povedal je, da je za regijo najbolj ilustrativen podatek o številu brezposelnih in zaposlenih pred krizo in sedaj: „Število brezposelnih v času krize ni naraslo tako alarmantno, ampak je na ravni iz leta 2005, zaskrbljujoč pa je upad števila zaposlenih v tej regiji, ki je manjše kot leta 2000." To pomeni, da se je v zadnjem desetletju izgubilo veliko število delovnih mest, kar se odraža na sredstvih, ki se v tem delu Slovenije zbirajo in namenjajo za investicije in jih je za polovico manj kot v osrednji Sloveniji, kar vpliva tudi na zaostajanje celotne regije za najbolj razvitimi deli države. Vlada se je na svojem obisku prepričala, da se s krizo razvoj ni zaustavil, nekatera podjetja so se razmeram znala prilagodili in danes spet zaposlujejo ter na zaposlenega ustvarjajo še večjo dodano vrednost kot pred krizo.
Mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, se je pridružil premierjevemu mnenju in do-
Foto: Viki Ivanuša
Premier Janez Janša je na tiskovni konferenci povedal, da se mu zdi bolj kot porast števila brezposelnih v zadnjih letih zaskrbljujoč podatek o upadu števila zaposlenih v regiji.
dal, da je bil opozorjen, da se v podjetjih srečujejo tudi s pomanjkanjem ustreznih kadrov, ki si jih morajo sami izobraziti, še večji problem pa je z razvojnimi kadri, ki jih ne dobijo. Povedal je tudi, da v sredo zagotovo ni stavkalo toliko ljudi, kot jih je v zadnjih treh letih izgubilo službo. Tudi Janez Janša se je opredelil do stavke v javnem sektorju in jasno povedal, da za stavko ni bilo nobe-
nih formalnih razlogov in da zato tudi ne more biti plačana, stavkali pa so tisti, ki jih kriza doslej še ni prizadela.
Ljudje od vlade pričakujejo veliko sprememb
Srečanje Vlade Republike Slovenije z župani, gospodarstveniki, poslanci in svetniki
DS RS z območja Ormoža je vodila Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednica Vlade RS, na vprašanja pa so odgovarjali minister za zdravje dr. Tomaž Gantar, minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, minister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič, dr-
Majšperk • Minister Žerjav obiskaI podjetje Albin Promotion
Predstavili razvoj ambicioznih programov
Med sredinim obiskom vlade Janeza Janše v Spodnjem Podravju je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav obiskal občino Majšperk, nato pa si ogledal proizvodnjo tamkajšnjega podjetja Albin Promotion.
V sredo, 18. aprila, zgodaj popoldne se je minister Radovan Žerjav v prostorih občine Majšperk najprej pogovarjal z županjo dr. Darinko Fakin o aktualnih projektih občine, ki jih izvajajo s pomočjo sredstev regionalnega razvojnega sklada, ter o možnostih nadaljnjega sodelovanja občine z gospodarskim ministrstvom. Nato pa je minister svoj delovni obisk nadaljeval v podjetju AP Albin Promotion na Bregu pri Majšperku, kjer se je pogovarjal z lastnikom Albinom Brenclom o ambicioznih načrtih podjetja, ki trenutno zaposluje 168 delavcev. Z zanimanjem si je ogledal tudi proizvodnjo v nekdanji Tovarni volnenih izdelkov, kjer so mu posebej predstavili dva strateška projekta tega kolektiva: projekt Mark, v okviru katerega izdelujejo
različne specialne kovinske predmete za program avtomobilske industrije, ter program Deguel, v katerem razvijajo proces predelave odpadne gume v štiri nove produkte. Kot je poudaril Albin Brencl, gre za skupino strokovnjakov razvojnega centra podjetja Albin Promotion, ki jih vodi dr. Dušan Klinar iz Ljubljane in se že več let ukvarjajo z razvojem projekta Deguel. Bistvo procesa je ugotoviti količino energije v nekem odpadku, določiti njeno kakovost ter jo predelati v druge produkte. V tem primeru je vhodna surovina odpadna avtomobilska guma, iz katere v hermetično zaprtem procesu, brez emisij, pridobivajo štiri nove tržne produkte: gorilni plin, nafto, aktivno oglje in železo. Slišati je zelo enostavno, a gre za izjemno zahteven proces, ki po-
meni pravo revolucijo na tem področju, zato so ga že patentirali. Poleg tega so ministru Žerjavu predstavili tudi nov in prav tako revolucionaren izdelek, tako imenovano aluminijasto peno, ki ohranja isto trdnost s trikrat manjšo količi-
no aluminija. Kidričevskemu Talumu naj bi že ponudili možnost za ustanovitev novega skupnega podjetja, to pa naj bi se nato lotilo proizvodnje tega povsem novega in vsestransko uporabnega materiala.
-OM
Foto: M. Ozmec
Minister Radovan Žerjav si je v spremstvu majšperške županje dr. Darinke Fakin in lastnika Albina Brencla ogledal proizvodnjo podjetja Albin Promotion, kjer so mu predstavili ambiciozne projekte.
žavni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve mag. Igor Senčar in državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Branko Ravnik. Gostitelj, župan občine Ormož Alojz Sok, je pozdravil goste in uvodoma povedal, da okolje pesti velika, čez 15 % brezposelnost, hkrati pa je bruto dodana vrednost na prebivalca pol manjša kot v Sloveniji.
Janez Cafuta iz Vidma je opozoril na nepravičen položaj malih privatnih prevoznikov naproti velikim, ki dobivajo subvencije za redne linije in imajo tako finančno rezervo, iz katere črpajo, da lahko ponujajo boljše pogoje na razpisih. Opozoril pa je tudi na problem razpršene gradnje, ki onemogoča, da bi si mladi na vasi zgradili dom na zemlji svojih prednikov. Po pričakovanju je imel največ dela z odgovori Branko Ravnik, ki je poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo ne želi biti zaviralec razvoja, je pa dal jasno vedeti, da je najkvalitetnejša kmetijska zemlja dragocena in ni za pozidavo, tudi za nepotrebne industrijske cone ne. Z rebalansom proračuna se udeležba državnih sredstev menda ne bo zmanjšala pri izplačilih za kmete. V enakem obsegu ostajajo tudi investicijski ukrepi v okviru programa za razvoj podeželja, zmanjšalo se je sicer število razpisov, ne pa tudi obseg sredstev. Kohe-zijska sredstva pa so bila po rebalansu celo nekoliko povečana. Franc Podplatnik iz Ormoža je opozoril, da bo ormoška industrijska cona prazna,
dokler ne bo hitre ceste, a kakšnega konkretnega odgovora na to ni dobil.
Ivan Kukovec iz Ormoža je opozoril na birokracijo in administracijo v poslovanju malih podjetnikov ter na potrebo, da se predpisi poenostavijo. Minister Pličanič mu je zagotovil, da je to ena izmed prioritet. Prav tako tudi pavšalno obdavčevanje malih podjetnikov, ki je v pripravi. Alojz Bezjak iz Gorišnice je opozoril še na nemogoče pogoje pri javnih razpisih, ki jih mala podjetja ne morejo izpolnjevati ter na problem težje zaposljivih delavcev: „Vsak dan imam na vratih delavce, stare 55 let in več, ki me prosijo za delo. Vendar se zavedam, da mi toliko star tesar ali zidar ne bo mogel dati take dodane vrednosti, da bi ga lahko plačal. Država bi morala subvencionirati dajatve, da bi jih lahko zaposlili. Na ta način bi v državno blagajno vseeno tudi nekaj priletelo, sedaj pa nič, ker so vsi ti ljudje, ki bi radi delali, na borzi."
O Gimnaziji nič konkretnega
Minister dr. Žiga Turk se je seznanil s problematiko malega vpisa in možnih dodatnih programov Gimnazije Ormož. Ogledal si je gimnazijo, za katero si bo prizadeval, da v Ormožu ostane: „Gimnazija je v vsakem kraju pomembna kulturna intelektualna točka, ne morejo v vseh krajih veljati enaka pravila. Treba pa bo dobro pripraviti ponudbo novega programa, ob upoštevanju tega, kar se ponuja v okolici, in najti nekaj posebnega, kar lahko pritegne dijake iz širše okolice v Ormož. Država si lahko privošči samo čim bolj polne oddelke in če bi na gimnaziji tekel še kakšen program, bi bili ti oddelki bolj polni in učitelji bolj obremenjeni." Minister se ne nagiba k nobenemu izmed možnih dodatnih programov, se mu pa zdi zdravstvena nega program, ki gotovo ima prihodnost.
Povprašali smo ga tudi o načinu financiranja zaposlenih v ptujsko-ormoškem muzeju. Povedal je, da ne vidi potrebe, da bi razlikovali ormoški in ptujski del muzeja glede zagotavljanja plačila zaposlenih, zato bodo to sistemsko uredili. Na ministrstvu pa razmišljajo tudi o tem, kako muzejsko mrežo narediti zanimivejšo, povečati obisk in zagotoviti sinergijske učinke.
Ministra Pličaniča pa smo povprašali o ukinjanju krajevnih uradov, ki se obeta na Ormoškem. Povedal je, da se ukinjajo povsod po Sloveniji, kjer so neracionalni. Do poletja bodo izdelali kriterije, po katerih bodo ocenili racionalnost obratovanja, zaposlene pa bodo prerazporedili po upravnih enotah.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Praznovali so 58. občinski praznik
Složnost in optimizem za napredek občine
Med 31. marcem in 28. aprilom se v občini Središče ob Dravi odvijajo najrazličnejše prireditve v počastitev 58. občinskega praznika. Veliko je bilo športnih prireditev, rekreativnih, kulturnih, tudi predavanja. Osrednja proslava ob prazniku pa je bila minulo soboto.
Sobota se je začela s kmečko tržnico, srečanjem staro-dobnikov in razstavo traktorjev Steyer ter starih kmečkih priključkov. Vreme sicer ni bilo najbolj prijazno, a vendar dovolj, da ni deževalo, ko so Središčani sprejemali goste iz pobratene mislinjske občine. Po kraju se je bilo mogoče to dopoldne popeljati tudi s turističnim vlakom ali si ogledati muzej, na trgu pred občinsko zgradbo pa se je odvil tudi kulturni program.
Osrednja svečanost je bila zvečer v Sokolani, kjer so podelili občinska priznanja. Bronasto plaketo je prejel Božidar Borko iz Središča ob Dravi, eden izmed pionirjev športne konjereje v občini, ki je v dolgih letih ukvarjanja s konji tudi na odmevnih tekmovanjih enduranca dosegal najvišja mesta in za konjerejo navduševal tudi druge, med njimi veliko mladih. S svojimi konji velikokrat popestri različne prireditve, turistično ponudbo in poroke. Aktiven je v Konjeniškem društvu
Svetniki in svetnica so se tako na tokratni seji odločali, kateri cestni odsek od še čakajočih na modernizacijo bodo izbrali za asfaltiranje v letošnjem letu na osnovi dobrih 76.000 evrov, kolikor je občini še ostalo po 21. členu ZFO. Na koncu je obveljala skupna odločitev, da se prednostno asfaltirata dva krajša odseka, in sicer cesta Je-senica-Ložec v skupni dolžini dobrih 400 metrov, predvidena vrednost del pa naj bi znašala okoli 45.000 evrov. Drugi makadamski cestni odsek, ki bo letos prvič dobil asfaltno prevleko, je cesta Stopnica-Grabe, kjer se bo asfaltiralo dobrih 500 metrov vozišča, po besedah župana Antona Buto-lena pa tudi za modernizacijo tega odseka načrtujejo porabiti okoli 45.000 evrov. Oba cestna odseka sta pomembna za skupno šest oziroma sedem gospodinjstev. „Prvi odsek ceste je precej bolj strm od drugega, zato računamo, da modernizacija ne bo cenejša, čeprav je krajši od drugega cestnega odseka. Slednji je namreč precej bolj položen, pa tudi nov most
Središče ob Dravi in v Prle-škem konjeniškem društvu.
Srebrno plaketo je prejel Miro Mele iz Središča ob Dravi, eden izmed pobudnikov in ustanoviteljev Turističnega društva Središče ob Dravi, za večletno aktivno delo na področju turizma. Skupaj s še nekaterimi prizadevnimi člani turističnega društva je izvedel pionirsko delo pri organizaciji prvih in najbolj pomembnih prireditev v občini, kot sta pustovanje in martinovanje. Sodeloval je pri pripravi zloženke turističnega društva in si ves čas prizadeval za izvajanje aktivnosti na področju ureditve okolja, in sicer za ocenjevanje okolja in čiščenje okolja. Najvišje priznanje - zlato plaketo - pa je prejela Dragica Florjanič za aktivno in požrtvovalno delo na področju turizma, saj je predsednica Turističnega društva Središče ob Dravi že tretji mandat. Pod njenim vodstvom se je društvo razvilo v eno izmed najbolj dejavnih društev v občini. S svojim pristopom
na tej cesti smo zgradili že lani. Tako naj bi oba odseka skupaj zahtevala okoli 100.000 evrov, kar seveda pomeni, da bomo del sredstev, poleg že omenjenega 21. člena ZFO, dodali še iz proračuna," je pojasnil Butolen in dodal, da sta zdaj na „čakalni
in načinom dela je v zadnjih letih uspela privabiti veliko novih članov in simpatizer-jev, skupaj pa so doprinesli k prepoznavnosti mlade sredi-ške občine s številnimi prireditvami, ki privabljajo vedno več obiskovalcev. Predvsem po njeni zaslugi turistično društvo že nekaj let uspešno sodeluje z drugimi turistični-
listi" za asfaltiranje še dva odseka ceste, ki se pravzaprav navezujeta na že omenjena: „Gre za odseka Krhliče-Lešje-Podlog v dolžini 700 metrov ter Kr-hliče-Plavčak v dolžini 1500 metrov. Lani smo to celotno cestno povezavo že prijavili na
mi društvi v državi in izven, aktivno pa se vključuje tudi v dogajanja in prireditve v domači občini. Kot lokalna turistična vodička zna gospa Dragica Florjanič na zanimiv način predstaviti in pokazati znamenitosti svoje občine številnim skupinam in izletnikom, ki prihajajo k njim, smo med drugim lahko slišali
razpis Južna meja, a žal neuspešno, zato se zdaj modernizacije lotevamo po fazah. Vprašanje je namreč, kdaj bo ponoven razpis za Južno mejo in če bo ceste nanj sploh še mogoče prijavljati."
SM
v utemeljitvi.
Posebno priznanje sta prejela Kristina Janežič iz Grab za življenjsko delo na področju patronaže, babištva in krvodajalstva in Ivan Šavora iz Središča ob Dravi za življenjsko delo na področju strel-stva. Priznanje ob občinskem prazniku pa so prejeli še Dušan Šavora iz Središča ob Dravi za večletno aktivno delo na področju gasilstva, Jože Smontara iz Središča ob Dravi za aktivno delo na področju lovstva, Mirko Jurkovič iz Šalovcev za aktivno delo pri razvoju vasi Šalovci ter Rekreacijsko društvo Stras za aktivnosti na športnem področju
in pri ureditvi rekreacijskega centra Stras.
Župan Jurij Borko je v svojem nagovoru povedal, da ima letošnji praznik za Središča-ne še poseben pomen, kajti mineva 70 let od takrat, ko so bili 11. aprila 1942 v mariborskih zaporih ustreljeni štirje krajani. Zato v spomin na ta dogodek letos že oseminpet-desetič praznujejo občinski praznik. Zavednih srediških žrtev je bilo skupno kar 51, njihova imena pa so vklesana v spomenik na osrednjem trgu. „To je praznik spomina, ki ga ohranjamo, in tudi praznik današnjega časa, ko se veselimo obstoja in uspehov naše občine. Že 58. praznovanje praznika potrjuje, da ohranjamo spomin in smo ponosni na naš občinski praznik," je povedal župan, ki še ni izgubil optimističnega pogleda v prihodnost, saj pravi, da le složno delovanje in optimizem lahko občino, ki je pred pomembnimi investicijami v infrastrukturo, poženejo naprej.
Kulturni program je izvedel projektni ženski zbor Lasvica, ki je izvedel pred-diplomski koncert Lubezen preko bistre More pod vodstvom Lucije Pocrnja in mentorstvom Karmine Šilec. Zaigrala pa je tudi godba na pihala pod vodstvom dirigenta Rada Munde.
Viki Ivanuša
Zetale • Državni denar za kilometer asfaltne ceste
Meter za metrom do prvega asfalta
Žetalski občinski svet je na ponedeljkovi izredni seji odločal o tem, kateri cestni odsek bodo letos asfaltirali iz denarja, ki ga občina dobiva po 21. členu Zakona o financiranju občin (ZFO). Skupno sicer občina Žetale po tem členu letos prejme približno 126.000 evrov, vendar jih je 50.000 že namenila za sofinanciranje cestnega projekta, ki so ga v začetku leta prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Ukrep 323).
Manjši del sredstev, pridobljenih v skladu z 21. členom ZFO, so v Zetalah namenili za sofinanciranje cestnega projekta, ki so ga prijavili na razpis MK0, večji del (76.000 evrov) pa bo šlo za financiranje asfaltiranja dveh krajših odsekov v skupni dolžini slabega kilometra.
Športne prireditve ob občinskem prazniku
V času praznovanja 58. občinskega praznika so potekala športna tekmovanja za pokal občine Središče ob Dravi, rezultate najboljših v posameznih športnih disciplinah pa so razglasili na sobotni proslavi. Na turnirju vaških ekip v odbojki je zmagala ekipa Lanč Središče, druga je bila Godba Središče, tretja pa ekipa Gimnazije Ormož. V tekmovanju v namiznem tenisu je med ženskami zmagala Simona Rizman, druga je bila Vera Kolarič, tretja pa Stanka Horvat. V moški konkurenci pa je bil vrstni red Sašo Prapotnik, Damjan Ozmec in Zdravko Nemec. Tekmovanja je organiziralo Društvo za telesno vzgojo Partizan Središče ob Dravi.
Upokojenci so organizirali tekmovanje vrtnega kegljanja za društva upokojencev. Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa Kog 1, druga je bila Miklavž 1, tretja pa ekipa Središča. V moški konkurenci so slavili kegljači ekipe Podgorci 2, sledili pa sta Središče in še Velika Nedelja 1.
Strelsko društvo Središče je organiziralo strelsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo sedem ekip oziroma 21 strelcev. Ekipno so slavili domačini - Strelsko društvo Središče 1, druga je bila ekipa Občinske zveze veteranov vojne za Slovenijo Ormož, tretja pa ekipa Lovske družine Središče. V posamični kategoriji pa je zmagal Sašo Prapotnik (Občinska zveza veteranov vojne za Slovenijo Ormož) pred Tonijem Kelemino (Strelsko društvo Središče) in Danilom Janežičem (Strelsko društvo Središče).
Šahisti so se srečali v Slaščičarni pri Rupertu in odigrali le nekaj prijateljskih partij šaha. V okviru športnih tekmovanj za pokal občine pa bo 28. aprila na Strasu še balinanje v organizaciji Rekreacijskega društva Stras.
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Preverjanje ekip prve pomoči
Foto: Črtomir Goznik
Enajstega aprila je na Ptuju potekalo občinsko preverjanje ekip prve pomoči iz osnovnih šol Breg, Mladika, Ljudski vrt, Olga Meglič, Hajdina in Destrnik.
Šestčlanske ekipe mladih so se razdelile v dva dela, v trojice. Kot trojice so opravljali pisni del iz prve pomoči, cestno-prometnih predpisov in spoznavanja organizacije RK ter preizkus praktičnih znanj na dveh delovnih točkah s po dvema poškodovancema. Prvouvrščena ekipa z občinskega tekmovanja, to je ekipa OŠ Ljudski vrt, se bo udeležila regionalnega tekmovanja v Ormožu. Kot je povedala Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, so mladi tudi na letošnjem preverjanju praktičnega znanja iz prve pomoči pokazali zavidljivo znanje, kar je tudi rezultat šestletnega načrtnega dela na tem področju. Velika škoda bi bila, če bi sedaj doseženo nadgradnjo opustili, saj gre za koristna znanja, znanja, ki rešujejo življenja.
MG
Ptuj • Izbrali zmagovalce natečaja
Foto: Dialog
V Perutnini Ptuj so ta teden med več kot 1.000 izdelki 30.000 otrok iz 230 slovenskih vrtcev izbrali zmagovalna dela minulega natečaja pod naslovom Živimo zdravo, spoznavamo sebe in naravo. Zmagal je vrtec Zarja iz Celja, ki bo čez slab mesec dni na slovesni razglasitvi v ljubljanskem živalskem vrtu prejel priznanje in notranje igralo za vrtec. Različne, vendar ravno tako atraktivne nagrade je prejelo še devet drugih vrtcev: iz Mozirja, Cerknega, Ptuja, Senožeč, Beltincev, Turnišča, Ljutomera, Lovrenca na Pohorju in Puconcev. Zaradi velikega števila prispelih del so se v Perutnini Ptuj namreč odločili, da nagradijo dodatnih 5prejetih del. „Ocenjevalna ekipa je imela izredno težko delo, saj so prav vsa dela izžarevala pomen, ki smo ga želeli izpostaviti,« je povedala vodja projekta v PP Tina Vukasovič. Glede na izjemen odziv omenjena akcija gotovo ni zadnja, saj že snujejo novo, ponovno namenjeno otrokom iz vrtcev.
SM (vir: Dialog)
Ljutomer • Frizerke se usposabljajo
Foto: NS
Strokovna sekcija frizerjev pri območni obrtno-podjetniški zbornici Ljutomer si v svojem delovanju prizadeva nenehno dodatno usposabljati in izobraževati svoje člane. Pred kratkim je v prostorih ljutomerskega doma obrtnikov pripravila brezplačni seminar s predstavitvijo profesionalne lasne kozmetike MedaVita iz Milana. Dvajset udeleženk se je na štirih modelih seznanilo z novo tehniko, pristopom in sodobnimi trendi v frizerski dejavnosti. Glavna izvajalka Leonida Meglaj z asistentom Urošem Potočnikom je na predstavitvi največ pozornosti namenjala barvni kremi, izdelani na osnovi čajev, ki ne vsebuje amoniaka in se lahko kosa s klasično oksidacijsko barvo. Prikazala sta tudi najsodobnejšo tehniko razbarvanja.
NŠ
Ptuj • Nova zakonodaja že obrodila sadove
Četrtina otrok „našla" očeta
Izkoriščevalcem javnih transferjev, ki so doslej na podlagi „koruzništva" dobivali precej velike zneske, je, kot kaže, odklenkalo. Samo na Ptuju imamo v dobrih treh mesecih, kar je v veljavo stopila nova socialna zakonodaja, četrtino več uradno priznanih zunajzakonskih skupnosti ali rečeno drugače: kar četrtina otrok je našla svojega očeta.
Da je imela stara socialna zakonodaja množico lukenj, ki so omogočale takšne ali drugačne zlorabe, je bilo povsem jasno. Med najpogostejšimi primeri izkoriščanja, kar je najbrž tudi eden izmed razlogov za upad števila sklenitev zakonskih zvez, je bilo področje urejanja zunajzakonskih skupnosti in pravic iz tega naslova. Primerov, ko sta partnerja, ki imata otroka, na sodišču prijavila, da ne živita skupaj, se dogovorila o kvazi plačevanju preživnine in na ta način goljufala državo, je bilo izjemno veliko. Še več: v manjšini so najbrž bili tisti, ki se teh igric niso šli. Ker ustreznih pravnih podlag za ugotavljanje dejanskega stanja po stari zakonodaji ni bilo, je bilo „goljufati" državo precej lahko.
Dokazati, da partnerja dejansko živita skupaj, je bilo precej težko. Nova socialna zakonodaja pa je ubrala povsem drugačno, bolj učinkovito pot. Prej je bilo dokazno breme na organih, ki so imeli velike težave pri dokazovanju obstoja zunajzakonske skupnosti. Brez soglasja strank ni bilo možno opraviti ogleda na domu in tako ugotoviti pravilnega dejanskega stanja.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pa je stvari obrnil in postavil na
novo izhodišče. Poslej namreč ni treba organom dokazovati, da partnerja dejansko živita skupaj, temveč obratno. Novi zakon je namreč uzakonil domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti. Za takšno skupnost gre, kadar to izjavi oseba sama in v primerih, ko ne obstajajo razlogi za neveljavnost zakonske zveze, ko imata osebi prijavljeno isto prebivališče ali če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojili ne glede na prijavo prebivališča.
Lahko tudi potrkajo na vrata
To v praksi pomeni, da zakon partnerja, ki dobita otroka, obravnava, kakor da živita v zunajzakonski skupnosti (če seveda že nista poročena), vse dokler sama ne dokažeta nasprotno.
Domneva obstoja zunajzakonske skupnosti je izpodboj-na: upravičenec lahko dokaže, in sicer na različne načine - na primer z izjavami prič. Ker pa so te tudi same v primerih lažnega pričanja lahko v kazenskem postopku, vsak dobro premisli, ali bo pričal ali ne.
Zlorabe so sicer še zmeraj možne, a jih je bistveno manj. Samo na Ptuju imamo v prvih mesecih od uveljavitve nove
Na Ptuju imamo po uveljavitvi nove socialne zakonodaje približno četrtino več zunajzakonskih skupnosti.
socialne zakonodaje kar 25 odstotkov več zunajzakonskih skupnosti. To pomeni, da je četrtina partnerjev, ki imajo otroke, po novem prijavila zunajzakonsko skupnost.
„Posebne evidence še nimamo, ugotavljamo pa, da je približno 20 do 25 odstotkov več partnerjev potrdilo zakonsko domnevo, da če nekdo ima otroke, tudi dejansko živi v zunajzakonski skupnosti. Preverjanja na terenu še sploh nismo imeli, ker enostavno ni bilo časa, da bi to izvajali, bo pa po moje, ko se bo začela kazenska in materialna odgovornost, prijavljenih še nekaj več zunajzakonskih skupnosti. V prihodnosti bomo od primera do primera preverjali stanje, tudi načini bodo drugačni.
Sankcije pa so vračilo vseh neupravičenih prejemkov kot tudi kazenska odgovornost. So pa tudi primeri, ko so centri za socialno delo kazensko ovadili tudi tiste, ki so krivo pričali," pojasnjuje mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj.
S tem pa se seveda zmanjšajo pravice, pridobljene iz javnih transferjev: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, subvencija vrtca, subvencija osnovnošolske ter dijaške prehrane, subvencije dijaških in študentskih prevozov, subvencije najemnine, plačilo razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, plačilo premije za obvezno zdravstveno zavarovanje ...
Dženana Kmetec
Trgovišče • Odkritje spominske plošče
Spomin na osamosvojitveno vojno
V Trgovišču 33 na domačiji Slavka Žalarja je Policijsko veteransko društvo Sever Maribor namestilo spominsko ploščo, ki opominja na dogodke iz časa osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Zapis na njej spominja, da je bilo v tem objektu v času osamosvajanja Republike Slovenije v letu 1991 tajno hranjeno orožje milice. Slavnostni govornik Darko Najvirt, namestnik komandirja PP Ormož v tistih časih, je v svojem nagovoru povedal, da sta bila skupaj s Slavkom Žalarjem zadolžena za mobilizacijo orožja in da je Slavko kot rezervni miličnik brezpogojno dal v uporabo svoje tovorno vozilo ter vsa druga materialna sredstva. Na vozilo so takrat naložili vso opremo, strelivo in sredstva za protioklepni boj. Ob vsaki napovedi letalskega napada s strani jugoslovanske armade sta vozilo in opremo umaknila v bližnje gozdove in tako omogočala aktivnim in rezervnim miličnikom ustrezno logistično podporo. Povedal je tudi, da so bili
miličniki vedno dobrodošli na Slavkovem domu v Trgovišču, še posebej v času osamosvajanja, pa tudi kasneje po osamosvojitvi Republike Slovenije. „Zato je tudi prav, da se v zahvalo za predano delo Slavka Žalarja in v spomin na takratne dogodke to obeleži s spominsko ploščo, ki bo v nas, ki smo takrat sodelovali v procesih osamosvajanja, obujala spomine, mlajšim generacijam pa bo v opomin, da ne bodo pozabili korenin nastankov naše države," je zaključil Darko Najvirt.
Slovesnost je zaokrožil kulturni program, v katerem je nastopil mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja s pevo-vodjo Tejo Ivanuša in kvartet orkestra slovenske policije.
Odbor Policijskega veteranskega društva Sever Maribor v Ormožu tesno sodeluje z dru-
gimi veteranskimi organizacijami v želji, da leto 1991 ne bo pozabljeno. V ta namen so lani izdali kroniko, vojne dogodke ob osamosvajanju pa povzema tudi stalna razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
v ormoškem gradu. Tudi na PP Ormož imajo veterani spominsko sobo, ki prikazuje osamosvojitveno vojno, kot so jo doživeli takratni miličniki. Društvo vodi Janko Zadravec.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Maribor Darko Šorli in Slavko Žalar sta odkrila spominsko ploščo.
Foto: DK
Haloze • Poziv RRP letos, denar drugo leto
Številni projekti bodo letos ostali na papirju
Vodstva občin so nedavno prejela obvestilo z Mariborske razvojne agencije, s katerim so bila obveščena, da sicer težko pričakovani šesti razpis oz. poziv za prijavo projektov za sofinanciranje iz Regijskih razvojnih programov (RRP) bo odprt, in sicer predvidoma v začetku maja, a se bo denar začel deliti šele naslednje leto.
Obvestilo MRA je bilo poslano na osnovi dopisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v katerem med drugim piše: „Zaradi deloma neusklajenih regijskih kvot smo se odločili, da jih ponovno izračunamo ter izračune pred uradno objavo še enkrat preverimo z regionalnimi razvojnimi agencijami. Objava novega javnega poziva za predložitev projektov iz izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov je predvidena v začetku meseca maja 2012. Pri pripravi izvedbenih načrtov je treba upoštevati, da bo koriščenje sredstev EU na podlagi novega javnega poziva možna v letih 2013 in 2014, ne pa tudi v letu 2012!"
Konkretno to pomeni, da se bodo občine z že pripravljenimi projekti, ki morajo imeti tudi veljavno gradbeno dovoljenje, lahko sicer prijavile že v začetku maja ob prvi najavi poziva (ali kasneje do konca tega leta), vendar pa se predvidena dela prav gotovo letos ne bodo začela.
Takšno odločitev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so po haloških in obhaloških občinah župani sprejeli precej mirno, brez razburjanja, v glavnem zato, ker za letos očitno v občinskih blagajnah ni bilo dovolj lastnega so-financerskega denarja, čeprav so bili zneski ponekod vseeno (za vsak slučaj) predvideni na proračunskih postavkah. Drugi razlog, zakaj prelaganje sofinanciranja v naslednji dve leti ni vzbudilo hude krvi, pa je
v tem, da je sam poziv za RRP že zelo pozen in bi pozitiven sklep za sofinanciranje občine tako in tako prejele krepko v zadnjem delu leta, pozimi pa se gradenj načeloma nihče ne loteva.
V Dornavi in Vidmu potreben rebalans proračuna
V Dornavi doslej denarja iz RRP niso črpali, imajo pa že nekaj časa pripravljen projekt izgradnje kulturne dvorane v centru občine. S tem projektom so sicer kandidirali že lani, a takrat še niso imeli veljavnega gradbenega dovoljenja. Kot je povedal župan Rajko Janžekovič, je ocenjena vrednost nove dvorane 2,2 milijona evrov, iz RRP pa naj bi pridobili nekaj malega manj kot 1,5 milijona evrov: „Glede na to da smo projekt izgradnje vračunali v letošnji proračun, bo seveda potreben rebalans, ki pa ga bomo izvedli po pozivu. Občinski delež sofinanciranja sicer znaša dobrih 700.000 evrov, seveda pa z gradnjo ne bomo začeli prej kot naslednje leto, ko se bodo sprostila sredstva iz RRP. Ne upam pa si niti predstavljati, da bi se morebiti naš sedaj preračunan znesek, to je 1,5 milijona evrov, zaradi vsesplošnega varčevanja kaj znižal. To bi se mi zdelo izjemno krivično, saj so nekatere občine uspele pobrati ves denar, večina pa nas še čaka na ta sredstva. Sicer pa bomo to dvorano gradili ne glede na to, če bo slučajno sofinancerski
Vse naložbe, ki so jih občine nameravale uresničiti s pomočjo denarja iz RRP, bodo letos ostale na papirju, saj bodo sofinancerska sredstva iz omenjenega programa na voljo šele v letih 2013 in 2014; na posnetku je projekt čakajoče prenove žetalskega kulturnega doma.
delež iz RRP kaj nižji, jasno pa je, da bo v tem primeru gotovo prišlo do spremembe projekta v smeri znižanja stroška izgradnje."
Podobno kot v Dornavi razmišlja tudi Friderik Bračič, župan v Vidmu: „Mi imamo za šesti poziv prijavljena dva projekta; prvi se nanaša na komunalno opremljenost naše obrtne cone, ocenjen pa je na 950.000 evrov. Drugi pripravljen projekt pa je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Vidmu in Pobrežju, kar naj bi zahtevalo okoli 780.000 evrov. V RRP nam je za naše projekte ostalo še okoli 1,3 milijona evrov. Z obema omenjenima projektoma se bomo prijavi-
li na prvi rok šestega poziva, torej v maju, dejstvo pa je, da bomo dela začeli v naslednjem letu, ko bodo na voljo tudi sredstva iz RRP. Potreben bo tudi rebalans letošnjega proračuna, ampak ta bo na vrsti po poletju. V primeru morebitnega znižanja sredstev iz RRP bomo sorazmerno pač znižali tudi obseg naložb, saj nam drugega ne preostane."
V Podlehniku in Žetalah letos niso nameravali graditi
V Podlehniku obvestilo o premaknitvi izplačil iz naslova RRP v naslednje leto ni prineslo nobenih sprememb, saj so
Prlekija • Kaj bo z ljutomerskim kasačem ?
Konjereja vse bolj podrejena
Ugotovitve nedavne skupščine Kasaške zveze Slovenije (KZS) o alarmantnem stanju na področju konjereje pri nas so bile podkrepljene s številnimi kazalci.
KZS je legitimna rejska organizacija za pasmo konj ljutomerski kasač in je že pripravila program za njegovo rejo v obdobju do konca leta 2016. Po besedah predsednika KZS Janeza Slaviča se je v ta program vključilo 82 rejcev, ki redijo 190 plemenskih kobil in sedem plemenskih žrebcev. KZS je uredila register plemenskih živali in tekmovalnih konj, težava pa je, ker kmetijsko ministrstvo ne priznava nekaterih stroškov oziroma financiranja zbiranja podatkov ne vključuje v skupni temeljni rejski program za konjerejo. Na kmetijskem ministrstvu je bilo že nekaj pogovorov o problematiki reje kasaških konj in financiranju delovanja
priznanih rejskih organizacij, a še niso obrodili sadov. Na KZS upajo na ugodnejše rešitve pri sedanjem kmetijskem ministru Francu Bogoviču.
Reja slovenskih kasaških konj je v obdobju od 1995 do 2004 naraščala, nato pa občutno padala. Leta 1999 je v Sloveniji bilo 112 ljutomerskih kasačev in 115 slovenskih kasačev, lani pa le še 38 ljutomerskih in 32 slovenskih kasačev. Največje število ljutomerskih kasačev so beležili leta 2001, ko jih je bilo v registru vpisanih 123. Manj vpisov je tudi v rodovniški knjigi, lani je bilo vpisanih le 13 kobil, od tega sedem pasme ljutomerski kasač, zato so si bili udeleženci skupščine enotni v mnenju, da bo
na trem področju treba nekaj storiti. Med pomembnejšimi aktivnostmi gre šteti, da bodo v letošnjem letu ponovno organizirali rejske dirke za pasmo ljutomerski kasač. Zahtevali
bodo tudi, da Zveza društev kasaške centrale Slovenije rej-ske nagrade odslej izplačuje za tekoče leto. Dolgovi se menda vlečejo še iz leta 2010 ...
NŠ
Stanje na področju konjereje je v državi alarmantno.
že prej planirali, da naj bi se nova naložba, financirana iz tega naslova, začela izvajati šele naslednje leto. Dober milijon evrov iz RRP bodo porabili letos za izgradnjo vrtca, še vedno pa jim na razpolago ostaja približno 700.000 evrov: „Trenu-tno izdelujemo idejni projekt za nov večnamenski objekt, v katerem bi bila kulturna dvorana in najverjetneje zdravstveni dom. Zaenkrat sta v obdelavi dve varianti: ali prenova starega vaškega doma ali - precej bolj verjetno - novogradnja na isti lokaciji. Računamo, da nas bo ta naložba stala okoli 1,5 milijona evrov. Na letošnji šesti poziv se bomo z izdelano dokumentacijo prijavili enkrat jeseni, ko bo veljavno tudi gradbeno dovoljenje, gradnja pa je tako in tako v vsakem primeru bila predvidena v naslednjem dvoletnem obdobju, tako da nas zamik izplačil iz RRP ne moti. Tudi rebalans proračuna zaradi tega ne bo potreben, saj v proračunu za letos teh naložbenih stroškov še nismo predvideli. O kakšnem znižanju višine sredstev za našo občino pa sploh ne razmišljam, ker se mi zdi, da to pri evropskem denarju ni možno. Če pa bi se to že zgodilo, potem bi pač objekt dokončevali dalj časa, po fazah," je pojasnil župan Marko Maučič.
V Žetalah je stanje zelo podobno kot v Podlehniku; tudi v tej občini so večino denarja iz RRP že porabili za izgradnjo vrtca, preostanek pa ga nameravajo za prenovo kulturne dvorane. Župan Anton Butolen: „Projekt prenove je pripravljen, zdaj smo v sklepni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ko ga dobimo in bo pravnomočno veljavno, se bomo tudi prijavili na šesti poziv. V RRP je za našo občino še ostalo približno 326.000
evrov, prenova dvorane pa je ocenjena na 600.000 evrov. Te naložbe letos še nismo planirali v našem proračunu, zato rebalans zaradi zamika izplačil v naslednje leto ne bo potreben. Znižanja sredstev za našo občino v RRP ne pričakujem, če bi se pa to že res zgodilo, pa se bo občinski svet odločal, ali naložbo vseeno izpeljati ali ne."
V Gorišnici so svoj delež iz RRP že pridobili
Najmanj težav z zamikom sofinanciranja projektov iz naslova RRP v naslednje leto pa imajo v Gorišnici. Župan Jože Kokot je namreč zelo na kratko povedal: „Mi smo doslej gradili tako, da smo najprej porabili ves evropski in državni denar, ki je bil na voljo. To pomeni, da nam v RRP ni ostalo praktično nič, vso kvoto, ki je pripadala naši občini, smo že počrpali. Tako da je za nas šesti poziv brezpredmeten, razen v primeru, če bi se pokazalo, da bo še kakšen dodaten denar za te namene. In za ta primer imamo pripravljene projekte."
Cirkulane: najprej morajo rešiti svetniška nesoglasja ...
V Cirkulanah pa je zadeva še precej v zraku; dejstvo je, da je občina sicer že pripravila projekt prizidka k novi dvorani za namene ogrevanja, za katerega ima tudi gradbeno dovoljenje, vendar vsi svetniki nikakor niso navdušeni nad lokacijo prizidka. Župan Janez Jurgec je tako na naša vprašanja povedal, da če bo dosegel soglasje z večino svetnikov, da se lahko s projektom izgradnje prizidka prijavi na šesti poziv RRP, potem bo to občina tudi naredila, sicer pa nič: „Gre za to, da nam je v RRP ostala še kvota v višini 309.000 evrov, projekt prizidka pa bo zahteval okoli 600.000 evrov. Če tega projekta ne bomo prijavili, potem tega denarja v RRP ne moremo izkoristiti. Sicer pa premaknitev sofinanciranja iz RRP v naslednje leto za naš projekt ni sporna, saj gre za javno-zasebno partnerstvo in ga lahko začnemo realizirati že letos, čeprav bo denar iz RRP prišel šele naslednje leto. Tudi morebitno nižanje sredstev iz naslova RRP ni toliko pomembno za izvedbo prizidka. Najbolj pomembno je večinsko soglasje svetnikov in od njihove odločitve bo odvisno, kaj se bo zgodilo, konec koncev bo morebiti potreben tudi rebalans proračuna."
SM
Foto: SM
Foto: NS
Slovenija • Zelenjadarji in trgovci prvič skupaj
Slovensko zelenjavo na trgovske police!
Ožja skupina zelenjavne verige je v nekaj mesecih pripravila osnovna izhodišča za razgovore z vsemi ostalimi deležniki te verige in jih pod vodstvom Jureta Vončine 12. aprila prvič predstavila delovni skupini trgovske zbornice Slovenije.
Branko Majerič, kmetovalec iz Mezgove, sicer član pogajalske skupine, je o tokratnem srečanju povedal: „Šlo je za prvo srečanje s predstavniki trgovske zbornice. Za to srečanje smo pridelovalci pripravili osnutek dogovora o sodelovanju in krepitvi partnerstva v zelenjavni verigi, ki smo ga zdaj prvič predstavili trgovcem. Ta dogovor zajema osem členov, podpisniki pa naj bi bili TZS, KGZS, MKO in GIZ Slovenska zelenjava. Razlog, zakaj je bilo potrebnih več mesecev za to srečanje in pripravo osnutka, je izračun lastnih cen pridelave za 19 vrst zelenjave, ki jih je pripravljal KIS. Zdaj imamo v Sloveniji končno prvič izračunane lastne cene pridelave zelenjave, ki pokrivajo vse stroške, vključno z embalažo in dostavo pridelkov do trgovskih centrov oz. prevzemnih mest in delo pridelovalcev. Izračun se nanaša na integriran način pridelave v slovenskih pogojih."
Trgovci s 100 in 200 % maržo pri zelenjavi
Izračuni, kot pravi Majerič, kažejo na to, da je slovenska pridelana zelenjava pri pridelovalcu sorazmerno poceni, analize, ki so bile narejene na MKO in na GIZ Slovenska zelenjava pa nakazujejo na to, da so trgovci tisti, ki diktirajo višino cen za potrošnika na svojih policah: „Pridelovalci, ne slovenski in ne tuji, na te cene nimamo vpliva! In šele sedaj se pravzaprav lahko začno prava pogajanja med pridelovalci in trgovci. Naslednje srečanje bo maja, ko bodo trgovci podali svoj odgovor na našo ponudbo, MKO pa želi, da se dogovor oziroma kodeks sklene do konca junija. Upam, da nam bo uspelo, v nasprotnem primeru imamo pripravljen drugi načrt. Vsekakor dalje tako kot zdaj ne more iti, saj bo v tem primeru s pridelavo zelenjave v Sloveniji konec v roku dveh, treh let!"
Vrtnine so v integrirani pridelavi na slovenskih tleh zahtevna proizvodnja, kar kažejo proizvodni stroški, ki se gibljejo od 10.000 pa tja do 30.000 evrov na hektar, sicer pa so izračunane lastne proizvodne cene za posamezne vrste zelenjave objavljene na spletni strani KIS, kjer si jih lahko ogleda prav vsak pridelovalec: „Zanimivo je, da je izračunana cena za mladi krompir, pri katerem je bila zadeva lani prav paradoksalna in so jo brez dvo-
Pridelovalci zelenjave nimajo nič proti uvoženi hrani, a v času sezone naj se na trgovskih policah prodaja slovenska zelenjava v količinah, kot jo domači zelenjadarji lahko proizvedejo.
ma zakuhali trgovci, letos 40 centov za kilogram mladega krompirja, ki je spakiran in neopran. Nasploh pa se po analizah, ki se še vedno opravljajo pod okriljem MKO, že ugotavlja, da imajo trgovci zelo visoke marže, od 100 % navzgor, tudi tja do 250 % Poleg tega nas v teh analizah bode v oči še to, da se ogromno zelenjave uvozi po sorazmerno visoki ceni, pretežni del te zelenjave pa se spet izvaža po zelo nizki ceni ... Bistvo je, da so uvozne cene višje od izvoznih, kar se bo jasno pokazalo pri lanskem mladem krompirju. Pereča zadeva so tudi javna naročila za zelenjavo pri nas; ni jasno, zakaj s sezonsko domačo zelenjavo ne moremo priti v ta naročila, uvožena pa lahko."
Zagotoviti jasno poreklo in sledljivost slovenske zelenjave
Poleg osnovnih cen, ki so bile osnova za začetek pogajanj, se proizvajalci zavzemajo še za krajše plačilne roke (do 30 dni) za zelenjavo, za primerno embalažo in večjo prepoznavnost slovenske zelenjave, težava pa je tudi v distribuciji: „Vsekakor je nujno, da bo na trgovskih policah kupcem na voljo slovenska zelenjava, katere poreklo in sledljivost ne bosta problematična kot danes, ampak povsem jasna in preverljiva. Za vsako zelenjavo mora biti jasno, kje je bila pridelana, na katerem GERK-u in v kakšni količini, saj je to
danes možno! Zavzemamo se tudi za lastno blagovno znamko slovenske zelenjave in seveda - prek vseh teh ukrepov - za bolj stabilen ekonomski položaj pridelovalcev zelenjave, kar bo omogočalo obstoj te dejavnosti."
Po besedah Majeriča je tudi nedopustno, da trgovina v bistvu diktira prehrambene navade ljudi: „Ponuja se zelenjava, ko sploh ni sezona zanjo; tako se že januarja uvozi od 700 do 800 ton paradižnika in to ne zato, ker bi ga potrošniki tako močno želeli in hoteli, ampak ker se pri tem paradižniku lahko odlično zasluži. Ko pa pride slovenski, naravno pridelan paradižnik, bi pa vsi pljuvali po njem ali pa pridelovalci sploh ne dosegajo niti pol proizvodne cene zanj. Enako velja za krompir! Res je, da trgovci zagovarjajo svoje stališče, da morajo imeti polne police, vendar je težava v tem, da je veliko hrane, predvsem zelenjave, ki je na voljo praktično skozi vse leto, pridelane umetno! Prehranska varnost te uvožene zelenjave je zelo vprašljiva! Odločitev je v rokah kupca, vendar pa se mi zavzemamo, da naj bo v času sezone na trgovskih policah tudi domača zelenjava z jasno deklaracijo in na svoji polici! Naj ne bo razumljeno narobe: nič nimamo proti uvoženi hrani, želimo le, da je na polici tudi slovenska solata, takrat ko je pridelana in toliko, kot je pač pridelamo! Saj je tako in tako ne moremo pridelati dovolj! In naj bo tudi uvožena, ampak strogo ločeno, da kupec lahko takoj ve, kaj kupuje in se lahko odloča!"
Več poudarka
lokalni
samooskrbi
Kot še pravi Majerič, je proizvodnja in prodaja slovenske zelenjave začela usihati z vstopom Slovenije v EU: „V Sloveniji smo že pridelovali
po 10.000 ton paprike! Danes je prek 11.000 ton uvažamo, domače proizvodnje pa je od 2500 do 3000 ton. Nekaj je narobe! Isto je pri solati, krompirju! Slovenija je bila znana pridelovalka krompirja. Nikakor ne moremo pristati na to, da v Sloveniji ne bi mogli pridelati teh 15 ali 16.000 ton
zgodnjega krompirja in 100 do 110.000 ton poznega krompirja, kolikor ga porabimo. Mi smo že pridelali prek 180.000 ton krompirja!
S tem, da se ne proizvaja in troši slovenska zelenjava, se konec koncev dela velika nacionalna škoda! To bi moral biti nacionalni interes tako proizvajalcev kot trgovcev - čim več slovenske zelenjave prodati na slovenskem trgu! Tako bi se zmanjšali tudi stroški distribucije in onesnaževanje okolja zaradi prevozov - bolj bi bilo treba uveljaviti lokalno samooskrbo. Ne pa, da domači proizvajalci ne morejo priti v trgovske verige. Veliki trgovci pri nas so doslej res 'prospe-rirali', vendar se časi obračajo: proizvodnja je propadla, trgovci so pripomogli, da je propadla še pridelovalna panoga, kupna moč se zmanjšuje, zdaj bodo pa na vrsti sami! Prepričan sem o tem!"
Kakšen bo odziv predstavnikov trgovcev na predvidenem majskem srečanju, je po mnenju Majeriča težko napovedati: „Kot že rečeno, upam, da bomo našli skupno pot, čeprav vem, da bodo pogajanja še težka."
SM
Slovenija • Varuhi semen z digitalno knjižnico
Največje povpraševanje po čebuli in česnu s Ptujskega polja
Potem ko so člani društva Varuhi semen konec februarja na enem izmed predavanj v občini Videm obljubili hitro ureditev digitalne semenske knjižnice, so obljubo zdaj tudi izpolnili. Tako je izšla prva sistematično urejena zbirka nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst ter sort rastlin.
Digitalni herbarij semenske knjižnice trenutno vsebuje 22 različnih rastlinskih vrst in 60 različnih sort kulturnih rastlin. Namen semenske knjižnice je ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, tisti, ki postanejo oziroma so že člani Društva Varuhi semen, pa si za gojenje lahko semena izposodijo brezplačno.
Kot je že na takratnem predavanju povedala vodja projekta Mateja Koler, smo v Sloveniji doslej že izgubili okoli 85 odstotkov starih sort, v svetu pa naj bi se jih izgubilo približno 75 odstotkov: „Problem sodobnega kmetijstva je ta, da temelji na količini in ceni pridelkov in ne na kakovosti in pestrosti prehrane. Prav zaradi tega se danes prideluje 1250-krat manj rastlinskih vrst kot nekoč. Semena so tako postala lastnina in tržno blago velikih korporacij, ki prek monopola ponudbe odločajo, kaj pridelovati in s čim se prehranjevati. Naša ekipa želi s
semensko knjižnico prekiniti takšen način 'poslovanja', zato zbira semena starih vrst in sort. Namen je ohranjanje kulturnega izročila, varovanja okolja in prehranske varnosti. Semenska banka se od genske banke razlikuje v tem, da je odprtega tipa. To pomeni, da si vsak, ki je član društva Varuhi semen, lahko brezplačno izposodi semena in jih jeseni v obliki pridelka vrne v enaki količini."
Vse rastlinske vrste v digitalnem herbariju so razvrščene glede na rabo in podkrepljene z botanično klasifikacijo, vsako posamezno sorto pa spremlja kratek opis in fotografija semen. Informacije, zbrane v herbariju, so pridobljene od dosedanjih varuhov ali pa temeljijo na literaturi, navedeni na koncu herbarija. „Ponekod so informacije pomanjkljive, saj je kljub bogastvu starih sort, ki ga premoremo v Sloveniji, o nekaterih sortah zapisanega malo ali pa skoraj nič. S skupnimi močmi lah-
ko te vrzeli zapolnimo. Kot izvor sorte se navaja kraj pridelave semen, preden je prišlo v knjižnico. Pri starosti sorte pa se navaja čas pridelave te sorte v tem kraju. Trenutno je v zbirki največ vrst fižola, največje povpraševanje pa je po česnu in čebuli s Ptujskega polja. Vsa semena izvirajo iz domače pridelave, pošljejo pa jih v kuvertah, ki so jih na delavnicah na šolah poslikali otroci. Ker se zbiranje starih sort nadaljuje, se bo digitalni herbarij vse leto nadgrajeval in v izposojo ponujal vedno več rastlin. Glede na to da razpoložljiva semena izvirajo iz Podravja in Pomurja, je priporočljivo, da se jih goji na teh geografskih območjih. Se pa nam oglašajo ljudje iz vse Slovenije, zato jih bomo najverjetneje poslali tudi na Dolenjsko in Primorsko. Ne želimo namreč, da bi semena ostala v knjižnici, temveč da se jih čim več poseje," je še pojasnila Kolerjeva.
SM
Foto: SM
Majšperk • Nov dogodek v galeriji AP
Razstavlja Drago Kopše z Zg. Polskave
V prostorih galerije AP v Majšperku je na ogled razstava likovnih del Draga Kopšeta, slikarja, pevca in strastnega motorista z Zgornje Polskave, ki najraje ustvarja v naravi.
Na dobro obiskani slovesnosti ob odprtju razstave v petek, 13. aprila, je umetnostna zgodovinarka Nina Jeza uvodoma poudarila, da Drago Kopše ni samo slikar, ampak tudi strasten motorist, ki strast kreativno združuje z likovnim ustvarjanjem. Vedno ima pripravljeno kompletno slikarsko opremo, kovčke z barvami, platni in slikarskim stojalom, da lahko vse to naloži na čo-perja in se zapelje. Denimo v Prekmurje slikat jesensko žetev koruznih polj ali morda na čudovita polja oljne repice, ob zasanjano Muro, ki se blešči v sončnem siju in odseva lepoto listja dreves.
Poleg tega je Drago Kopše tudi pevec, igralec, gasilec, učitelj in mentor. Sam uokvirja svoje slike, sam si naredi slikarski „štafelaj" in prime tudi za druge stvari. Kot umetnik je izredno aktiven, saj sodeluje v vsaj osmih društvih, likovnih in dramskih sekcijah, in je »pravi slikar na vasi«. Kopšeto-
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju razstave so govorili (z leve) majšperška županja dr. Darinka Fakin, direktor AP Milan Vinkler in umetnostna zgodovinarka Nina Jeza.
va dela nastajajo predvsem na slikarskih kolonijah, ki se jih zelo aktivno udeležuje že skoraj 25 let. Ljubezen do slikanja je nasledil od očeta, ki je rad in precej slikal in pri njem je mali Drago prišel do platna in barv. Njegovi prvi slikarski podvigi so se pričeli že v osnovni šoli, saj je naslikal sliko, ki je šla na razstavo v Novi Sad. Zanimivo je, da je Kopše po izobrazbi
pravzaprav avtomehanik. Najraje slika naravo in vse, kar je z njo povezano. Ustvarja krajine, topografske ali domišljijske, vse pa so naslikane s temeljito natančnostjo, realistično noto in z romantičnim pridihom.
Tokrat razstavlja svoja dela iz zadnjega obdobja. Polovica jih je naslikana v letošnjem letu, ostala so nastajala med letoma 2004 ter 2011. Umetnik svoja
Ptuj • Koncert učiteljev glasbene šole
Učitelji ponovno na odru
Učitelji Glasbene šole Karola Pahorja so se 8. zapored postavili na oder in svoje glasbeno znanje predstavili prisotnim poslušalcem. Tudi letos so napolnili koncertno dvorano šole in dokazali, da so pravi mojstri svojega kova.
Tradicionalni koncert učiteljev Glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju je ponovno pred učitelje postavil nov izziv. Ti so že osmič zapored pripravili zanimiv koncert raznolikih glasbenih obdobij in zvrsti, od klasike do jazza in tanga.
V dobri uri so se učitelji predstavljali samostojno in v skupinskih nastopih. Koncert se je pričel z nastopom učiteljic flavte Mojce Sok Hrga, Lije Frajnkovič, Suzane Meno-
Koncert učiteljev je ponovno navdušil učence šole, starše in ostale poslušalce.
dela uspešno prodaja in je zato praktično nemogoče urediti pregledno razstavo. Tri razstavljena dela so umetnine, ki jih avtor hrani zase, saj je zanje dobil posebno nagrado zlata paleta - certifikat Zveze likovnih društev Slovenije. Sicer pa umetnikov slikarski opus zajema v glavnem krajine in cvetlična tihožitja, zasledimo tudi figuraliko, akt in kak portret. V imenu galerije AP je umetniku čestital direktor majšperškega podjetja Albin Promotion Milan Vinkler, razstavo pa je odprla županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Svojemu so-pevcu so ob odprtju razstave zapeli pevci moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava pod vodstvom prof. Nevenke Gril Hameršak, slovesnosti ob odprtju razstave pa se je poleg številnih ljubiteljev likovne umetnosti iz Majšperka in širše okolice udeležil tudi župan občine Makole Alojz Gorčenko.
-OM
ni Planinšek in Eve Purkeljc, družbo pa jim je na odru delal klarinetist Rudi Toplak.
„Za učitelje je tak koncert velik izziv. Treba se je postaviti na oder in tehtno odigrati izbrano delo," je pred koncertom dejal ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Štefan Petek, ki je prepričan, da je to odlična priložnost za učitelje, da se pokažejo tudi kot izvajalci. Da je bojazen pred tem odveč, so učitelji dokazali tudi to pot.
Nezanemarljivo pa je tudi to, da so s svojimi nastopi učencem dali novo voljo in jim pokazali, da je pot do uspeha odprta za vse, ki si tega resnično želijo. Za glasbenike s talentom pa je edina prava pot vaja.
Dženana Kmetec
Ptuj • Predavanje dr. Mirjane Ule
Generacija mladih se bolj zapira
Da dobra predavanja zmeraj pritegnejo veliko zanimanja, dokazuje projekt Humanistična ofenziva. Tudi tretji dogodek, na katerem so gostili predavateljico dr. Mirjano Ule, je bil dobro obiskan.
Humanistična ofenziva, ki jo organizira Klub ptujskih študentov (KPŠ), vodja projekta pa je Dora Lenart, je doslej gostila tri odlične predavatelje. Gre za projekt, na katerem predavajo priznani profesorji različnih družboslovnih smeri. Prvi je govoril dr. Johann Got-schl, sledilo je odlično triurno razmišljanje dr. Vesne Vuk Go-dina, aprilsko dogajanje pa je popestrila predavateljica dr. MirjanaUle.
Redna profesorica za področje socialne psihologije in predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za
družbene vede je razpravljala o mladinskih uporih v Parizu in Londonu. Primerjala je po-
Mirjana Ule
jem mladosti in mladostnike iz začetka 70. ter sedanjo generacijo. Kot ugotavlja, se sedanja generacija veliko bolj zapira v varna zavetja domov in se zaupa staršem, kot se je generacija mladostnikov iz začetka 70. let, ki se je pravzaprav borila za vse: za kavbojke, kariero in družino.
Raziskovalno se Uletova ukvarja s fenomeni socialne konstrukcije subjekta ter procesi individualizacije in stilizacije v visoko modernih družbah tveganj, z analizami identitet in socialnih odnosov, psihologijo življenjskega pote-
ka, mladinskimi in ženskimi študijami, študijami predsodkov in diskriminacije ter oblikovanjem marginalnih karier.
Zanimivega predavanja na Ptuju se je udeležilo okrog 30 poslušalcev, ki so po končanem predavanju dobili priložnost tudi za debato s profesorico.
V ciklu predavanj se bo zvrstilo še šest zanimivih predavateljev. Te bodo do junija enkrat mesečno gostili v Klubu Gemina XIII. v Grand hotelu Primus, v juliju in avgustu pa se bodo z zadnjimi predavanji preselili na prizorišče Terasafesta.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Cas za pravljico
Stara modrost pravi, da je dan brez smeha izgubljen dan. Dodajam, da so časi taki, da velja za izgubljenega tudi tisti dan, ki mine brez prave, dobre stare pravljice. Še posebej v času, ko je v deželi vse manj pravljičnosti. Tako vam bom danes, spoštovani bralci Knjigarnice, povedala eno pravljico, oziroma vas vabim k branju nove, odlične priredbe Saše Pergarja belokranjske ljudske pripovedi iz zapuščine Lojzeta Zupanca (Belokranjske pripovedke, 1932).
Literarni prostor je vasica Butoraj, ki leži v Beli krajini. Njeni vaščani se imenujejo torej Butorajci. Le-ti so bili zmeraj imenitni ljudje, ki so sloveli po svoji modrost. Podobnost z dobro znanimi Butalci je zgolj namerna.
Si morete misliti, Bela krajna je slovenska dežela, a dolga stoletja je bilo med Butorajci v navadi, da se vaščani niso kregali ne med sabo, ne s komerkoli drugim!
No, Butorajski možje se dolga leta niso strigli, pa tudi neobriti so bili. Niso bili neurejeni; nasprotno, s svojimi dolgimi lasmi in košatimi bradami in brki so radi dokazovali svojo možatost in moč.
Tudi politično so bili Butorajci pregovorno modri, saj so bili vsi moški člani občinskega sveta, vsako nedeljo pa so med seboj izvolili novega župana. Tako niso izgubljali ne de-narcev za volitve, ne za volilne kampanje, da ne govorimo o vseh drugih dobrobitih take občinske ureditve.
Toda kljub temu se je nekega dne zgodilo, da je moral »tedenski« butorajski župan oznaniti, da je občinska blagajna žal prazna! In so si rekli, da bi bilo dobro odpraviti se v mesto, da bi se razgledali, ali bi se morebiti dalo tam, v mestu, kaj zaslužiti.
In so se vrli Butorajci poslovili od žena in otrok, pa so šli. V mestu pa je bil ravno semenj. O, kako velike oči so dobili kosmati možje Butoraja! S čim vse so mestjani trgovali! Prišli so Butorajci do stojnice stare ženice, ki je sir prodajala. Ravno prav jih je lakota poprijela, da so si sir nakupili in za silo prvo lakoto potešili. Župana Butoraja je sir navdušil in je povprašal ženico, od kod in kakšen sir je to, da je tako slasten. Ženica se je pohvalila, da sir pridela sama, iz kozjega mleka. In je pokazala kozo, ki je tam, blizu stojnice ležala v senci. Oooo, so se čudili Butorajci, ena sama koza, pa toliko sira. Hja, se je pohvalila ženica, ta moja koza je pa res posebna, kolikorkrat na dan jo pomolzem, golida je vedno zvrhano polna.
Si morete misliti, dragi bralci, da je enega izmed prisotnih modrecev popadla misel o tem, da bi taka koza in njen sir lahko nazaj napolnila sicer prazno občinsko blagajno.
Seveda se je ženica najprej prodaji uprla, nato pa je ceno pošteno navrla in kupčija ... Na srečo (ja, če verjamete, ljubi moji) je bil župan toliko pameten, da je pred nakupom želel kozo osebno preskusiti. Tako je menil o vsaki novi stvari. In tako je sedel župan na panj, potisnil je kozje zadnje noge v svoje škornje, rep pa si je vtaknil v usta in ga stisnil z zobmi, da koza ne bi ritala. Nato je začel molsti v klobuk, ki ga je podstavil najstarejši svetnik ...
Joj, joj, če bi vam celo pravljico povedala!!! Ni za verjeti, kako se je znalo ljudstvo šaliti na račun vladalcev, velikih in malih.
Nadaljevanje in konec te zabavne, iskrene in večno aktualne ljudske štorije najdete v slikanici Butorajska koza, ki jo je z imenitnimi ilustracijami oplemenitila Kristina Kr-hin, knjiga pa je izšla v založništvu Ajda, Ibo Gomboc, iz Murske Sobote, kjer nadaljujejo tradicijo kvalitetne, izvirne slovenske slikanice z zbirko Iz zibelke.
Prijetno branje želi
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 1043
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
1 Gimnastika
Uspeh Flanjakove v Rušah
Stran 12
Tenis
Urh do lovorike v Krškem
Stran 12
Strelstvo
Ciglarič do naslova državnega prvaka
Stran 13
PZ Slovenije
Ormož gostil slovenske planince
Stran 12
Nogomet
Zavrč v finale pokala skozi šivankino uho
Stran 14
Bovling
3021 - rekordni dosežek VGP Drava
Stran 14
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. A ženska liga - liga za prvaka
Zmaga Krima v senci Ciorinega slovesa
Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 28:44 (13:24)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 9, Majcen 1, Korotaj 8, Prapotnik 1, Kolednik, Ivančič, Močnik, Borovčak, Bolcar 4, Zorec, Tumpej 1, Žiher, Selinšek 3. Trener: Nikola Bistrovič.
KRIM MERCATOR: Grubišič, Gu-berinič 7, Mavsar 3, Novak 1, Stefa-nišin, Varlec 2, Hansen 6, Koren 5, Jankovič 1, Gregorc 9, Franič, Čulk 1, Šobert, Acimovic 9. Trener: Tone Tiselj.
Najboljša slovenska ženska rokometna ekipa Krim Mercator je na Ptuju rutinsko opravila svoje delo, saj je pokazala (ali vsaj nakazala) smer modernega rokometa. Največ težav je članicam ptujske ekipe delala gibljiva obramba visoke ljubljanske vrste, kljub temu pa so se gostiteljice vseh 60 minut zares srčno borile. Krimovke so vso tekmo igrale zelo hitro in so si prednost petih zadetkov (2:7) priigrale že v 10. minuti; predvsem so bile uspešne v hitrih protinapadih, iz katerih sta zadevali predvsem Varlecova in Acimoviceva. V sredini prvega polčasa je mlada Križančeva v nizu zaustavila nekaj strelov in po uspešno izvedenih akcijah Mateševe (ta
Ptujčanke so le stežka prebijale postavljeno obrambo Krima.
je pokazala vrhunsko predstavo!), Bolcarjeve in Korotajeve, se je razlika iz - 7 ponovno znižala na - 5 zadetkov. Do konca prvega dela (13:24) je domačo mrežo polnila zelo razpoložena Acimoviceva, ki se ji je pridružila tudi Guberiničeva.
V drugem delu smo dolgo časa gledali bolj izenačen dvoboj, saj je gostujoči trener Tiselj precej eksperimentiral s
Nogomet • 2. SNL
V Črnomlju so se že opekli
V 2. ligi bodo nogometaši do konca prvenstva odigrali še šest krogov, na voljo je torej 18 točk. Pričakovanja klubov pred zaključnim delom so različna: predvsem bo velika bitka za obstanek, saj ima Aluminij na vrhu 10 točk prednosti pred Dobom, ta pa naslednjih 7 pred zasledovalci.
Nogometaši Aluminija so doslej edini poraz v prvenstvu doživeli v Črnomlju (23. 10. 2011), kamor v goste odhajajo tudi v nedeljo. Njihovi gostitelji, nogometaši Bele krajine, se nahajajo v nevarnih vodah glede obstanka. Njihovo sedanje 7. mesto je le navidezno stabilno, saj jih do predzadnjega Šmar-tnega ločita samo dve točki. Motivov za angažirano igro jim tako vsekakor ne bo manjkalo, zato Kidričanom ne bo lahko. Ti ravno proti podobnim tekmecem iz spodnjega dela lestvice v zadnjih dveh krogih niso bili prepričljivi in so dvakrat remizirali (proti Šmartne-
mu 1928 v gosteh in Šampio-nu Celje doma). Četa Bojana Flisa bo v Črnomlju nastopila oslabljena, saj bodo manjkali poškodovani Nejc Pečovnik ter kaznovani (rumeni kartoni) Žan Majer, Robert Kurež in Gregor Režonja. Ob tem bodo morali biti še kako pazljivi, saj imajo po tri kartone tudi Boris Sambolec, Alen Ploj in kapetan Denis Topolovec. Zaradi tega bo srečanje priložnost za tiste nogometaše, ki sicer igrajo manj, da pokažejo svojo vrednost.
Bojan Flis, trener Aluminija: »Ekipa Bele krajine nas je do sedaj edina premagala v tem prvenstvu, kar seveda nekaj pomeni. Na gostovanje se kljub temu odpravljamo optimistično razpoloženi, saj želimo prekiniti niz brez zmage. Tekma v Črnomlju bo težavna tudi zaradi tega, ker ne bomo zaigrali v kompletni postavi.«
Danilo Klajnšek
postavo. Ptujčanke so na drugi strani zaigrale manj zadržano in so pokazale nekaj lepih, predvsem pa učinkovitih akcij, v katerih se je s svojo prodornostjo izkazala Korotajeva. V 45. minuti je tako razlika znašala »le« - 9 (24:33), nato pa so gostje z bolj zavzeto igro v obrambi ponovno prišle do nekaj lahkih zadetkov in pričakovane zmage 28:44. Prave poteze je tekom srečanja delal tudi Nikola Bistrovič, ki je ponudil priložnost za igro nekaterim zelo mladim igralkam, kot so Borovčakova, Selinškova, Tumpejeva in Ivan-čičeva. Čisto ob koncu je dal priložnost še ostalim mladim igralkam, ki so na nek način pred lepim številom gledalcev pokazale pravo ptujsko rokometno prihodnost.
Nogomet • NZS
Prvoligaši znova pod okrilje NZS
V torek je prišla v medije uradna novica, da bo 1. slovenska nogometna liga spet prišla pod okrilje Nogometne zveze Slovenije in je po dobrih desetih letih ne bo več vodilo Združenje 1. SNL (za predsednika tega je bil pred dnevi znova izvoljen Branko Florjanič). Tako so soglasno odločili člani izvršnega odbora NZS na seji na Brdu pri Kranju.
»Odločili smo se, da prevzamemo vodenje in trženje lige, ker smo mnenja, da je to bolje za slovenski klubski nogomet. Ocenjujemo, da pomen združenja ni samo v tem, da obstaja, ampak bi moralo imeti svoj konkreten učinek. Predlog sklepa je bil izglasovan z vsemi glasovi za in niti enim od navzočih proti,« je po-
vedal predsednik NZS Aleksander Čeferin. Na seji IO je bilo sicer prisotnih 13 od 17 članov.
Kot so poudarili na NZS, pa prevzema niso opravili le »lepotno«, temveč so razkrili tudi že novega glavnega sponzorja lige - to bo Telekom Slovenije. »Bil sem pozitivno presenečen, kakšen interes je bil za slovensko ligo, ki jo mnogi podcenjujejo, po moje neupravičeno, ampak je očitno NZS bolj kredibilen partner za določene sponzorje, kot je bilo združenje. Ne želim nič slabega reči o združenju, ampak dejstvo je, da smo se mi bili sposobni dogovoriti s sponzorjem, oni pa že nekaj časa ne,« je povedal prvi mož NZS.
jm, sta
Foto: Črtomir Goznik
Ani Mihaeli Ciori so se zahvalili predstavniki ZRK MT Ptuj, predstavniki sponzorjev in športne sfere MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Ciora je dala močan pečat ptujskemu rokometu
Ime Ana Miheala Ciora nedvomno veliko pomeni ne samo v našem, ampak tudi v svetovnem rokometu. Izredna levoroka igralka se je v začetku meseca februarja prvič uradno poslovila od aktivne športne kariere v ljubljanski dvorani Stožice na tekmi evropske Lige prvakinj med Krimom Merca-torjem in Oltchimo Valceo; v torek se je poslovila še od ptujskega dresa.
Ciora je prišla v ŽRK Mercator Tenzor leta 2005 in je bila vse do sezone 2010/2011 ena izmed vodilnih igralk zelo uspešnega ptujskega kolektiva,
ki je v tem času enkrat osvojil tudi 2. mesto v prvenstvu - takoj za Krimom. Na krajši svečani slovesnosti so se Ani s simboličnimi darili zahvalili predstavniki Mestne občine Ptuj, Zavoda za šport Ptuj, Športne zveze MO Ptuj, MRK Drava Ptuj, ŽRK Mercator Ten-zorja iz Ptuja in sponzorji. Ob prenehanju aktivnega nastopanja (sedaj bo nastopala za zelo uspešne ptujske veteranke in obenem trenirala mlade selekcije, op. a.) je Ciora dejala: »Po lanski sezoni sem se odločila,
da moram potegniti črto pod svojo rokometno kariero. Po tistem slovesu v Ljubljani sem se tokrat poslovila še na Ptuju, kjer sem se v zadnjih letih zares dobro počutila. Občutki ob slovesu so mešani in če bi lahko, bi čas zavrtela deset let nazaj in bi nadaljevala s svojo športno potjo. A sedaj sem zaključila z aktivnim igranjem rokometa in bi se ob tej priložnosti rada zahvalila vsem, ki so mi pomagali na moji zelo uspešni športni poti!«
David Breznik
Nikola Bistrovič, trener ŽRK MT Ptuj: »Poslavlja se legenda ptujskega, slovenskega in svetovnega rokometa. Nekaj zadnjih let je igrala za naš klub in je bila v vsem tem času zgled mladim igralkam. Moram pa poudariti, da je bila Ana Mihaela Ciora tista igralka, ki je v zadnjih sezonah zmeraj prevzela odgovornost na sebe in je tudi velikokrat odločala tekme v naš prid. Bila je tudi pravi vodja izven igrišča in je vzornica nekaterim našim mlajšim igralkam.«
Katja Bolcar, kapetanka ŽRK MT Ptuj: »Spominjam se je še iz časov, ko je igrala v Krimu in je bila ena izmed mojih velikih rokometnih vzornic. Ko je prišla v naš klub, je bila delno moja trenerka in kasneje tudi moja soigralka. Štejem si v čast, da sem lahko igrala s tako dobro rokometašico, kot je Ana.«
Tone Tiselj, trener Krima: »Časi, ko je za Krim igrala Ana Mihaela Ciora, so bili zame najlepši, saj sem takrat komaj prišel v klub in smo osvojili naslov evropskih klubskih prvakinj. Ciora je bila članica te krasne šampionske generacije, v kateri je imela tudi zelo pomembno vlogo. Prav tako pa sem vesel, da je svojo kariero med drugim nadaljevala in končala na Ptuju, kjer se je dobro znašla v športu in - kar je zelo pomembno - tudi v življenju.«
Sergeja Stefanišin, vratarka Krima: »Na začetku, ko je prišla v Krim, je bilo zelo zanimivo, saj ni znala našega jezika, prav tako pa je potrebovala nekaj časa, da se je navadila na novo okolje. Mi smo jo v klubu takrat lepo sprejeli in to so bili za njo, zame in za Krim zelo uspešni, zlati časi.«
Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj: »Ana Miheala Ciora je zelo pozitivna oseba, ki je dala velik pečat ptujskemu ženskemu rokometu. Mislim, da je Ciora edina športnica, ki je po osamosvojitvi Slovenije - potem ko je prišla igrat k nam - tudi ostala tukaj in se ustalila na Ptuju. Glede na njeno profesionalnost pa je bila in lahko še vedno je pravi vzgled za mlade igralke.«
Nogomet • Hervis pokal Slovenije, polfinale: v finalu Celje - Maribor
V finalu Hervis pokala Slovenije se bosta 23. maja v Stožicah pomerila Maribor in Celje. Prvi so brez posebnih težav še drugič premagali Velenjčane, Celjani pa so dokaj srečno ugnali drugoligaša iz Šenčurja. Bili so že na robu izpada, vendar so izenačili v zadnji minuti (!) rednega dela tekme, nato pa so pokazali več zbranosti v maratonskem izvajanju enajstmetrovk. Celje - Garmin Šenčur 9:8 - po enajstmetrovkah (prva tekma 1:1) Strelca: Žurej (90.), Kotnik (57.) Maribor - Rudar Velenje 4:2 (2:2) (prva tekma 4:2) Strelci: Beric (9.), Velikonja (18., 81.), Tavares (90.), Rotman (8.), Klinar (37.)
Gimnastika
Uspeh Flanjakove
V Rušah je v nedeljo potekal Pokal Slovenije v ženski in moški športni gimnastiki. Nastopili so lahko tekmovalci in tekmovalke, starejši od 15 let, in sicer v absolutni kategoriji. Tekmovali so v mnogoboju in na posameznih orodjih (po pravilih Fig I, op. a.), skupno je bilo prijavljenih 64 nastopajočih. Med njimi je bilo mnogo znanih imen slovenske gimnastike, kot so Sašo Bertoncelj, Rok Klavora, Fiona Novak, Teja Belak, Tina Ribič, ki so vsi slovenski reprezentanti.
Nastopila je tudi Ptujčanka Tjaša Flanjak, ki je do novembra trenirala v Gimnastičnem društvu Ptuj v programu množične gimnastike, kjer je dosegala odlične rezultate (bila je večkratna državna prvakinja v akrobatiki in skokih z male prožne ponjave). Želja po širšem znanju in udeležbi na velikih tekmovanjih jo je gnala naprej in tako se je odločila, da
svoje znanje nadgradi v programu vrhunske gimnastike. Tako sedaj dobrih pet mesecev trenira v Športnem društvu Ruše pod vodstvom trenerja Petra Frumna in že dosega vidne rezultate. Na Pokalu Slovenije, ki je bil zanjo prva pomembna tekma, se je uvrstila v sam vrh, med najboljše slovenske telo-vadke. Na preskoku preko konja je osvojila odlično 3. mesto in je tako na stopničkah stala skupaj z najboljšo Slovenko na preskoku Tejo Belak (1.) in Tino Ribič (2.). Tako se je uresničila Tjašina največja želja, da je lahko tekmovala skupaj z najboljšimi tekmovalkami v Sloveniji. Odlični rezultati so za Flanjakovo izjemen dosežek in hkrati odlična motivacija za naporne treninge in mnoga odrekanja, ki sledijo na poti k še boljšim rezultatom v prihodnosti.
David Breznik
Tjaša Flanjak (desno) je na prvi veliki tekmi stopila na zmagovalni oder.
Ormož • Skupščina Planinske zveze Slovenije
Ormož gostil slovenske planince
Skupščina Planinske zveze Slovenije (PZS) poteka vsako leto v drugem kraju in letos jo je gostilo Planinsko društvo Maks Meško Ormož, ki praznuje 50 let delovanja. Poleg za skupščino klasičnih vsebin so planinci po petih letih prevetrili in sprejeli tudi nov statut PZS, natančneje pa so definirali tudi odnos PZS do planinskih nepremičnin v Sloveniji.
Ker je sama skupščina v veliki meri dogodek bolj formalne narave, želijo na PZS takšnim srečanjem planincev dati tudi čim več uporabne vsebine. Minulo soboto so to poskušali z druženjem na delavnicah, ki sta potekali v grajski pristavi. „Prva delavnica je bila posvečena dvonamenski rabi planinskih poti, saj so vedno večja pričakovanja in potrebe po tem, da na določenih planinskih poteh omogočijo uporabo planinskih poti tudi gorskim in turnim kolesarjem. Predstavljena so bila merila, po katerih se bo lahko planinsko društvo, ki upravlja z določeno potjo, odločilo, ali bo pot odprlo za dvonamensko rabo. Druga delavnica pa je bila s področja turističnega vodenja v planinstvu. Zakon o pospe-
ševanju turizma delno ureja tudi to področje in prihaja do določenih neljubih stanj v praksi, zato smo pripravili nabor ukrepov, s katerimi bomo s pomočjo ministrstva, tržnega inšpektorata in občin poskušali to našo dejavnost ohraniti v takšni obliki, kot jo izvajamo že prek 100 let. To pa je na prostovoljni in nepridobitni osnovi. Vključujemo široke skupine ljudi, zato smo prepričani, da nam bodo ti tudi prisluhnili," je vsebino povzel predsednik PZS Bojan Rotovnik.
V Sloveniji kar 175 planinskih koč
PZS povezuje planinska društva iz Slovenije in tudi zamejstva, po zadnjih podatkih kar 275 društev s skoraj 60.000 člani, ter skrbi za usposabljanja, postavljanje standardov, z občinami in državo pa se tudi dogovarja o sistemskih pogojih za delovanje planinstva. „V PZS smo bili zelo vseli, ker smo lani kljub splošni gospodarski krizi uspeli povečati članstvo za 2 %. To se morda ne sliši veliko, a nam veliko pomeni, da se spet pričenja rast članstva, saj je pred 20 in več leti naša zveza štela že prek 100.000 članov. V
PZS je vključenih prek 15.000 mladih iz celotne Slovenije, ki so povezani v mladinske odseke planinskih društev. Za njih izvajamo pester program pohodov, izletov, tur, poleti pa imamo tudi okoli 100 dobro obiskanih poletnih planinskih taborov. Veseli nas, da Slovenci prepoznavajo planinstvo kot možnost za aktivno preživljanje prostega časa in tudi preživljanje dopusta v domovini," pravi Rotovnik.
Specifika planinstva je tudi prostovoljno delovanje, zaradi česar v planinstvu krize ne čutijo tako močno kot morda v kakšnih športnih društvih, ki so bolj vezana na prejemanje finančnih sredstev. Največja težava, s katero pa se planinci srečujejo, je na področju vzdrževanja široke mreže planinskih koč. „Trenutno je v Sloveniji 175 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki poslujejo le krajše obdobje v letu in še to v vremensko zahtevnejših pogojih. To pomeni velike stroške vzdrževanja, da jih ohranjajo na nivoju, primernem za krat-kočasna bivanja planincev. Poleg tega je treba vse koče tudi ekološko urediti in to tudi pospešeno izvajamo. Prek 30 koč že ima malo čistilno napravo, nekaj jih jo bo dobilo še letos.
Foto: Viki Ivanuša
V ormoškem domu kulture so se na skupščini zbrali delegati številnih planinskih društev.
Foto: Viki Ivanuša
Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije
Pri tem smo vezani na sredstva donatorjev in sponzorjev, kakor tudi države in lokalnih skupnosti, kjer pa se malo poznajo krizni časi. Kljub temu bomo z obilo energije in prostovoljnega dela koče še naprej ohranjali v takšnem obsegu in s takšno ponudbo, kot jo imamo danes," zagotavlja Bojan Rotovnik. V novem statutu pa so se planinci posvetili sami organiziranosti PZS, v statutu so prvič tudi definirali odnos društvo - zveza. Določili so izvorne pravice društev in tiste, ki jih prenašajo na regijski in državni nivo organiziranosti.
Na vprašanje, ali veliko število planincev v naših gorah ne poškoduje ravnotežja v naravi, pa Rotovnik odgovarja: „Gibanje z lastno silo je najbolj okolju prijazen način gibanja v naravi. Vsak poseg z motoriziranimi sredstvi lahko pusti tudi trajne posledice. Planinci poskušamo s svojo prisotnostjo čim manj vplivati na naravo. Za nas velja, da iz gora prinašamo le spomine in fotografije, edino, kar lahko ostane za nami, pa je odtis našega čevlja. Zadnjih 25 let zelo intenzivno izvajamo akcijo Odnesimo smeti s seboj nazaj v dolino. Zato na planinskih poteh ni smeti, izjema so le poti, ki so ob turističnih centrih, kjer so prisotni tudi turisti, ki te tematike ne poznajo dovolj. Letos začenjamo tudi z akcijo, v kateri bi planinci za prenočevanje v planinskih kočah s sabo prinesli svojo posteljnino. Na ta način bi zelo razbremenili naravo. Istočasno tudi prenavljamo koče, da bi bile energijsko manj potratne in okolju bolj prijazne."
Viki Ivanuša
Rokomet • 1A SRL (m)
Kako preplavati Krko?
V tekmi 5. kroga Lige za obstanek čaka rokometaše Jeruzalema v soboto, 21. aprila, ob 19.00 neugodno gostovanje v Novem mestu. Krka, ki si je že zagotovila obstanek v ligi, igra v odlični formi in je na zadnjih šestih tekmah od 12 možnih točk osvojila 11. Ekipa Jeruzalema je daleč od želene forme, na kar pa vpliva več dejavnikov. Kljub vsem težavam je od fantov v tem težkem boju za obstanek v ligi pričakovati tako mero želje po zmagi, kot jo je bilo čutiti na tekmi proti Izoli. Če se bo na Dolenjskem ponovil takšen pristop kot proti Ribnici na zadnji domači tekmi,
potem vinarji nimajo nobenih možnosti za osvojitev zlata vrednih točk ali točke.
Letos sta se ekipi pomerili že dvakrat v rednem delu sezone. V Novem mestu so slavili Or-možani 29:41, kar je bila zagotovo najboljša predstava Jeruzalema v sezoni 2011/2012. Na Hardeku je bil rezultat 27:28 v prid Krke. Tega poraza se v taboru vinarjev ne spominjajo radi, saj je ekipa imela napad za zmago, ampak je na koncu v zadnjih sekundah tekme prejela nesrečni zadetek. Na srečo ni hujših poškodb in bo ekipa nastopila v popolni zasedbi.
uk
Tenis • TK Terme Ptuj
Urh do lovorike v Krškem
Od 13. do 16. aprila je v Krškem potekal turnir v kategoriji igralcev do 18. leta starosti. Prvi nosilec je bil Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj), nastopila pa je polovica igralcev izmed najboljših 16 na lestvici TZS.
Urh je tokrat prve tri kroge odigral izjemno zanesljivo in za uvrstitev v polfinale porabil zelo malo moči. Tam se je srečal s 4. nosilcem Lju-
bljančanom Vidom Fugino in izgubil prvi niz na turnirju. V nadaljevanju je obrnil rezultat in se zasluženo uvrstil v finale. V zaključnem dejanju so lahko gledalci spremljali ptujsko-ma-riborski dvoboj prvih nosilcev Urha in Roka Sitarja. V izenačenem dvoboju je Urh v odločilnih trenutkih pokazal več zbranosti in je osvojil turnirsko lovoriko.
JM
Rezultati:
1.	krog: Urh Krajnc Domiter - Tom Cvetkovič (Radovljica) 6:0, 6:0;
2.	krog: Krajnc Domiter - Gregor Dolinšek (ŽTK MB) 6:0, 6:1; četrtfinale: Krajnc Domiter - Gregor Vovk (Straž, 6) 6:0, 6:3; polfinale: Krajnc Domiter - Vid Fugina (TC-LJ, 4) 4:6, 6:4, 6:1; finale: Krajnc Domiter - Rok Sitar (ŽTK MB, 2) 7:5, 6:4.
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Kegljanje
9
Kozoderc uvrščen na DP
Minuli konec tedna je bil na sporedu četrti krog posamičnega prvenstva v kegljanju, tudi v OTS Maribor. Tekmovalci in tekmovalke so se čez to veliko sito prebijali proti končnemu cilju - nastopu na državnem prvenstvu. V zadnji krog sta se pri moških uvrstila tudi Dani Kozoderc (na fotografiji) in Boris Premzl (oba KK Deta center Drava). Prvi je osvojil 6. mesto v skupnem seštevku, kar mu je prineslo tako želeno uvrstitev na državno prvenstvo. Boris Premzl je v četrtem krogu startal iz 12. mesta, vendar je po 90 lučajih zaradi poškodbe odstopil. Drago Arnuš v moški konkurenci ter Nevenka Kolar in Melita Krušič v ženski so obstali v 3. krogu.
Dani Kozoderc je s tem
uspehom samo potrdil to, kar je kazal v prvenstvu, kjer je bil v letošnji sezoni najboljši igralec Drave. Ob tem je dosegal dokaj visoke in predvsem konstantne rezultate, ima pa še veliko možnosti za napredek.
Ta konec tedna bosta v soboto in nedeljo potekala dva kroga (v Cerknici in Medvodah). Po tem se bo v zaključni del državnega prvenstva posameznikov uvrstilo 16 tekmovalcev, ki bodo igrali na izpadanje.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 21. DP z zračnim orožjem Portorož 2012
Ciglarič do drugega naslova državnega prvaka
Minuli konec tedna je v Športni dvorani Lucija pri Portorožu potekalo 21. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za vse starostne kategorije v treh različnih disciplinah, s standardno puško in pištolo ter s serijsko puško. Na prvenstvo, ki ga je domače SD Portorož organiziralo v okviru proslavljanja svoje 60-letnice društva, je bilo prijavljenih rekordnih 725 tekmovalcev. To pa je bilo tudi največje strelsko tekmovanje, ki se je kdajkoli do zdaj odvijalo na slovenskih tleh. Prvenstvo je potekalo v dveh tekmovalnih dneh in na dveh velikih montažnih streliščih, opremljenih z 68 elektronskimi tarčami Sius Ascor. Z velikim številom prijavljenih tekmovalcev so na prvenstvu sodelovala tudi spodnjepo-dravska strelska društva, po številu tekmovalcev z največ udeleženci SD Kovinar Ormož, SK Ptuj, SD Jože Keren-čič Miklavž, SD Tovarne sladkorja Ormož, SD Juršinci, SD Kidričevo, SD Trnovska vas, SD Velka ter SD Vitomarci. V 9 kategorijah so ta društva osvojila kar 8 posamičnih in 6 ekipnih odličij, med osmerico finalistov pa se je uvrstilo še dodatnih 5 tekmovalcev.
Bronasto odličje za mladinca Šumaka med člani
V soboto, ko je potekal prvi tekmovalni dan, so na strelne linije stopile vse starejše kategorije strelcev, člani in članice ter mladinci in mladinke s standardno puško in pištolo. Po osnovnem kvalifikacijskem streljanju se je najboljših osem posameznikov pomerilo še v finalu, ki je predvsem v obeh članskih kategorijah moških s puško in pištolo postregel z razburljivimi končnicami. Največ zanimanja strelskih navdušencev je pritegnil finale članov s puško, kjer se je v osmerico finalistov kvalificiral tudi mlad ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, sicer še mladinec, ki se je odločil nastopiti v najzahtevnejši in najbolj številni kategoriji in bil za to nagrajen z bronastim odličjem! Zraven Šumaka, ki je dosegel 4. rezultat kvalifikacij s 589 krogi, so se pred njim zvrstili vodilni Željko Moičevic s 593 krogi, drugouvrščeni Grega Potočnik s 592 krogi in na tretjem mestu Rajmond Debevec s 591 krogi. Že v prvem strelu je Debevec s slabim zadetkom 8,6 kroga poskrbel za globoki vzdih začudenja gledalcev, Šu-mak pa je priložnost izkoristil z odprtimi rokami in z zadetkom 10,3 kroga nadoknadil skoraj 2 kroga in tako praktično že izničil svoj zaostanek po kvalifikacijah za tretjeuvršče-nim. Po izmenjavah na vrhu je mlad Šumak tekom celotnega finala vztrajno zmanjševal razliko do vodilnih in na koncu z zadnjim strelom in zadetkom z 10,2 kroga poskrbel za veliko presenečenje in navdušenje velike skupine svojih navijačev. Med ostalimi člani je zelo dobro 13. mesto s 584 krogi osvojil Tadej Horvat,
23. Boris Hergula, oba SD
TSO, s 580 krogi, 33. Kidričan Uroš Mohorko s 576 krogi, 45. Stiven Vočanec s 573 krogi. V ekipni razvrstitvi je zmaga šla prav tako v roke SD Grosuplje, ki je slavilo s 1760 krogi, 7. SD TSO, 1731 krogov, 9. SD Kovinar Ormož, 1719 krogov.
Ciglarič prvak, Simonič z zadnjim strelom do srebra
V kategoriji članov s pištolo je drugi naslov državnega prvaka osvojil miklavški strelec Aleksander Ciglarič, srebrno odličje pa si je pristrel-jal njegov moštveni kolega Boštjan Simonič. Že po kvalifikacijskem delu je Ciglarič vodil s 573 krogi pred Petrom Tkalcem (570). Boštjan Simonič je s 567 krogi dosegel 4. rezultat kvalifikacij. Do polovice finala je Ciglarič počasi in vztrajno izubljal prednost proti Tkalcu, iz ozadja pa se je z velikimi koraki naprej prebijal Dominik Vnuk iz Turnišča. V zadnjem strelu pa je sledil scenarij, kot ga ni prav nobeden pričakoval: izkušeni Tkalec je z zadetkom 7,8 kroga ponudil veliko priložnost zasledovalcem, ki sta jo z odprtimi rokami izkoristila Boštjan Simonič, ki se je z zadnjim strelom z 10,5 kroga prebil na 2. mesto, Vnuk pa je z 9,5 kroga poskrbel, da je Tkalec ostal brez medalje na 4. mestu z zaostankom pičle desetinke kroga. Brez finala je na 10. mestu ostal Kovinarjev strelec Kevin Venta s 563 krogi, 13. Simon Simonič, Miklaž, 560 krogov, 19. Mirko Moleh, 556 krogov, bronasti na lanskem DP v Kidričevem, Ptujčan Matija Potočnik, pa je tokrat s 554 krogi pristal na 23. mestu, 27. Miran Miholič, 552, 32. Robert Šimenko 551, 36. Rok Pučko, 549, 42. Uroš Mohorko, Kidričevo, 546, 46. Zlatko Kostanjevec 545, 52. Alojz Trstenjak, 542, 52. Uroš Pešakovič, 542, 61. Darko Vernik, 535, 63. Matevž Mohorko, 534, 68. Boris Hergula, 530, 75. Nikola Pšajd, 520, 81. Teodor Pevec, 511, 83. Jurček Lamot, 506, 84. Stiven Vočanec, 506 krogov. V ekipni razvrstitvi je naslov državnih prvakov osvojila ekipa SD Jože Kerenčič Miklavž in dosegla
Foto: Zlatko Kostanjevec
Med člani s pištolo je Aleksander Ciglarič osvojil svoj drugi naslov državnega prvaka, srebro si je priboril Boštjan Simonič, skupaj z ekipo pa sta si strelca Jožeta Kerenčiča Miklavž priborila še ekipno zlato medaljo. Posamični bron je pripadel Dominiku Vnuku, SD Štefan Kovač Turnišče.
Foto: Zlatko Kostanjevec
V najtežji in najmočnejši kategoriji članov s puško je zmagal Gro-supeljčan Željko Moičevic, srebro je pripadlo Gregi Potočniku, bronasto medaljo pa je po razburljivi končnici in v boju z Rajmon-dom Debevcem osvojil mlad ormoški strelec Jan Šumak.
1700 krogov, na 4. mesto so se uvrstili SD Juršinci s 1668 krogi, 9. SK Ptuj, 1650, 17. SD Kovinar Ormož, 1604, 19. SD Kidričevo, 1586 krogov.
Dve Ptujčanki v finalu, naslov znova Kržanovi
Med članicami je naslov državne prvakinje ubranila Vesna Kržan, ki je že po kvalifikacijah postavila najboljši dosežek 376 krogov. Med finaliste sta se uvrstili tudi dve ptujski strelki: Majda Raušl je s 370 krogi in finalom 94,7 kroa osvojila 4. mesto, Mojca Lazar pa je s 366 krogi in finalom 92,6 kroga osvojila 6. mesto. 14. Mateja Levanič, SD Kovinar Ormož, 354, 17. Vesna Mele, SD TSO, 352, 21. Mateja Pešakovič, SK Ptuj, 346, 23. Petra Vernik, 343, 25. Tina Novak, obe Kovi-narjevi strelki 340 krogov. V
Foto: Zlatko Kostanjevec
Mladi ptujski kadeti so presenetili in osvojili naslov ekipnih državnih prvakov, posamično srebrno medaljo pa si je priboril njihov najboljši član ekipe Sašo Stojak; z leve strani stoji Uroš Kosajnč in z desne Tadej Širec, ki sta oba izboljšala svoj osebni rekord.
ekipni razvrstitvi so zmagale favorizirane strelke SD Železniki s 1104 krogi, naslov ekipnih podprvakinj so osvojile Ptujčanke s 1082 krogi, bronasto ekipno odličje pa je pripadlo ekipi SD Kovinar Ormož s 1037 krogi.
V članskem finalu tudi mladinka Petra Vernik
V ženski konkurenci članic s puško je z veliko prednostjo 10 krogov, 397 krogov v kvalifikacijah, naslov državne prvakinje slavila Živa Dvoršak, med finalistke pa sta se s 383 in 382 krogi prebili tudi ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik in strelka TSO Barbara Muhič. Prva je z drugim najboljšim finalom 101,8 kroga osvojila 6. mesto, Barbari Muhič pa je na koncu s 97,1 kroga pripadlo 8. mesto. 13. je bila Melanie Habjanič, 378, 19. Marija Kerčmar, 368, 21. Urška Kuharič, 365, 24. Tina Novak, 361, vse strelke Kovinarja, 25. Vesna Mele, 360, 26. Suzana Petek, 359 krogov, obe SD TSO. V ekipni razvrstitvi so zmago slavile strelke SD Franc Lešnik Vuk Hotinja vas s 1145 krogi, bronasto ekipno odličje pa so si s 1129 krogi pristreljale ormoške strelke Kovinarja.
Med mladinci s pištolo je zmagal Rožle Repič iz Kamnika s 563 krogi in finalom 92,7 kroga, odlično tretje mesto in bronasto odličje pa si je priboril juršinski strelec Ivan Druzovič s 545 krogi v kvalifikacijah in finalom 96,0 kroga. V finalno osmerico se je s 522 krogi uvrstil tudi drugi juršinski strelec Gregor
Vesenjak in skupaj s finalom 89,9 kroga osvojil 8. mesto. 9. mesto je osvojil Gregor Po-lajnko, SD Kovinar Ormož, 517, 10. David Kekec, SD Juršinci, 507, 11. Aljoša Habjanič, SK Ptuj, 503, 14. Rok Repič, 444 krogov. Med mladinkami s puško je zmagala Nina Juvan s 392 krogi, na dobro 9. mesto pa se je uvrstila kidričevska strelka Teja Sagadin s 374 krogi.
Ptujskim kadetom ekipno zlato, Alešu Pernatu posamično
V	kategoriji kadetov s pištolo so prvovrstno presenečenje pripravili ptujski strelci, ki so kot ne-favorizirana ekipa osvojili ekipni naslov državnih prvakov, med posamezniki pa je Sašo Stojak osvojil srebrno odličje. Stojak, ki je sicer veljal za glavnega favorite, je imel nekaj slabših strelov v prvi in zadnji seriji, z rezultatom 364 krogov pa je to zadostovalo za srebrno odličje. Zmagal je Marko Plestenjak, SD Škofja Loka, s 367 krogi. Miklavžev strelec Žan Mir je s 358 krogi osvojil 5. mesto, Ptujčana Uroš Kosajnč in Tadej Širec pa sta v Luciji postavila osebna rekorda in s 341 krogi ter 333 krogi osvojila 10. in 13. mesto. Četrti ptujski strelec Vid Sušek je z 282 krogi dosegel 23. rezultat dneva.
Med kadeti s puško pa je znova zablestel kidričevski strelec Aleš Pernat in s 383 krogi osvojil naslov državnega prvaka. Na drugem in tretjem mestu sta pristala Tadej Štojs in Primož Banfi s 380 krogi, favorizirana tekmovalca Erik Kandare in Jakob Peteli-nek pa sta s 379 in 357 krogi pristala šele na 4. in 27. mestu. Med kadetinjami s puško je ormoška strelka Kovinarja Melisa Kosi s 369 krogi osvojila 7. mesto, njeni klubski sotekmovalki Urška Zidarič in Tjaša Malec pa sta s 335 in 330 krogi zasedli 14. in 17. mesto.
Srebrna medalja za Kidričanko Nejo Šo-štar, bron za Ormo-žana Žana Tomažiča
V	kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško si
je bronasto odličje priboril Kovinarjev strelec Žan Tomažič s 183 krogi, naslov državnega prvaka pa je s 185 krogi dosegel Hrastničan Matic Sapor. Preostala ormoška strelca Matjaž Pleh in Rok Tomažič sta s 176 in 174 krogi osvojila 12. in 20. mesto. V ekipni razvrstitvi so Kovinar-jevi strelci s 534 krogi osvojili naslov ekipnih podprvakov, naslov najboljših pa se jim je, po enakem dosežku kot zmagovalcem iz Hrastnika, izmuznil zaradi manjšega seštevka notranjih desetic 3:8. Med pionirkami je zable-stela mlada kidričevska strelka Neja Šoštar in s 177 krogi osvojila naslov državne pod-prvakinje; zmagovalka Urška Horvat iz Pomurke Murska Sobota je dosegla 178 krogov, druga kidričevska strelka Maja Ferlež je s 169 krogi osvojila 20. mesto.
V kategoriji strelcev z naslonom, mlajši pionirji, je zmagal Aljaž Zajamšek iz SD Dolič s 182 krogi, Kidričan Jan Sagadin pa se je s 177 krogi uvrstil na 11. mesto. Ostali strelci iz naših koncev so dosegli naslednje uvrstitve: 44. Luka Žurman, SD Velka, 166 krogov, Ptujčan Rok Bez-jak je s 163 krogi osvojil 55. mesto, 62. Nejc Kejžar, SD Velka, 161, 63. Aljaž Lešek, SD TSO, 161, 68. Žan Bogša, SD Jože Kerenčič Miklavž, 160, 73. Kevin Petrovič, SD Kidričevo, 158, 78. Boštjan Plotajs 155, 79. Ivo Belec, SD Jože Kerenčič Miklavž, 154, 87. Valentin Luževič, SK Ptuj, 148, 88. Leon Panič, Miklavž, 141, 89. Nik Vogelmut, SK Ptuj, 138, 91. Niko Ferlež, Kidričevo, 133, 93. Gal Rob, SD Kovinar Ormož, 110 krogov. V ekipni razvrstitvi so zmagali strelci Doliča s 529 krogi, 19. SD Kidričevo 468, 20. SD Jože Kerenčič Miklavž 455, 21. SK Ptuj 449 krogov. V najmlajši skupini strelcev z naslonom, med cicibani, je zmagal Timotej Možgan iz Leskovca s 183 krogi, na dobro 17. mesto se je uvrstil Matic Slavinec, SD TSO, s 165 krogi, Ptujčan Marsel Kranjc je s 143 krogi osvojil 35. mesto.
Sezona z zračnim orožjem se je tako pretekli vikend zaključila, ostanejo le še majske kvalifikacije za 1. B DL, ki jih bodo organizirali v SD TSO na novem elektronskem strelišču, nekateri strelci pa se bodo zdaj posvetili predvsem MK programu, katerega vrhunec bo predstavljalo julijsko DP v Ljubljani in takoj za tem še EP z MK orožjem za mladince v Bologni.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Mladi kidričevski strelci s serijsko puško so pokazali dobre nastope v Luciji, srebrno medaljo in naslov državne podprvakinje med pionirkami pa je osvojila Neja Šoštar; na sliki z leve strani Jan Sagadin, Maja Ferlež, Niko Ferlež, Neja Šoštar, Kevin Petrovič in Gregor Kmetec.
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, polfinale
Zavre v finale skozi sivankino uho, praznik nogometa v Tržcu
Stojnci - Zavre 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Letonja (45.), 1:1 Kokot (66.), 1:2 Kuserbanj (73., iz 11-m)
STOJNCI: Zajc, Ratek, Janžeko-vič, S. Golob, Milošič, Draškovič, P. Pernek (od 60. S. Meznarič), Korez, Vinkovič, Pečnik (od 85. P. Meznarič), Kokot. Trener: Boris Klinger.
ZAVRČ: D. Golob, S. Čeh, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj, Dugo-lin (od 69. Matjašič), Šnajder, Murat (od 68. Kokot), Letonja, Kelenc (od 88. Avguštin). Trener: Miran Emeršič.
Kljub delovnemu dnevu se je v Stojncih na prvem obračunu med Stojnci in Zavrčem v štirih dneh (tokrat pokal, v nedeljo prvenstvo) zbralo zavidljivih 300 ljubiteljev nogometa, ki so imeli kaj videti.
Začetek je minil v »otipavanju« obeh ekip, resnejših priložnosti pa si nobena od ekip ni ustvarila. Vsi, ki so menili, da bodo Zavrčani povsem prevladovali in z levo roko opravili z domačini, so se pošteno zmotili, kajti Stojnčani so se predstavili kot nadvse zahteven tekmec, s katerim so imeli favorizirani gostje nemalo težav. Zadetek za izid polčasa 0:1 so gledalci videli šele v sodnikovem podaljšku, ko je prosti strel za Zavrč izvajal Letonja in iz kakšnih 20 metrov rahlo z leve neubranljivo zadel. Domači so ob dosojenem prekršku trdili, da ga ni bilo in zato glasno protestirali, zaradi česar jim je sodnik Rajh pokazal kar tri rumene kartone, svoje odločitve pa seveda ni spremenil ...
Tudi v drugem delu smo
Foto: Črtomir Goznik
Denis Kuserbanj (Zavrč, beli dres) je iz enajstmetrovke dosegel zadetek, ki je Zavrč popeljal v finale.
spremljali trd izenačen obračun, obenem pa več lepših priložnosti na obeh straneh. Rumeno-črni so še naprej presenečali, saj so bili favorizirani ekipi 3. lige najmanj enakovreden tekmec. Plod njihove dobre igre je bil zadetek v 66. minuti, ki ga je iz več kot 20 metrov dosegel Kokot, lepo pa mu je asistiral Pečnik. Štiri minute kasneje so imeli domačini »zaključno« žogo, toda sijajno priložnost agilnega Ko-kota, ki se je sam znašel pred vratarjem Zavrča Golobom, je ta še lepše obranil. Odločitev o zmagovalcu je padla v 72. minuti, ko je v svojem kazenskem prostoru z roko igral domači kapetan Sebastjan Golob in sodniku Rajhu ni preostalo drugega, kot da pokaže na kazenski strel; obenem je zaradi drugega rumenega kartona izključil poveljnika domače obrambe. Zanesljiv izvajalec iz enajstih metrov je bil Ku-
Bovling • Podjetniška liga
3021 - rekordni dosežek VGP Drava
Šesti krog so zaznamovali igralci VGP Drava (Joža Vaupotič, Branko Kelenc, Blaž Ivanuša in Franc Malek), ki so postavili nov mejnik podjetniške lige: prvi so presegli mejo 3000 podrtih kegljev. S tem odličnim dosežkom sicer solidni ekipi DaMoSSa niso prepustili niti točke ... V senci tega dosežka sta izenačen boj bila Saška bar in Radio-Tednik: čeprav so slednji ekipno podrli kar 83 kegljev več, je bil končni rezultat prijateljski remi. MP Ptuj z novo prepričljivo zmago vztraja pri vrhu in ohranja precejšnjo prednost pred zasledovalno skupino.
Med posamezniki sta na vrhu s preseženo mejo 800 kar dva igralca VGP Drave (Kelenc in Goznik si delita 2. mesto), med deseterico pa je še en igralec iz te ekipe. Zanimivo: med deseterico sta kar dva igralca visoko poraženega Da-MoSSa .
Rezultati 6. kroga: Talum - Ele-ktro Maribor 5:3, Mestna občina Ptuj - Tames 2:6, Saška bar - Ra-dio-Tednik Ptuj 4:4, VGP Drava -DaMoSS 8:0, Boxmark Team - MP Ptuj, d.o.o. 0:8
1.	VGP DRAVA 6 3021 39 176,7
2.	SAŠKA BAR 6 2574 35 160,7
3.	MP PTUJ, D. O. O. 6 2568 34 162,2
4.	RADIO-TEDNIK 6 2657 27 170,7
5.	TAMES	6 2658 26 166,9
6.	DAMOSS 6 2616 25 161,5
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Joža Vaupotič (VGP Drava) 812, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) in Branko Kelenc (VGP Drava) oba 802, 4. Tadej Vreže (MO Ptuj) 774, 5. Filip Meznarič (DaMoSS) 743, 6. Aleš Korošec (Saška bar) 737, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 734, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 718, 9. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 713, 10. Mitja Šegula (Tames) 704.
7.	TALUM	6 2487 22 149,7
8.	ELEKTRO MB 6 2311 16 145,1
9.	MO PTUJ 6 2507 9 145,4
10.	BOXMARK TEAM 6 2111 7 135,0 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 207,8, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 186,8, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,6,
4.	Jani Kramar (DaMoSS) 182,2,
5.	Robert Šegula (Tames) 173,1,
6.	Joža Vaupotič (VGP Drava) 172,8, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 172,5, 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 170,9, 9. Silvo Strauss (DaMoSS) 169,7, 10. Aleš Korošec (Saška bar) 169.
Pari 7. kroga (ponedeljek, 23. 4.): ob 17.30: Elektro Maribor -DaMoSS, Tames - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: VGP Drava - MP Ptuj, d. o. o., Mestna občina Ptuj - Talum, Saška bar - Boxmark Team.
JM
serbanj. Kmalu zatem je lepo priložnost za Zavrč zapravil Kokot. Kljub igralcu manj se domačini niso dali, ampak so vse sile usmerili v napad in globoko v sodnikovem podaljšku je S. Meznarič že premagal čuvaja mreže Zavrča, toda s črte v golu je žogo izbil Murko.
Tako je ostalo pri minimalni zmagi Zavrča, od katerega pa je številno občinstvo pričakovalo bistveno več. Omenjena tekmeca se bosta ponovno srečala že v nedeljo, ko bo ob 16. uri v Stojncih prvenstveni obračun.
Tadej Podvršek
Tržec - Aluminij 0:5
(0:3)
STRELCI: 0:1 Kurež (11.), 0:2
Režonja (26.), 0:3 Medved (38.), 0:4 Režonja (51.), 0:5 Bingo (75.)
TRŽEC: Glinšek, Vinko, B. Emeršič, Kovačič, Da. Skrbinšek (od 88. Šprah), De. Skrbinšek, R. Pečnik (od 51. Petrič), J. Emeršič, Sven-šek (od 85. Fideršek), Šeliga (od 73. D. Emeršič), Zupanič. Trener: Igor Levstik.
ALUMINIJ: Murko (od 56. Polja-nec), Topolovec, Sambolec, Medved (od 53. Vindiš), Režonja (od 53. Tisaj), Bingo, Spahič, Kurež, Rešek, Krajnc (od 53. Štrukelj), Majer. Trener: Bojan Flis.
V	Tržcu je bilo v sredo svečano, saj so njihovi nogometaši v polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal MNZ Ptuj gostili vodilno moštvo 2. lige. V domačem klubu so se pokazali kot odlični organizatorji, v velikem številu pa so se odzvali tudi navijači. Nogometaši Aluminija so veljali za absolutnega favorita za napredovanje in so to vlogo tudi opravičili. K srečanju so pristopili resno in z nekoliko hitrejšo igro v prvem polčasu trikrat zadeli v polno.
V	drugem polčasu so dodali še dva zadetka in rutinirano opravili svoje delo. Pohvala pa velja tudi domačim nogometašem, ki so bili borbeni in so pokazali, zakaj so se uvrstili v polfinale. Nekajkrat so resno zapretili gostom iz Kidričevega, zadetka pa jim ni uspelo doseči. Kljub borbeni igri sodniku Romanu Glažarju ni bilo treba poseči po nobenem kartonu.
Danilo Klajnšek
Igor Levstik, trener NK Tržec: »To je bil pravi nogometni praznik, ob vsem pa nagrada za igralce in vodstvo. Kar pa zadeva samo tekmo, menim, da je bila lepa: vedelo se je, kdo je favorit in gostom iz Kidričevega čestitam za zmago. Mi se bomo sedaj osredotočili na tekmovanje v 2. ligi MNZ Ptuj.«
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd 0:1, Maribor - FC Koper 0:1, Bravo Publikum - IB Interblock 1:2, Šampion Celje - Domžale 2:2, Olimpija -HIT Gorica 0:2, NOGA Triglav - Rudar Velenje 1:1, Mura 05 - Celje 1:0, Krka - Krško 1:1
1.	HIT GORICA 2418 5 1 70:23 59
2.	DOMŽALE 2413 9 2 64_32 48
3.	FC KOPER 2414 5 5 50:25 47
4.	OLIMPIJA 2413 6 5 51:34 45
5.	MARIBOR 2412 3 9 51:32 39
6.	IB INTERBLOCK 2411 6 7 39:32 39
7.	RUDAR VELENJE 2410 5 9 35:38 35
8.	ŠAMPION CELJE 24 9 4 11 40:50 31
9.	MURA 05 24 9 3 12 32:54 30
10.	B. PUBLIKUM 24 8 4 12 30:44 28
11.	NOGA TRIGLAV 24 6 9 9 35:39 27
12.	ALUMINIJ 24 7 4 13 24:37 25
13.	NŠ DRAVOGRAD 24 4 8 12 29:44 20
14.	KRŠKO 24 4 7 13 33:62 19
15.	CELJE	24 3 9 12 33:50 18
16.	KRKA	24 3 9 12 34:52 18
ALUMINIJ - NŠ R. KOREN DRAVOGRAD 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Bačič (44.)
3.	NOGA TRIGLAV	2414
4.	IB INTERBLOCK	2414
5.	ALUMINIJ	2413
6.	OLIMPIJA	2412
7.	DOMŽALE	2410
8.	BRAVO PUBLIKUM	2411
9.	CELJE	2410
10.	RUDAR VELENJE	24 7
11.	KRKA	24 7
12.	ŠAMPION CELJE	24 6
13.	NŠ DRAVOGRAD	24 5
14.	HIT GORICA	24 5
15.	KRŠKO	24 5
16.	MURA 05	24 5
5	51:22
7	47:28
6	49:36 10 45:28
8	40:41
2	11 25:31
3	11 34:42 9 8 33:32
3	14 30:50
4	14 17:54 6 13 31:61
5	14 15:28 4 15 21:59 3 16 24:51
1. SKL
REZULTATI 24. KROGA: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd 6:3, Maribor - FC Koper 2:3, Bravo Publikum - IB Interblock 1:3, Šampi-on - Domžale 3:1, Olimpija - HIT Gorica 1:2, NOGA Triglav - Rudar Velenje 1:1, Mura 05 - Celje 1:2, Krka - Krško 0:0.
1.	FC KOPER
2.	MARIBOR
2422 0 2415 2
2 80:21 66 7 67:25 47
ALUMINIJ - NS R. KOREN DRAVOGRAD 6:3 (4:1)
STRELCI: 1:0 Rogina (14.), 2:0 Krajnc (20.), 2:1 Pipuš (26.). 3:1 Petek (28.). 4:1 Rogina (40.), 4:2 Novačan (48., avtogol), 5:2 Petek (55.), 5:3 Petrej (70.), 6:3 Petek (72.)
Liga U-14 - vzhod
REZULTATI 22. KROGA: Pobrežje - Aluminij 0:1, Tehnostroj Veržej - Šampion Celje 1:0, Brežice -Nafta 5:4, Železničar - Žalec 0:5, Nissan Ferk Jarenina - NŠ R. Koren Dravograd 1:2, Celje - Rudar Velenje 6:0, Mura 05 - Maribor 1:3, Dravinja - Kovinar Tezno 0:0
POBREŽJE - ALUMINIJ 0:1 (0:1)
SRELEC: 0:1 Petek (20.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Panikvar (Šavorič), Muharemi, Lončarič, Zo-rec, Petek, Brodnjak, Hreljič, Brec, Petrovič (Klanjšek), Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 31. KROGA - PETEK ob 19.00: Olimpija - Nafta; SOBOTA ob 16.00: Luka Koper - Domžale; NEDELJA ob 16.00: Mura 05 - Rudar Velenje, Celje - HIT Gorica; NEDELJA ob 17.30: Maribor - Triglav
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur, Bravo 1 Interblock - Roltek Dob; NEDELJA ob 17.00: Krško
-	Dravinja Kostroj, Bela krajina - Aluminij, Šampion Celje - Šmartno
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: AHA EMMI Bistrica - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Paloma, Čarda - Tromejnik G Kalamar; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Zreče; NEDELJA - ob 16.00: Grad -Koroška Dravograd, Odranci - Kovinar Štore, Stojnci - Zavrč
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Šoštanj, Mar-les hiše - Peca, Kovinar Tezno - Tehnotim Pesnica, Šmarje pri Jelšah - Carrera Optyl Ormož, MU Šentjur - Podvinci Betonarna Kuhar; SOBOTA ob 15.00: Pohorje - NŠ Drava Ptuj
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Dornava Vrtnarstvo Kova-čec - Oplotnica, Apače - Bukovci, Središče - Rogoznica, Hajdina
-	Skorba; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - 1A Avto Gerečja vas, Videm
-	Gorišnica; NEDELJA ob 16.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Makole
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Slovenja vas - Pragersko, Spodnja Polskava - Cirkulane, Zgornja Polskava - Tržec, Grajena
-	Hajdoše; SOBOTA ob 19.00: Podlehnik - Markovci; NEDELJA ob 16.00: Leskovec - Majšperk
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Grajena - Polskava, Cirkulane
-	Dornava, Pohorje Oplotnica - Videm VETERANI 40
PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Lovrenc - Ormož, Leskovec -Zgornja Polskava, Gorišnica - Pragersko, Podvinci - Podlehnik
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
24. KROG: Aluminij - Maribor (sobota ob 17.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
24. KROG: Aluminij - Maribor (sobota ob 15.00)
Rokomet
1. NLB MOŠKA LEASING LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
5. KROG: Krka - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Istrabenz plini Izola
1. ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
3. KROG: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 19.00), Krim Mercator - Krka
1.	B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
20. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Cerklje (sobota ob 19.00)
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA
23. KROG: Drava Ptuj - Rudar (nedelja ob 19.00), Mokerc Ig - Mo-škanjci Gorišnica (petek ob 20.00)
Jeruzalemčki na zaključnem turnirju
Starejše dečke B Jeruzalema iz Ormoža, letniki 1998 in mlajši, v soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila v celjski lepotici Zlatorog čaka zaključni turnir za naslov državnih prvakov. RAZPORED TEKEM: sobota, 21. 4.: ob 9.30: Celje Pivovarna Laško - Mokerc Ig, ob 10.50: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje, ob 13.40: Mokerc Ig - Trimo Trebnje, ob 15.00: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož. nedelja, 22. 4.:
ob 10.00: Mokerc Ig - Jeruzalem Ormož, ob 12.00: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje,
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
18. KROG: Ptuj - Kema Puconci I (sobota ob 17.00)
V Ljutomeru otvoritev kasaSke sezone
Zaradi odpadle kasaške prireditve na velikonočni ponedeljek bo uradna otvoritev letošnje sezone na ljutomerskem hipodromu to nedeljo s pričetkom ob 14.15. V šestih točkah sporeda bo nastopilo 61 kasačev iz osmih slovenskih klubov.
Jadranje • Jadro Ranca 2012
Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Jadralna zveza Slovenije bosta od petka do nedelje na umetnem jezeru reke Drave organizirala tradicionalno jadralno tekmovanje Jadro Ranca 2012. Na mednarodni kri-terijski regati bodo tekmovalci nastopali v razredih Optimist, Laser 4.7, Laser Radial in Laser.
DK, NŠ, KU
Svetujemo	.
Od tod in tam
Prlekija • 35. pevsko srečanje
Na 35. srečanju odraslih zborov in malih pevskih skupin se je v ljutomerskem domu kulture zbralo enajst nastopajočih pevskih zasedb iz občin Raz-križje, Veržej in Ljutomer. Sodelovalo je 170 pevcev, najštevilnejši pa so bili Ljutomerčani, ki so nastopili s kar šestimi skupinami (oktet Arion, Mešani zbor sv. Janez Kr-stnik, ženski pevski zbor Društva upokojencev, Ljutomerski oktet, Mešana vokalna skupina gimnazije F. Miklošiča in Komorni zbor Orfej), Cven sta zastopala Cvenski oktet (naposnetku) in Mešani pevski zbor, TKD Babince moška vokalna skupina Pšenični klas, KD Slavka Osterca Veržej moška vokalna skupina ter Razkrižje dekliški zbor Pole poje. Revijo si je ogledal strokovni spremljevalec Ivan Vr-bančič iz Maribora in po srečanju z vodji opravil svetovalni pogovor, obvestil pa jih bo tudi, kateri zbori izpolnjujejo pogoje za nastop na regijski in državni ravni.
NŠ
Križevci • Kakšne so arhitekturne rešitve
Študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo so jeseni lani v Križevcih iskali urbanistične rešitve na različnih lokacijah te prleške občine. Lotili so se urejanja prostora za sedanjo občinsko zgradbo, kjer se načrtuje izgradnja poslovne stavbe s kulturno dvorano, iskanja lokacije za kampiranje ob Gajševskem jezeru in umeščanja stanovanjskih hiš na območju glinokopa pri opekarni ter ob novem vaškem jedru v Križevcih, kakor tudi spreminjanja videza hipodroma, soočili pa so se še z izzivom ureditve ene avtobusne postaje ob krožišču in trgovini, namesto treh obstoječih v Križevcih. Svoje zamisli so na fakulteti dodelali in makete s predstavitvenimi panojipostavili na ogled v avli osnovne šole. Študentje so pripravili tudi po pet različnih rešitev za ureditev nekega dela Križevcev.
NŠ
Miklavž • Pri Miklavžu se je pelo
Foto: NS
Foto: NS
Foto: arhiv šole
V soboto, 24. marca, se je v telovadnici OŠ Miklavž pri Ormožu odvijala velika glasbena prireditev, ki je nastala pod vodstvom učitelja glasbene vzgoje Leona Laha. Na prireditvi so se ob izvirnih koreografijah predstavili: učenci OŠ Stanka Vraza, otroški pevski zbor Tilen iz podružnične šole Kog otroški pevski zbor Smeško iz OS Miklavž, učiteljski zbor OŠ Miklavž s podružnico Kog, učiteljski zbor OŠ Štrigova iz sosednje Hrvaške, mladinski pevski zbor Sanje iz OŠ Miklavž, deški pevski zbor iz OŠ Miklavž, ŠD Mladost, FS Metla in FS Podkev, vokalna skupina Objem iz Ormoža, Miklavški oktet, DU Miklavž in Gd Miklavž. Že naslov prireditve Zapojmo skupaj je napovedoval sodelovanje med zbori, saj je vsak zbor poleg samostojne pesmi zapel skupaj z drugim zborom ali skupino. Tako je iz domačih učiteljskih vrst zazvenela pesem Vem, da danes bo srečen dan, skupaj s hrvaškimi kolegi pa Da te mogupismom zvati in zimzelena Dan ljubezni.
Simona Tomažič
Urejamo okolico hise
Urejanje okolice hiše in vrtov zahteva znanje z različnih področij. Ljudje pogosto pri tem početju zaradi neznanja in malomarnosti delajo napake, odprava katerih pozneje zahteva veliko truda, časa in denarja.
Katere so najpogostejše napake pri urejanju okolice:
-	urejanje okolice hiše brez načrta,
-	nepravilna ureditev zunanje razsvetljave,
-	podcenjevanje stroškov ureditve vrta,
-	ureditev vrta v neustreznem stilu,
-	urejanje vrtov ob nepravem času, ko ne upoštevamo letnega časa,
-	premalo pozornosti za vzdrževanje,
-	preveč enakih elementov,
-	impulzivno nakupovanje nepotrebnih materialov za urejanje okolice,
-	družini neprijazen vrt,
-	uporaba napačnega orodja za urejanje okolice,
-	neracionalno zalivanje vrta,
-	preveč različnih barv v vrtu,
-	nepravilno obrezovanje dreves in grmičevja,
-	biti kratkoviden in ne upoštevati prihodnjega razvoja vrta,
-	ne upoštevati okoliške narave in življenja v okolici,
-	izbira napačnih rastlin,
-	nepravilna raba gnojil,
-	raba rastlin nepravilnih dimenzij,
-	pozabiti na pogled iz hiše na okolico,
-	nepravilna košnja trate,
-	pregloboko sajenje rastlin,
-	sajenje na napačnem mestu,
-	pozabiti na recikliranje,
-	prekomerna okrasitev trate in vrta.
Že samo naštete napake kažejo, kako resnična je prej zapisana trditev, da urejanje okolice hiše in vrta zahteva veliko različnega znanja. Ali se bomo dela lotili sami in s tem tvegali,
Foto: Črtomir Goznik
da ne bomo zadovoljni s končnim rezultatom, ali ga prepustili strokovnjakom, je čisto osebna odločitev. Mogoče pa zadovoljstvo ob tem, da sami ustvarjamo, odtehta dejstvo, da bomo pri tem naredili napake. Konec koncev je to NAŠA hiša, NAŠ vrt, namenjen NAŠEMU dobremu počutju - pa če je to v skladu s »pravili« ali ne. Je pa v skladu z našim počutjem.
Zakaj ljudi urejanje okolice hiše in vrtov veseli? Vsekakor delo na svežem zraku omogoča telesne aktivnosti, zaradi katerih se ljudje počutijo bolje. Urejanje okolice hiše omogoča tudi, da je naše bivanjsko okolje lepo urejeno. Lepo je videti urejen cvetlični vrt, pokošeno trato in v linijo obrezano živo mejo. Z dejavnostjo, ki nas veseli, se lahko učinkovito borimo proti stresu, ki je v današnjem času vse pogostejši. Za to dejavnost bi bilo nujno tudi bolj motivirati mladino, ki svoj prosti čas vedno bolj izkorišča v druge namene.
Načrtovanje okolice
Pri načrtovanju urejanja okolice ločimo pet faz.
Najprej preučimo zemljišče, namenjeno ureditvi okolice hiše, in popišemo vse, kar najdemo na njem. Ta stopnja nam mora pokazati prednosti in slabosti zemljišč, ki jih bomo kasneje pri urejanju skušali poudariti ali zakriti in spremeniti.
V	drugi fazi moramo ugotoviti, kakšne so možnosti za povezavo hiše in vrta in kje ob hiši je smiselno, da se razvijejo določene značilne vrtne enote.
V	tretji fazi načrtovanja urejanja opišemo in razčlenimo dejavnosti, ki bi jih radi uresničili v vrtu. Gre za ugotavljanje naših potreb, ki bodo dale vrtu vsebino. Vrt in okolica hiše sta namenjena ljudem in morata biti uporabna za tisto skupino ljudi, ki bo v njem bivala.
V	četrti fazi načrtovanja umestimo izbrane dejavnosti v vrtni prostor ob upoštevanju prvih dveh stopenj. Rezultat je smiselna delitev vrta na posamezne vrtne enote, kot so bivalni
vrt, zelenjavni vrt, prostor za otroško igro, predvrt.
V zadnji fazi načrtovanja pridejo do izraza naša domišljija, sposobnost prostorskega načrtovanja, oblikovalskih načel, poznavanje gradiv in okrasnih rastlin za urejanje vrtov ter drugih elementov, ki sodijo v urejen vrt. Treba se je odločiti, kako bomo uredili ploskovne dele vrtov, s čim bomo ustvarili vizualne efekte, katera gradiva bomo kombinirali med seboj, kakšna bo ograja, katere drevesne vrste bodo tvorile vrtno ogrodje.
Celotna idejna rešitev mora preiti v konkretno rešitev za urejanje okolice hiše. Tu se tudi začenja urejanje vrtov v pravem pomenu besede, ko poiščemo pot do vrtnega ambienta, ki bo prijeten in uporaben obenem, v katerem bodo vrtne prvine povezane, ureditev vrta pa enotna in skladna.
Ur
(Povzeto po: http://www.ure-janjeokolice.net)
S kakovostnimi izdelki iz naše ponudbe uredite zunanje površine vašega doma in si zagotovite prijetno sprostitev na vašem balkonu, terasi ali vrtu.
Poslovalnice:
Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66 Šenčur pri Kranju, TC Cubis, P. c. A2, tel.: 04 20192 50 Ribnica, Obrtna cona Ugar 40, tel.: 01836 96 20
BETONSKE PLOSCE
TLAKOVCI
OGRAJNI ELEMENTI
VRTNI PROGRAM
Kuharski nasveti
Čemaž
Čemaž (Allium ursinum L.) je 10 do 40 cm visoko trajno zelišče, ki ima v zemlji podolgovato čebulico s prosojnimi in tankimi belimi luskolisti. Spomladi poženeta iz nje le dva dolga dolgopecljata suličasta lista, med njima pa golo, pokončno in robato cvetno stebelce. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetajo v maju in juniju.
Rastlina močno diši po česnu in po tem vonju jo najlažje spoznamo. Raste po vlažnih listnatih gozdovih. Marsikje ga sadijo na senčni vrt za obrobek in uporabljajo za česnov nadomestek. Pri kuhanju ga uporabljamo za različne jedi.
Čemaževa omaka
Potrebujemo: 2 žlici olja, 2 žlici moke, 3 žlice drobno narezanih listov čemaža, juho, žlico kisle smetane, limonin sok in sol.
Moko in čemaževe liste rahlo prepražimo na olju, zalijemo z juho in pokuhamo. Nato precedimo, dodamo žlico kisle smetane ter okisamo z limoninim sokom. Omako ponudimo h kuhani govedini, divjačini in zrezkom.
Čemažev sirni namaz
Potrebujemo: 2 sirna namaza s smetano, 2 žlici olivnega olja in 6 žlic na drobno narezanih listov ali čebulic čemaža.
Sirni namaz s smetano, olivno olje in drobno narezane liste ali drobno narezane čebu-
Vsakoletna akcija cepljenja psov zoper steklino se je po večini končala. Naj ponovim, kaj moramo kot lastniki psa storiti, da zadostimo zakonu in ne zabredemo v težave, če se primeri neprijetnost in naš kuža poškoduje ali celo ugrizne človeka. Psi morajo biti cepljeni zoper steklino pri starosti 3 mesecev in ob cepljenju prejmejo tudi zdravilo zoper trakuljavost in ostale parazite. Če niso bili označeni z mikročipom že pri prvem cepljenju zoper kužne bolezni, ki je neobvezno, vendar zelo priporočljivo cepljenje, ki se izvede pri starosti od 6 do 8 tednov, se kužki obvezno označijo z mikročipom ob obveznem cepljenju zoper steklino pri starosti treh mesecev.
V zadnjem tednu smo prejeli neverjetno veliko vprašanj in tudi telefonskih klicev lastnikov psov iz ene od okoliških
lice. Vse sestavine umešamo in postrežemo.
Čemaž v solati
Sveže liste čemaža narežemo, zabelimo z oljem, okisamo s kisom ali limono, dodamo sol po okusu in zmešamo. Solata ne sme predolgo stati.
Palačinka s čemažem
2 jajci zmešamo z 2 žlicama mleka in 2 žlicama pšenične moke, dodamo 4 žlice drobno narezanih listov čemaža, ščepec majarona in sol po okusu. Palačinko pečemo na olju ter namažemo s kislo smetano.
Čemaž z jajcem
4 žlice drobno narezanih listov čemaža zmešamo z dvema razžvrkljanima jajcema, po okusu solimo in na obeh straneh popečemo.
Čemaževa solata z jabolkom
Za 1 osebo potrebujemo:
2 pesti listov čemaža, 1 jabolko, 1 žlico jabolčnega kisa, 2 žlici olivnega olja, sol, poper.
občin, saj jih je tamkajšnja veterinarska postaja pozvala, da obvezno prijavijo pse na sedežu omenjene ambulante, četudi so opravili cepljenje zoper steklino drugje. To naj bi veljalo za pse, ki živijo na območju občin, katere omenjena veterinarska postaja pokriva s podeljeno koncesijo za opravljanje javne veterinarske službe, čeprav so lastniki cepili svoje pse v drugi ambulanti. Torej, da povzamem zaradi pravilnega razumevanja problematike: lastniki psov, ki živijo v omenjeni občini, sicer lahko cepijo svoje pse v drugih ambulantah izven svoje občine, vseeno pa bi morali prijaviti svojega psa še v domači ambulanti, ki ima sedež v omenjeni občini. Zadeva je neprijetna, saj so lastniki psov, ki so cepljeni drugje, menda izpostavljeni spraševanju in verbalnemu nadlegovanju, zakaj so drugje opravili cepljenje in podobno.
Liste čemaža očistimo in drobno narežemo, jabolko očistimo pešk in naribamo. Olje, kis in začimbe dobro zmešamo in zlijemo na čemaževe narezane liste, ki smo jim prej dodali naribano jabolko.
Krompirjeva solata s čemažem
Za 1 osebo potrebujemo:
2 srednje velika krompirja, skodelico drobno narezanih če-maževih listov, srednje veliko čebulo, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici jabolčnega kisa, sol in poper po okusu.
Krompirja skuhamo in olupimo. Narežemo na lističe, dodamo drobno narezane liste čemaža, narezano čebulo, začimbnice, kislo smetano in kis, vse sestavine dobro premešamo in ponudimo.
Čemažev skutni namaz
Potrebujemo: 1 kg skute, 1 lonček kisle smetane, manjšo čebulo, 10 velikih žlic na drob-
V Sloveniji je že vrsto let vzpostavljen centraliziran sistem obdelave in identifikacije psov in njihovih lastnikov, imenovan centralni register psov. Vse veterinarske ambulante v Sloveniji s podeljeno koncesijo za opravljanje javne veterinarske službe, imajo registriran dostop do centralnega registra psov in so DOLŽNE REGISTRIRATI IN VNESTI V CENTRALNI REGISTER vse podatke^ o lastniku psa s številko EMŠO in natančnim bivališčem in podatke o psu: vakcinacijo zoper steklino, številko mikročipa, pasmo, velikost, barvo, dolžino dlake in posebna znamenja. Na tak način se je vzpostavil zelo natančen register psov in njihovih lastnikov in iz njega lahko pooblaščeni veterinarji, veterinarski inšpektorji in drugi pooblaščeni organi kadarkoli dobijo prav vse podatke, na kakršen koli način, npr. po mestih, po ulicah, hišnih številkah in podobno. Prav zaradi tega cepljenje psov zoper steklino NI VEZANO NA AMBULANTO, KI IMA KONCESIJO, temveč lahko lastniki cepijo svoje kosmatinčke po želji, kjerkoli želijo, od Kopra do Murske Sobote in tam, kjer bodo cepljeni, bodo tudi prijavljeni (registrirani) in vneseni v centralni register. To pa je tudi vse, kar zakonodaja nalaga lastnikom psov, zato je ome-
no narezanih čemaževih listov, sol, poper in gorčico.
Skuto in kislo smetano gladko zmešamo, dodamo drobno narezano čebulo, drobno narezane lističe čemaža in začimb-nice po okusu. Vse skupaj dobro zmešamo.
Čemaževa juha
Potrebujemo: 4 žlice narezanih listov čemaža, 1 mesnat paradižnik, 10 dag gob, 1 žlico margarine, 1 l instant juhe, 1 žlico peteršilja, nariban sir.
Paradižnik za hip potopimo v vrelo vodo, ga olupimo in drobno narežemo. Gobe očistimo in narežemo na tanke rezine. Na segreti margarini dušimo narezane liste čemaža, narezan paradižnik in gobe. Potem zalijemo z juho in pustimo, da počasi vre približno deset minut. Čemaževi juhi dodamo peteršilj, beli kruh in nariban sir.
Zbrala:
Alenka Šmigoc Vinko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
njeni poziv ambulante brezpredmeten in zelo zavajajoč do lastnikov psov. V nobenem primeru se ni treba ponovno prijavljati oziroma registrirati v domači ambulanti, če so psa cepili drugje, saj lahko zaposleni v omenjeni ambulanti vse podatke dobijo v centralnem registru psov. Pred davnimi leti v drugačnem sistemu so bili lastniki psov prisiljeni voziti pse v samo eno ambulanto, vendar ti časi so na veliko srečo minili, tako da si vsak lastnik psa lahko izbere ambulanto, v kateri bodo zdravili in cepili in tudi prijavili njegovega psa. Mogoče so v omenjeni ambulanti hoteli nekaj zaslužiti s ponovno prijavo psa, čeprav so psi že prijavljeni, vendar je povsem neposlovno in nekorektno, da na tak način ustrahujejo lastnike, da morajo storiti nekaj, kar so že opravili. No, težko dou-mljivo in neverjetno je, da se to dogaja; mogoče pa se je prikradla napaka v dopis, ki so ga pošiljali lastnikom psov. Skratka, lastniki psov, ki so opravili predpisano cepljenje zoper steklino v zakonskih rokih kjerkoli v Sloveniji, v katerikoli ambulanti s koncesijo, lahko mirno spijo in naj ne nasedajo pozivom o še dodatnem javljanju in prijavljanju svojih kužkov. Emil Sencar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
Tačke in repki
Cepljenje proti steklini
Nov zakon o varnosti in zdravju pri delu
Novosti za kmetije
Državni zbor je lanskega maja sprejel nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Veljati je začel 6 mesecev od objave v Uradnem listu RS, točneje 3. decembra 2011. Prenovljeni zakon ne spreminja temeljne zasnove sistema varnosti in zdravja pri delu, jo pa posodablja. Prinaša nekatere poenostavitve, ki pa ne pomenijo znižanja ravni varnosti in zdravja pri delu. Precej sprememb pa prinaša za kmete, ki sami oz. s svojimi družinskim člani opravljajo delo na kmetijah. Tako lahko glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ločimo tri skupine kmetij: kmete kot delodajalce, kmete kot samozaposlene in ostale. Delodajalci - kmetije z zaposlenimi delavci So kmetije, ki za potrebe osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in/ali dopolnilne dejavnosti zaposlujejo delavce in s tem, skladno z ZVZD-1, pridobijo status »klasičnega« delodajalca«. Dolžnosti teh kmetij v zvezi z zagotovitvijo varnega dela delavcev so enake kot dolžnosti pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. V to skupino sodijo tudi kmetije, ki kot delavce zaposlujejo svoje družinske člane, ki imajo z nosilcem kmetijske dejavnosti (npr. enim od staršev) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, dobivajo plačo in so zavarovani kot delavci.
Pripraviti morajo izjavo o varnosti z oceno tveganja, zagotoviti morajo osebno varovalno opremo, periodične preglede sredstev za delo (strojev, opreme), preglede ter preskuse električnih in strelovodnih instalacij, ki jih lahko opravi pooblaščena organizacija, usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, periodične preventivne zdravstvene preglede ter vodenje evidenc, ki jih predpisuje zakon. Poenostavljeno rečeno, novi zakon za to skupino ne prinaša večjih sprememb. Lahko pa po novem delodajalec, če je usposobljen v skladu z določili zakona, sam prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu in za to ne potrebuje strokovnega delavca ali storitve zunanjih izvajalcev.
Samozaposleni - pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmetje
So kmetije z nosilci dejavnosti, ki so v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovani kot kmetje in ne zaposlujejo delavcev ter v delovni proces ne vključujejo drugih oseb, razen družinskih članov na kmetiji v skladu s predpisi o kmetijstvu. Opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. To je skupina, ki je po prejšnjem zakonu spadala med delodajalce in delavce v isti osebi (cca 11.000 kmetij v letu 2010), sedaj pa med samozaposlene. Samozaposlenim novi zakon olajšuje izvajanje določil zakona (ne potrebujejo dokazil o usposabljanju, zdravstvenih pregledov, strokovnega delavca, preskusov delovne opreme, preiskav škodljivosti v delovnem okolju ...).
Po drugi strani pa samozaposleni sam nosi vso odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, saj mora sam oceniti tveganje in se odločiti za ustrezne ukrepe. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja in določiti ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zagotoviti morajo uporabo sredstev za delo in osebne varovalne opreme, ki ustreza tveganjem pri delu in predpisom. Sprejeti mora tudi ukrepe varstva pred požarom in prijavljati nezgode pri delu. Delo v kmetijstvu in gozdarstvu je med najbolj tveganimi, zato bo lahko le redkokdo ocenil, da zanj ni tveganja in mu ne bo treba sprejeti ustreznih ukrepov. Ostali - kmetovalci v prostem času Gre za kmete, ki opravljajo neko drugo dejavnost izven kmetijstva oziroma so zaposleni izven kmetije in na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko/invalidsko zavarovani, osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost pa opravljajo v svojem prostem času. Zakon o varnosti in zdravju pri delu jih ne zajema in zanje bodo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu predpisane na osnovi predpisov s področja kmetijstva. Zakonska osnova zanje je v Zakonu v kmetijstvu že dolgo dana, sami izvedbeni predpisi so še v pripravi. Je pa to največja skupina - vsaj 50.000 kmetij, ki tudi dejansko kmetujejo in še veliko več lastnikov gozdov, ki vsaj občasno delajo v gozdu. In ravno v tej skupini se zgodi največ nesreč, zato so zahteve za varnost pri njihovem delu nujne, pa četudi ga opravljajo v svojem prostem času. Usposabljanje za varno in zdravo delo v bodoče Strokovni delavci za področje varnosti in zdravja pri delu, ki delujemo v okviru KGZS, KGZ Ptuj bomo izobraževanje oz. usposabljanja kmetovalcev izvajali tudi v bodoče, predvsem v zimskem času. Usposabljanja bodo za večino kmetov (ki ne zaposlujejo drugih oseb) neobvezna, vendar jih priporočamo vsakomur, ki želi svoje delo na kmetiji opravljati varno in zdravo, s ciljem izogniti se nezgodam in boleznim.
Marjan Dolenšek, KGZ Novo mesto Franci Ornik, KGZ Ptuj
tuš
Vain^ / tropti*
Za vas smo
pripravili:
• ekstracene
.EKSTRA SVEŽE IZDELKE

Banana '
Oč6
Akcija traja od 24. 4. do 2. 5. 2012
Piščančja bedra
postrežno Perutnina Ptuj, 1 kg
Akcija traja od 24. 4. do 8. 5. 2012
Slo glasbene novice
Skupina Papir, ena izmed boljših zasedb na slovenski glasbeni sceni, se predstavlja z novo pesmijo, naslovljeno Način. Skladba je po mnenju avtorjev plod sinergije več pozitivnih sil. Gre za dinamično virtuozno odigrano skladbo, ki se poslušalca dotakne tudi s svojo sporočilnostjo. Pesem namreč pripoveduje o tem, da ima vsak izmed nas svoj način življenja, vsak izmed nas živi svoje življenje, hkrati pa se ljudje prilagajamo en drugemu. Zanimiv in udaren je tudi ritem pesmi, akustika pa se zgleduje po velikih in pomembnih skupinah svetovne glasbene zapuščine sedemdesetih. Zasedbi Papir sta se kot gostujoča glasbenika pri pesmi Način pridružila vokalistka Maja Keuc in vsestransko nadarjeni glasbenik Boštjan Gombač na piščali in pri vokalu. Svoj pečat pesmi pa so dodali tudi stalni člani ansambla Papir: kitarist Igor Bezget, pianist Sebastijan Duh, basist Tadej Kampl in bobnar Bruno Domiter.
•k-k-k
Kantavtorica Katarina Avbar te dni predstavlja svojo prvo skladbo z naslovom Igor, s katero napoveduje izid prvenca z naslovom Beležnica. Katarina Avbar nipopol-na neznanka slovenske glasbene scene. Bolj pozorni poslušalci sojo že opazili na festivalih Kantfest in Slovenski šanson, njene skladbe pa so se znašle na kompilacijah, kot sta Val 09 - imamo dobro glasbo in Rokerjipojejo pesnike 6 in 7. Pred kratkim pa je v sodelovanju s producen-tom in kitaristom Petrom Deklevo v glasbeno beležnico združila 12 pesmi, ki so izšle pod okriljem založbe Goga. Beležnica je pravzaprav dokument časa, v katerem živimo, poln refleksij in življenjskih zgodb, začinjenih z zdravo mero humorja, tragike in (samo)kritičnosti. Pesmi na albumu zaznamujeta prečiščen, jasen in izviren jezikovni izraz ter iskren izpovedni jezikovni slog.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. APOLONIA - Ta občutek ,: SiMANČHE . - Počasi 8. ROČK PARTIZANI - Prevarani 7. GAME ' OVER - Zdaj grem naprej 6. DAVID GROM - En klic stran 5. NATALIJA VERBOTEN - Knockout 4. VLADO KRESLIN - Okna na stežaj 3. ZORAN PREDIN & COVERLOVER - Nova okupatorka 2. TABU IN ANDREJ ŠIFRER - Romanje 1. APRIL - Ujeta na netu
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Tinkara z novim albumom
Priljubljena Primorka Tinkara Kovač v radijski eter pošilja novo skladbo z naslovom Senca. Gre za pesem, ki jo je v originalu izvajala skupina Prizma, Tinkara pa je skupaj z uveljavljenim duom Mislej - Kocijančič zanjo ustvarila novo preobleko in ji dodala svojo noto.
Avtor glasbe je Danilo Kocijančič, besedilo je napisal Drago Mislej - Mef, aranžma pa je delo Iztoka Turka. Tinkara je ob izidu pesmi dejala: »Z veseljem sem zapela še eno skladbo tandema Kocijančič - Mislej in navdušena sem nad sodelovanjem z Avsenikom mlajšim, ki je avtor orkestrskega aranžma-
Pesem Senca napoveduje Tinkarin težko pričakovani album, ki bo drugačen od njenih prejšnjih izdelkov, kar so poslušalci lahko zaznali že ob pesmi Samo en majhen poljub mi dej. »To ne bo album, to bo glasbeni esej. Če ta beseda ne obstaja, sem si jo ravnokar izmislila. Nove preobleke in interpretacije starejših raznovrstnih slovenskih in nekaterih jugoslovanskih skladb so žanrsko še najbolj blizu elektro panku. Pank mi v ušesih odzvanja še iz mojih najstniških let in ga vzamem za svojega vsakokrat, ko v sebi kličem glas urbanega realizma. Elektronska glasba pa
Foto: Matej Mljač
Tinkara Kovač s pesmijo Senca napoveduje nov studijski album.
me zasleduje kar sama in hoče, da grem naprej, nekam, kamor še nisem šla,« je pevka povedala o novem albumu, ki bo luč sveta ugledal meseca maja.
Tinkara Kovač je glasbenica, pevka, diplomirana flavtistka, producentka ter avtorica glasbe in besedil. Od leta 1997, ko je izdala svoj prvi singel Veter z juga, je najprej pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala dva albuma (Ne odhaja poletje in Košček neba). Od leta 2001 do danes je za založbo Dallas Records izdala še tri studijske albume (Na robu kroga, O-ran-ge in aQa). Album O-range je v mednarodni različici izšel tudi v Italiji in na Hrvaškem. Z letošnjim letom je pevka stopila na samostojno diskografsko pot.
V petnajstih letih svojega delovanja na glasbeni sceni je Tinkara Kovač prejela številne nagrade. Med temi prvo nagrado na Festivalu MMS 1997, osem zlatih petelinov, zlata in platinasta odličja za vse albume in drugo nagrado na izboru za Evrovizijo v Sloveniji leta 1999. Prav tako se ponaša z nagradami v mednarodnem merilu.
S svojimi številnimi in raznolikimi zasedbami je v teh letih odigrala prek 800 koncertov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ter zabeležila številna zanimiva sodelovanja tudi s tujimi glasbenimi ustvarjalci.
MZ
Filmski kotiček
Titanik 3D
Čeprav je bil Titanik nesrečna ladja, pa je vseeno fascinan-tno, da človeštvo o tej nesreči travmira še 100 let kasneje,
kljub temu da se je v tem času pripetilo veliko drugih hujših nesreč. Zakaj torej takšna obsedenost s to nesrečo razmeroma majhnih dimenzij? Zato, ker so v njej umirali tudi beli bogataši, ti pa imajo v rokah dovolj medijev, da lahko svojo tragedijo vsiljujejo še generacijam za njimi. Drugi razlog je streznitev, ki jo je ta nesreča prinesla človeštvu.
Uspeh človeške rase ne temelji na sonaravnem bivanju,
Titanic 3D
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Kate Winslet, Billy Zane, Kathy Bates, Frances Fisher, Gloria Stuart, Bill Paxton, Bernard Hill, David Warner
Režija: James Cameron Scenarij: James Cameron Žanr: romantična drama Dolžina: 194 minut Leto: 1997, 2012 Država: ZDA
ampak nasprotno, na podrejanju narave. Do takrat je bil človekov boj proti naravi izjemno uspešen in Titanik je ponazarjal vrhunec zmage človeške rase nad naravo. Zdelo se je, da smo planet dokončno ukrotili, toda narava je zaslepljeni človeški napuh takoj pospravila na svoje mesto, zato je kanglico potopila na njeni prvi vožnji. Človeštvo od tega šoka očitno po 100 letih še vedno ni prišlo k sebi.
Pri filmih, ki so obveljali za klasike, vedno obstaja nevarnost, da bodo po določenem času nenadoma videti preživeti, banalni in prazni. Da je torej vsa priljubljenost med premier-nim tekom bila le posledica težko razložljive norije, ki je zaob-jela svet, trenutek streznitve pa prinese šele ponoven ogled čez nekaj let, ko se vprašamo, kaj za vraga nam je bilo. Takšne streznitve na srečo pri Titaniku ni, saj je film po 15 letih še vedno tako izjemen kot leta 1997, če ne morda še bolj. Kot takrat, ga tudi tokrat malce preveč kazi osrednja (občasno ganljiva in občasno osladna) ljubezenska zgodba, zaradi katere so čudovita tehnična kompleksnost filma, prelepa režija in zapletena večplastna sporočilnost nepravično spregledane.
Koliko še držijo sporočila filma po 15 letih? Prav toliko kot takrat ali pa še bolj. Svet se sesuva (kriza) in denar ne reši več niti bogatih. Brezrazredna družba, ki nastane kot neizogibna posledica, ni nič drugega kot anarhija in klanje, v katerem bodo preživeli le najbolj iznajdljivi, predvsem bogataši, ker so brez etike in morale (slednji sta precej nenaravni vrednoti, ki v naravi ne omogočata preživetja). Tragedija ladje je le ozadje, na katerem Cameron zapolni vse štiri kvadrante dobrega scenarija, in sicer z ljubezensko melodramo, kritiko razrednega sistema, opolnomočenjem žensk, akcijo in samo katastrofo. Seveda kot večni skrajni futurist in neokonzervativec znova pokaže, da nas tehnologija raz-
človečuje in na koncu ubija. Ironično, Cameron za podajanje tega sporočila že od prvega Ter-minatorja naprej uporablja najnovejšo tehnologijo, tokrat 3D, ki je videti sijajno. Najbrž pa bo razlog za ponovno popularnost filma spet ljubezenska zgodba, ki sicer deluje zelo realno, v resnici pa je le pravljica, ki ima v bistvu srečen konec, kajti z njegovo smrtjo ostane za vedno zamrznjena v svojem najlepšem trenutku in se tako zdi, da bi bilo tako do konca njunih dni, medtem ko bi v resnici najbrž on preklinjal nad njenimi lasmi, ki so znova zamašili odtok v njunem zapufanem gnezdecu, ona pa nad njegovim pivskim vampom in nogavicami, ki jih pušča za seboj po stanovanju.
Matej Ferce
^ J OVEN
(21.3. - 20.4.)
_o
S	Dnevi bodo drveli kot silni veter. 'g	Toda drobni trenutki bodo ostali .g	in bodo pripovedovali zgodbo o JI	sreči in ljubezni. Nakazano je, da -a	boste v rokah imeli čarobno palčki	ko in tako bo čas v lastnem bistvu 1	zelo prijeten in harmoničen. Naj-1	več priložnosti dosežete, če se boste sš	znali poslušati.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se nekoliko osamite in v tišini napredujete. V ljubezni boste tako morali počasi reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih znali narediti v pravem trenutku. Sprostila vas bo narava.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Zelo so vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V vsej naglici ne boste pozabili na neko obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Vsekakor bo dovolj priložnosti za smeh in za zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
RAK W (21.6. - 22.7.)
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Zdelo se bo, da si boste morali več časa vzeti zase.

im
LEV
(23.7. - 22 8.)
Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda imeli boste upanje in svojo pot. Vtem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Stremeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste je pridobili tako zlahka. Na delovnem mestu vas čaka učenje in pridobivanje novih znanj.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste iskat svojo srečo. Na probleme, kijih za vas piše življenje, boste pogledali iz drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo daljavno j Sledi finančni uspeh.
ANGLEŠKI PROTESTANTI
BRST, POGANJEK
IGRALKA VUČO
ZARASTEK
RUSKA STRELKA (MARINA)
ODPOR, GNUS
JAVNI POZIV
DEL FOTOAPARATA
AFRIŠKA POLOPICA
MODEL CITROENA
LAHKA SVETLEČA TKANINA
EVA TERČELJ
KOMAD EVE ČERNE
OVALNI TUMOR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PODZEMNI ŽUŽKOJED
MOŠKI SUKNJIČ
JELKA (STAR.)
OZARA (KOROŠKO)
UGANKARSKI
KLUB IZ BJELOVARA
FRANCOSKI PISATELJ (PIERRE)
NOSILEC, NOSAČ
BENETKE (ORIG.)
ČLEN
UJEDA (BRKATI)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
INDIJSKI HRAST
TKALEC (STAR.)
NEMŠKA IGRALKA CHRIST
SAMSKI STAN
SILVA NOVLJAN
CELO OREHOVO JEDRO
NAŠ ALPINIST (ANDREJ)
NEKDANJI GRŠKI NAJEMNI VOJAK
KANADSKA
SORTA KROMPIRJA
NAŠ PEVEC (FRENK)
STARA JAPONSKA PRESTOLNICA
FRANCOSKI TENISAČ (YANNICK)
TEKOČINA V ŽILAH
UGANKARSKI SLOVARČEK: AVON = kanadska sorta krompirja, GALAGO = afriška polopica z dolgim repom, KOKA = celo orehovo jedro, LITT = nemški filozof in pedagog (Theodor, 1880-1969), LOGVINENKO = ruska športna strelka, dobitnica treh olimpijskih medalj (Marina, 1961-), TAV = grška črka, tau, VLAD = romunski pesnik (Vasile, 1941-), VOSTOKOV = ruski jezikoslovec in bibliotekar (Aleksander, 1781-1864).
■u>1 'neoN 'ejBN 'UOAB
'jouefls 'ja|ap 'e^ 'OAjsiues '|asan 'ge^i '|g 'ejzauaA '[jansou 'y>i 'Luod|| 'eiues '13 'uajes 'o£e|e£ 'oie^sj 'eljzjaAe 'o^uaujAgcri 'uo.13 '¡pa^aA^ 'ue|p eujo 'pe|A 'aoj^o 'e^|ej '}saiq :ouAejopoA "BVINVZIdVI 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 21. april:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike z Matejo. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 22. april:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 23. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 24. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali ogla-
si (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 25. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 26. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med
ljudskimi pevci in godci (ponovitev). 19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj). PETEK, 27. april:
5.00 JUTRANJI PRAZNIČNI PROGRAM, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.00 PRAZNIČEN PETKOV POPOLDAN: 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
Te domače viže, v nedeljo po 12. uri in v četrtek ob 19.30.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Odločite se in sprejmite salomon-sko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Odločili se boste in naredili korak naprej na delovnem mestu. Poča-
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Dobili boste navdih in sledili svoji Kocke usode se bodo v tem tednu
muzi. Našli boste odlične iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Pomembno bo, da se odzovete klicu narave. Finančen napredek najdete pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Največjo srečo najdete doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite določeno prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka. Srečni boste v ljubezni.

VODNAR (21.1. -18.2.)
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate nasproti novostim in spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako najdete notranji mir. Izpolnite se v pisanju!
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bo dala varnost in zanesljivost. Vsekakor najdete vez med duhovnim in material-
nim svetom. in med ljudmi. Trenutki sreče bodo nekaj edinstvenega.
si se
Kidričevo • Nezadovoljni zaradi slabe realizacije proračuna
Osnovna sola ohranja ime Borisa Kidriča
Svet občine Kidričevo je največ razprave namenil odlokoma, ki urejata gospodarjenje z odpadki. Kritični so bili zaradi slabe realizacije zaključnega računa, še bolj pa zaradi odlokov o ustanovitvi OŠ Cirkovce in Kidričevo, s katerima naj bi obe šoli združili z vrtcema; odločno pa so podprli predlog, da šola v Kidričevem še naprej nosi ime Borisa Kidriča.
Foto: M. Ozmec
Na predlog Marka Pergerja (levo) so svetniki z večino glasov potrdili, da šola v Kidričevem še naprej nosi ime po Borisu Kidriču.
Na 13. redni seji v četrtek, 12. aprila, so se najprej lotili varnosti na območju občine v minulem letu. Vodja policijskega okoliša Marko Brglez je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo stanje ugodno, saj so skoraj na vseh področjih dela beležili upad števila de-viantnih pojavov, za 73 % so izboljšali raziskanost kaznivih dejanj, manj dogodkov pa je bilo tudi na področju javne in prometne varnosti. Ko ga je Zoran Žunko vprašal, ali so že izsledili storilca, ki je v Ptuju in okolici prediral pnevmatike na parkiranih avtomobilih, mu je Brglez odgovoril, da so največ teh kaznivih dejanj odkrili v Ptuju, Kidričevem in Markovcih. Policisti so opravili vrsto poizvedb in informativnih pogovorov, vendar storilcu ali skupini še niso prišli na sled. Stanislav Lampič je opozoril, da kljub prepovedi skozi Njiverce že dalj časa drvijo težki tovornjaki, ki ogrožajo prebivalce. Da tovornja-karji divjajo tudi skozi Apače, je zatrdil tudi Branko Valentan in opozoril še na porast krivo-lovstva, Anton Panikvar pa je policistom predlagal, naj ob večerih pogosteje opravljajo kontrolo v Kungoti, kjer naj bi se zbirali mladi in preprodajalci droge.
Ko so se lotili zaključnega računa javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje, ki je v lasti občine Kidričevo, je računo-vodkinja Tatjana Kačičnik pojasnila, da je podjetje s tremi zaposlenimi zaživelo šele proti koncu lanskega leta. Za občino je že opravljalo nekaj storitev, upravljanje športne dvorane Kidričevo ter vzdrževanje javne razsvetljave in javnih površin. Poslovno leto 2011 je zaključilo z dobrih 130 evrov dobička, saj je ustvarilo 12.408 evrov prihodkov in 12.278 evrov odhodkov. Ob tem je Zoran Žunko pripomnil, da je upravljanje športne dvorane Kidričevo precej drago, saj stane občino okoli 2000 evrov mesečno. Direktor občinske uprave Damjan Napast mu je pojasnil, da gre za kombinacijo delavcev javnega podjetja in režijskega obrata, a da naj bi z ustanovitvijo podjetja prihranili pri košnji trave, grabljanju listja ter pri praznični okrasitvi naselja in vasi.
Nezadovoljni »zaradi najslabše realizacije« proračuna doslej
Potrdili so tudi zaključni račun občine Kidričevo za minulo leto 2011, čeprav je računovodkinja Tatjana Ka-čičnik pojasnila, da so zaradi
spremenjene situacije konec oktobra sprejeli rebalans proračuna, v katerem so planirali 8,6 milijona evrov prihodkov in skoraj toliko odhodkov, žal pa so uspeli realizirati le 78 % prihodkov in 68 % odhodkov. Največji izpad je bil zaradi skoraj polovičnega izpada transfernih prihodkov, zato je prišlo do izpada investicij v kanalizacijo, ceste in ureditev naselij. Med odhodki so dobrega 1,5 milijona evrov namenili za dokončanje športne dvorane Kidričevo, ostalo pa za gradnjo sekundarne kanalizacije in pločnika v Apačah, modernizacijo ceste Šikole-Stražgonjca ter ureditev centra Lovrenca in Cirkovc.
Zoran Žunko je bil kritičen zaradi »najnižje porabe proračunskih sredstev od obstoja občine«, župana in vladajočo koalicijo pa je spomnil, da so v času, ko so bili še opozicija, radi poudarjali, da se da občino voditi veliko bolje, sedaj pa jim to očitno ne uspeva. Opozoril je tudi, da izgradnja športne dvorane Kidričevo ni projekt sedanje oblasti, ampak prejšnje, novi oblastniki so jo le dokončali.
Andreja Napasta je ujezilo, ker jim spet ni uspelo pridobiti sredstev za ureditev Cirkovc, Marjan Hergan je ob zaključnem računu občine pogrešal poročilo nadzornega odbora, Antona Habjaniča pa je zbodlo okoli 250.000 evrov terjatev do kupcev, od katerih naj bi 90.000 evrov znašal dolg podjetja Albin Promotion za plačilo služnosti v gramoznici Lovrenc. Ob ugotovitvi, da se v minulem letu občina ni dodatno zadolžila in da so poslovno leto 2011 vendarle sklenili z 855.472 evri proračunskega presežka, pa so oba zaključna računa vendarle potrdili.
Dobro uro so nato namenili razpravi o vsebini odlokov, ki urejata koncesijo in izvajanje obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini. Kot je pojasnil eden od pripravljavcev dr. Boštjan Brezovnik z mariborskega inštituta za lokalno samoupravo, opravljajo to dejavnost v večini občin Spodnjega Podravja še vedno nezakonito. Župani 17 občin naj bi se dogovarjali o sodelovanju na tem področju, sodelovali naj bi tudi na skupnem razpisu za opravljanje komunalne dejavnosti, kar naj bi pocenilo stroške za njeno izvajanje, z enotnim nastopom želijo doseči tudi enotno ceno, lažje pa naj bi dosegli tudi sredstva Evropske unije. Do sedaj so oba odloka, ki za občane uvajata novo dajatev omrežnino, potrdili že v 13 občinah, razen v sosednji občini Hajdina.
Jožeta Medveda je zanimalo, kako bo po novem z zbirnim centrom za ravnanje z odpadki v Kidričevem, ki so ga zgradili kot edina od zunanjih občin že pred leti, in ali bo po tem, ko bo center prešel v upravljanje koncesionarja, občina prejemala pripadajoči del omrežnine. Boštjan Bre-zovnik mu je pritrdil, saj naj bi v bodoče v kidričevski center začasno odlagali tudi odpadke občanov drugih občin, zato naj bi od tistih, ki bodo odlagali, občina prejemala pripadajoči del omrežnine. Ob tem je Marjan Hergan menil, da bi moral posode za odvoz odpadkov plačati izvajalec koncesije, ne pa občani. Po nekaj dodatnih vprašanjih in pojasnilih Brezovnika so oba odloka sprejeli po skrajšanem postopku in soglasno.
Bodo šoli združili z vrtcema?
Zelo drugače je bilo ob obravnavi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobra-ževalnega zavoda OŠ Cirkov-ce, saj je Stanislava Lampiča motilo dejstvo, da glasujejo o popolnoma istem oziroma nespremenjenem odloku, ki so ga na prejšnji seji zavrnili. Ker so mu krajani povedali, da si nobena od ravnateljic ne želi, da bi vrtca v obeh krajih združili z osnovno šolo, je župana Antona Leskovarja vprašal, zakaj o tem ponovno glasujejo. Ko mu je župan odgovoril, da je sklep o tem občinski svet sprejel že lani, se je oglasil Jože Medved, ki je menil, da lahko občinski svet svoj sklep tudi spremeni; tudi njemu pa je bilo nesmiselno, da o istem odloku ponovno glasujejo, saj je volja staršev otrok drugačna. Županu Le-skovarju je očital, da vztraja pri združitvi vrtcev s šolama le zaradi stare zamere do rav-
nateljice kidričevskega vrtca, ter poudaril, da bi bilo škoda spreminjati nekaj, ki je ves čas funkcioniralaozelo dobro. Podobnega mnenja je bil tudi Anton Habjanič, ki je vprašal, ali lahko oseba, ki je ravnateljica OŠ Cirkovce (gre za Ivanko Korez), kot občinska svetnica glasuje o sklepu, ki se nanaša na njeno službeno delovno
V Središču ob Dravi so pred nekaj leti v celoti obnovili šolo, delno vrtec, lani pa so se lotili še telovadnice, ki ni bila obnovljena od gradnje leta 1986. Prireditve odprtih vrat šolske telovadnice se je udeležil tudi župan Jurij Borko, ki je zbranim zagotovil, da se bodo potrudili, da postopno urejanje šolskih objektov nadaljujejo.
okolje. Po mnenju komisije za preprečevanje korupcije, ki ga je pridobila ravnateljica kidri-čevskega vrtca - ta je bila na seji prisotna le kot opazovalka - gre po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije za navzkrižje osebnih in javnih nalog interesov, zato bi se morala v tem primeru Korezova izločiti iz postopka glasovanja.
Telovadnica je zraven tega, da je pomembna za pouk otrok, pomembna tudi za rekreacijo občanov in je zelo dobro izkoriščena v popoldanskem času, ko je organizirana rekreacija za člane različnih društev.
Njena notranjost je bila temeljito obnovljena; investicija je bila vredna 33.500 evrov.
Kot je povedala ravnateljica
Čeprav je glasovanje na pol tajno, saj gre za pritiskanje na elektronski daljinec, naj bi po trditvah svetnikov, ki sedijo ob njej, Korezova kljub temu glasovala. Vladajoča koalicija pa je očitno pritegnila še kakšen glas, saj je bilo za sprejem odloka v prvi obravnavi 9, proti pa 5 glasov svetnikov.
Zanimiva je bila tudi obravnava predloga podobnega odloka o ustanovitvi Osnovne šole Kidričevo, saj je Zoran Žunko vprašal, zakaj niso upoštevali vsaj predloga krajanov, da bi šola ohranila ime Borisa Kidriča. Marko Perger pa je predlagal, da o tem najprej glasujejo. In tako so tudi storili; za to, da šola še naprej nosi ime po gospodarstveniku, je bilo 11 svetnikov, proti pa le štirje, s preglasovanjem pa so tudi ta odlok v prvi obravnavi potrdili.
Nato so brez zapletov potrdili sklep o javni službi urejanja javnih površin v občini ter cenik podjetja Vzdrževanje in gradnje. Zoran Žunko in Stanislav Lampič sta opozorila, da je predvideno plačilo za upravnika športne dvorane 15 evrov na uro mnogo preveč; Lampič je celo zatrdil, da je to več kot na fakulteti, kjer predava in kjer toliko prejemajo doktorji znanosti. Kljub nekaterim pomislekom so potrdili še predlagano ocenitev delovne uspešnosti za ravnateljici OŠ Borisa Kidriča in Vrtca Kidričevo ter ravnatelja glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju.
M. Ozmec
Jasna Munda, so v šoli pridobitve zelo veseli, počutje v prenovljeni telovadnici je odlično, hkrati pa je delo lažje. Za urediti pa ostaja še nekaj reči. Zamenjati bi bilo treba okna, saj so energetsko potratna, urediti garderobe, kopalnice in sanitarije ter povezovalni hodnik med šolo in telovadnico.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Prenovili telovadnico
Za šolarje in občane
Pred začetkom letošnjega šolskega leta so v šoli Središče prenovili notranjost telovadnice. Pred dnevi pa so učenci prenovljeno notranjost pokazali svojim staršem in jim prikazali del tistega, kar počnejo pri pouku športne vzgoje, izbirnih predmetih, interesnih dejavnostih, v času rekreativnih odmorov in ko čakajo na prevoz. Poudarek je bil na gimnastiki, ki so jo vadili zadnjih nekaj mesecev.
petek • 20. aprila 2012
Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Iščete svoj stil	^
Nina v aktualnih barvah
letošnjega poletja
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22
lO / popust v aprilu
Nina Sok je stara 19 let, doma iz Male vasi v občini Gorišnica. Na Visoki šoli za gostinstvo in turizem študira wellness. V bodoče se vidi kot maserka, masaže in njihov vpliv na zdravo počutje ljudi jo še posebej zanimajo. V prostem času se rada druži s prijatelji in hodi na aerobiko. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker kot pravi, si je treba upati.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Nini ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji svetovali še globinsko čiščenje kože, koža namreč po zimskem obdobju potrebuje dodatno nego. Seznanili pa so jo tudi s tem, kako morajo biti oblikovane obrvi.
Nina je imela precej poškodovane lase, zato sta se s frizerko Jožico Bedenik odločili, da jih skrajšata, a ne preveč, ker
Prijava na »Iščete svoj stil?«
Ime in priimek
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nina prej ...
. in pozneje
Naslov
Kraj
Pošta
Telefon
Vaša e-pošta
Dosegljiva sem
□	po telefonu
□	po e-pošti
so naravno skodrani. Posvetlila jih je s prameni, na koncu pa zlikala.
K novi pričeski in oblačilom sodi tudi primerno ličenje. Vi-zažistka Minka Feguš je najprej obraz prekrila s pudrom v kremi, nato je veke najprej osvetlila s svetlim senčilom, zatem pa obrobila v pariško modrem odtenku zgornjo in spodnjo stran ter rahlo zabrisala navzven. Poudarila je tudi obrvi, v roza tonu ličnice in v
svetlikajočem se bež odtenku še ustnice.
„Nina se je odločila za študij, ki ji bo pomagal pri tem, da bo znala čim bolje poskrbeti za dobro počutje ljudi - wellness. Za našo akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker se še ni našla v nekem svojstvenem stilu, si pa to želi. V tem kratkem času, ki ga je preživela z nami, smo skušali narediti spremembo. Oblačila sem izbrala v trgovini Oviesse. Glede na mladost naše
današnje kandidatke, sem se odločila izziv poiskati v barvah, ki so trenutno zelo aktualne. Izbrala sem pariško modre hlače, ravnega kroja, modro vijolični šal in k temu še belo torbico s cvetličnim vzorcem. Cvetlični vzorec na torbici je v modro vijoličnih tonih. Izbrala sem tudi belo daljšo bluzo, ki pa po modelu ni ustrezala naši kandidatki in sem jo zamenjala z modro satenasto bluzo. V trgovini Alpina sem izbrala še balerinke v beli barvi, ki bo letos zasedala zelo visoko mesto med barvami. Nina si lahko s šali različnih barv in vzorcev, ovitimi na različne načine, spremeni osnovno silhueto. Šal je lahko dodatek, ovit okoli vratu, okoli pasu, bokov ali diagonalno na zgornjem delu telesa. Izkoristimo torej vsaj del letošnjih trendov in se odenimo v barvna oblačila od glave do pet. Za malo manj drzne naj bo to en barvni ton, za tiste bolj pogumne pa naj bodo posamezni kosi oblačil in različnih kontrastnih barv. Nini in vsem mladim po srcu svetujem naj se ne bojijo barv, saj vsakemu od nas pristaja vsaj ena barva v široki barvni paleti. Oble-cite se v barve in zasijte skupaj s soncem," je povedala stilistka Sanja Veličkovic.
Nina se kot študentka prvega letnika višješolskega programa wellness v Mariboru zanima za vse, kar je povezano z nego obraza, telesa ter skrbjo za
Prireditvenik
Petek, 20. aprila
12:30 18:00
19:30
20:00 21:00
Ormož, OŠ Stanka Vraza: regijsko tekmovanje OŠ ekip prve pomoči Ormož, viteška dvorana gradu: svečana akademija ob podelitvi priznanj Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož Ptuj, MGP - festival SKUP' 2012: M. Čeh (po romanu I. Tavčarja): Cvetje v jeseni (tekmovalna predstava); Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom in S. N. G.
Ivanjkovci, telovadnica OŠ: dobrodelni koncert učencev 9. razreda Negova, grad: premierna izvedba performansa s poezijo Ferija Lainščka
Sobota, 21. aprila
14:00 Ptuj, grand hotel Primus: Starorimska poroka
15:00 Majšperk, telovadnica OŠ: V drobnem svetu perl, ročnodelska razstava
Ustvarjalnih klepetalnic DPD Svoboda Majšperk (do 19:00) 17:00 Hajdina, trg pred PSC: družabno srečanje ob postavitvi majskega drevesa 18:00 Markovci, telovadnica OŠ: 44. tradicionalni koncert z gosti v organizaciji MoPZ Markovci
18:00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke v organizaciji KD Skor-
ba, predstave otroških gledaliških skupin 19:00 Hajdina, razstavišče PSC: odprtje razstave izdelkov iz ličja Društva žensk Hajdoše
19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: koncert Me PZ Ateneo de Manila College
Glee Club iz Filipinov in Mešanega mladinskega zbora Gimnazije Ptuj 19:00 Videm, Janževa cerkev: Večerni spev - koncert vokalne skupine Musica 20:00 Cerkvenjak: komedija Skrivnostnih 735.000 evrov KUD Vitomarci
Nedelja, 22. aprila
09:00 Majšperk, telovadnica OŠ: V drobnem svetu perl, ročnodelska razstava
Ustvarjalnih klepetalnic DPD Svoboda Majšperk (do 18:00) 10:00 Ptuj, na gradu: Muzejski vikend za družine - ogled razstave o dominikancih
in pisanje s peresi (do 16:00) 14:00 Žamenci: pohod Žamenci-Strejaci-Prerad-Strmec-Žamenci 14:00 Župečja vas: 15. žegnanje konjev; organizira TD Kidričevo 17:00 Moškanjci, gasilsko-vaški dom: praznovanje 5-letnice Pevk ljudskih pesmi PD Ruda Sever Gorišnica in predstavitev prve zgoščenke Gnes v totoj hišici 18:00 Ceršak: komedija Skrivnostnih 735.000 evrov, KUD Vitomarci 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: Pesem druži nas, ob 10-letnici delovanja MePZ
Društva žena in deklet Gerečja vas s predstavitvijo druge zgoščenke 18:00 Ptuj, MGP - festival SKUP' 2012: zaključek 7. Slovenskega festivala komornega gledališča s podelitvijo nagrad; Alenka Hain: RAZstava; Slovenska prosvetna zveza Celovec
Ponedeljek, 23. aprila
08:00 Ormož, Dom kulture: regijsko srečanje otroških gledaliških skupin
Torek, 24. aprila
09:00 Ptuj, Mestno gledališče - regijsko srečanje lutkovnih skupin 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Astronomija z dodatkom-pogled v preteklost in sedanjost
Mestni kino Ptuj
Petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. aprila: 17:00 Varna hiša; 19:00 art: Kruha in iger; 21. art: Aurora
r
PEUJSKA TELEVIZIJA
ipeaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 20.4.
9:00 Dnevnik TVMaribor-pon,
9:25 Smeha polna skleda - 5. oddaja - pon.
10:00 Ptujske kronika-pen.
10:25 Pogovor z ministrom za finance - pon.
10:55 Modni-pon.
12:00 RegiTV Ormož
15:35 Smeha polna skleda - 5. oddaja - pon.
16:00 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon.
17:00 Povabilo na kavo-pon.
18:00 SporUno - pon.
20:00 Ptujska kronika- pon.
20:25 Pogovor z ministrom za finance - pon.
20:50 Poslanski utrip-pon.
21:30 Cista umetnost - pon.
21:50 Ptujske odrske tleske - pon.
22:15 RegilVGoriSniea- pon.
Sobota 21.4.
9:00 Ptujska kronika - pon.
3:25 Smeha polna skleda -T. oddaja - pon.
10:00 Duhovna oaza - 3. oddaja-pon.
10:25 Modro - pon.
11:15Zemlja In mi-B. oddaja-pon.
12:00 Ptujska kronika
12:25 Pogovor z ministrom za finance - pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Smena polna skleda -14. oddaja 13:45 RegilVOrtnoi-pon. 15:15 Prleki - Med Muro in Dravo - 4. oddaja 16:00 Ptujska kronika -pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Cista umetnost - pon. 18:55 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Zemlja in mi - 6. oddaja - pon. 21:00 Povabilo na kavo-pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Pogovor z ministrom za finance -
Nedelja 22.4. ¡Ptuj
__j Sfl* r______
):50 Modro - pon.
9:00 Ptujska kronika-pon.
9:25 Smeha polna skleda -14. oddaja - pon.
2
10:15 Duhovna oaza - 2. oddaja - pon. 10:40 Pogovor z ministrom za finance - pen. 1:20 Ptujske odrske deske - 5. oddaja - pon. 2:05 Povahilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna-pon. 13:20 Zemlja in mi-pon. 13:50 Polka in majolka 15:15 Glasbeni pred ah
17:00 2. nogometna liga-pon. 18:00 PtiijsKa kronika-pon. 8:25 Moto scena -10. oddaja - pon.
3:45 Pregled tedna - pon.
35 Pogovor z ministrom za finance - pon. — PfUJS —
Kultu____________
Sport(no) - pon. 21:35 Ptujske odrske deske - pon.
20:00 Pfnjska kronika-pon.
KJi " ' 21:00 Sp
25 Kultura na dlani-pon.
22:00 Pregled tedna - pon.
Ponedeljek 23.4. 9:00 Dnevnik IV Maribor-pon. 9:25 Smeha polna skleda-14,i 9:50 Modro - pon. 10:15 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik
15:40 Smeha polna skleda -14. oddaja - pon. 17:00 Povahilo na kavo-pon. 17:55 Pregled tedna - pon.
18:20 Sport(no)- pon. 18:55 Kulturo na dlani - pon 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 EPKnapovednik-pon. 21:05 Moto soena -10. oddaja - pon. Z1:25:Cista umetnost-pon 21:45 SportM- pon. 22:20 Romski mesec - Nevidni
www.petv.tv
MM) otftti VMrifltt M « R il SBLTf
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Foto: Črtomir Goznik
Nina v oblačilih trgovine Oviesse, čevlji so iz Alpine
zdravje. Kot iz topa je ustrelila, da si želi masažo, je povedala strokovna vodja kozmetičnega studia Olimpic Silva Čuš. Sicer je to storitev že imela priložnost preveriti, ob tem pa povedala, da so roke maserja tiste, ki dajejo masaži šarm in vrednost. Začetniki so v tem poslu malo bolj nežni, uporabljajo le določene masažne tehnike, ko pa sčasoma pridobijo na kilometrini in samozavesti, omenjeno storitev izvedejo brezhibno. Za kvalitetno masažo je pomembno, da
masažne gibe izvajamo od nara-stišča do konca mišic, pritisk je potrebno prilagoditi stranki in namenu masaže oziroma cilju, ki ga z njo želimo doseči, je še o blagodejnem vplivu masaže na človekovo počutje povedala Silva Čuš. Po opravljeni masaži je bila Nina kot nova, priporoča jo študentom po predavanjih, prav tako pa tudi v obdobju pred izpiti, saj te sprosti, ker se potem lahko učiš več in bolje.
MG
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dober večer, gospod predsednik - pogovor s predsednikom Vlade RS Janezom Janšem; Z glasbo v sobotni večer; nastopajo: Alpski kvintet, Ansambel Toneta Rusa, Ansambel Storžič
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
U.lJ.iU.W.IU.IW.
do Četrtka zjutraj do s. ure
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
www.radio-tednikji
Štaj&uka
budilka
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 20.4.
SOBOTA 21.4.
TV
www.siptv.si
8:00 9:30 10:00 11:30 12:30 13:20 14:20 15:20 16:50 17:10 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev Kuhajmo skupaj Oddaja iz občine Lenart Utrip iz Ormoža Oddaja ŠKL Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani Ptujska kronika ŠKL
kronika iz občine Lenart Kuhajmo skupaj Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
8:00 Materinski dan vrtec Markovci
in Nova vas 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:10 kronika iz občine Lenart 11:30 Kuhajmo skupaj 12:00 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Koncert: Moje pesmi, moje sanje 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 23. 4.
2.4.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Košicnbal v Slovenji vasi 10:40 Ptujska kronika 11:00 Veselo na Jožefovo 2. del 13:00 Plesne skupine v Gledališču Ptuj 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Kuhajmo skupaj 17:00 Kronika iz občine Destmik 18:30 kronika iz občine Lenart 20:00 Od kleti do kleti s prijatelji,	. v - _ . ,.
22:00 Video strani	¿_ VaiTII ZB 1 5 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
8:00 9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:20 20:00 21:20 22:20 23:00
Veselo na Jožefovo 1. del Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje Video strani
Veselo na Jožefovo 2. del Kuhajmo skupaj
Koncert: Moje pesmi, moje sanje Markovci - Iz domače skrinje Mozaik kulture Video strani
P
tiCRADIOPTUJ
89,8-98,£°l0473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
O O/kcklavž loe.
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAe	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.01DIKARAVAN	2008	15.980,00	ALU PIA!	ČRNA
BMW 320 D ELETTA TOURING	2008	14.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT GRANDE PUNT01.3MJTD	2008	5.980,00	KLIMA	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND	2004	3.680,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATI
FORDS-MAX 2.0 TDCIDURATORO	2008	12.680,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 1007 1.4 HDI1RENDY	2005	4.580,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULTMEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY	2002	3.100,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
RENAULT GRAND SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI1	2009	10.770,00	AVT.KUMA	BELA
RENAULTMEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ GRANDTOUR	2009	7.660,00	ALU PIA!	BELA
SKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.0 TDI	2010	15.780,00	ALU PIA!	KOV. ČRNA
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I 2004,	12.mes	7.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 D4D SOL PLUS TEHNO	2008	10.450,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VOLVOS 80 2.4 TD5AUT0M.	2005	7.990,00	XSENON	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEMOT. KARAV. CONFORTUNE	2009	13.850,00	ALU PIA!	SREBRN
VW TOURAN 1.9 TDI CONFORT	2007	11.200,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Roletarstvo ABA Bošt[an Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenü	Oprema	Barva
TOYÖTAYARIS 1.0 WT-I LUNA	005	4.570,006	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.616V AUTH.	001	2.550,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.6 E RT	998	1.350,006	KLIMA	K0V.T.ZELENA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	008	13.900,006	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT LIMUZINA 407 1.816V CONF. PACK	004	5.200,00 6	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPELASTRA 1.816V ELEGANCE	999	2.290,00 6	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	005	4.990,006	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
FORD MONDE01.816VGHIA	001	2.790,00 6	SERV. KNJIGA	MODRA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	005	3.990,006	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V AUTH.	006	5.250,006	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V AUTH.	010	7.190,006	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULTMEGANE 1.616VEXP. CON.	003	3.990,006	AVT.KUMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	002	2.630,006	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT BREAK LAGUNA 2.2 DCI PRIVILEGE	003	3.490,00 6	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1.0 SE	997	990,006	PRVI LAST.	BELA
CITROEN C31.41 SX PACK	006	5.450,006	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 1071.01 STYLE	010	6.490,00 6	2.400 PREV.	K0V.B0RD0
CITROEN C31.4 HDI SX PACK	007	5.250,006	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA CIVIC 1.41 BINGO	997	1.570,006	SERV0 VOLAN	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.1 IX-LINE	005	3.790,00 6	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET AVE01.416V PREMIUM	007	4.950,006	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA ELITE 1.9 DCI FAP	006	5.990,006	ABS	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 2071.416V PREMIUM	007	6.900,006	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41SW X-DESIGN	005	4.600,006	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
		i	
NAROČILNICA ZA TEDNIK			i i i
Ime in priimek:			i i i
Naslov:		!	
Pošta:	1	i	
Davčna številka:		S	
Telefon:	RADIO TEDNIK Ptuj <u.		>. i
Datum naročila:	Raičeva 6	i i	
Podpis:	2250 Ptuj	i	
		i ______i	
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si.
V
mtiumec
dumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami znamk Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
PRODAJA PLINA, ČIŠČENJE STANOVANJ, poslovnih prostorov, ordinacij, blokov, likanje. GSM 070 850 411. Samo Esih, s. p.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957._
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in kamen škriljavec. Tel. 051 890 761.
PRODAM DRVA, hlodovino; kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos, IMT in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489._
PRODAM 10 odraslih ovc, cena 50 € za žival. Tel. 769 28 71._
PRODAM lepa bukova drva , metrska in rezana, lahko v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814._
PRODAM suhe hrastove fosne, debeline 5 cm. Tel. 781 01 71._
PRODAM štiri prašiče, težke okrog 100 kg. Tel. 040 561 699._
KUPIM TRAKTORSKO roto kosilnico na diske, širina do 2,20 m v izprav-nem stanju. Tel. 041 599 567.
PURICE 7-tedenske za nadaljnjo rejo prodajamo. Možna dostava. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81, 040 531 246._
PRODAM 2 toni luščene koruze. Telefon 766 62 91._
PRODAM 14 dni staro teličko, simen-talko. Telefon 030 627 542.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._
PRODAM garsonjero na Ptuju, v bližini avtobusne ali železniške postaje. Tel. 031 467 142._
V NAJEM oddam dva poslovna prostora v velikosti 20 in 25 m in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925.
Prodam BIVALNI VIKEND v okolici Lenarta, podkleten, zagrajen, s hišno številko, voda in elektrika sta priključeni. Telefon 070 354 083._
KUPIMO enosobno stanovanje do 1. nadstropja v Ptuju, v bližini Rimske pl. Tel. 031 776 656.
DOM - STANOVANJE
V	LJUBLJANI - ŠIŠKA PRODAM dvosobno stanovanje. Tel. 041 680 271.
V	NAJEM DAMO enosobno opremljeno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 728 945.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
UGODNO prodam pohištvo za dnevno sobo, jedilnico in posteljo. Tel. 031 320 616.
WILLIAMS I


CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
ORD CAS- DOPOLDAN (pon-čet): 9-12, POPOLDAN (tor, ara): 16-18 Mostiček, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionarju.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
SPOMIN
22. aprila bo minilo pet let, odkar te več ni med nami
Peter Pulko
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 50
Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi, ki te pogrešamo in smo te imeli radi
Občina Podlehnik vabi vse starše otrok, ki so v septembru 201 2 zainteresirani vpisati (ali prepisati) svoje otroke v Vrtec v Podlehnik, da opravijo evidenčni vpis.
Evidenčni vpis lahko opravite z Vlogo za sprejem otroka v vrtec Podlehnik, ki vam je na voljo na spletni strani Osnovne šole Podlehnik in Občine Podlehnik.
Vlogo je treba oddati v svetovalno službo Osnovne šole Podlehnik ali jo poslali po pošti na naslov Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7/a, 2286 Podlehnik, do 4. 5. 2012.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
ŠOTORI!
IZPOSOJA od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informaoija.net
HIŠNI SERVIS • PREVOZI SELITVE • PREVAJANJE
Šerbak Jožef, s.p. Doklece 29a, 2323 Ptujska Gora T: 02 794 3271, M: 051 615 772
Nudimo vsa dela tekoiega vzdrževanja v hišah in okolici, manjših podjetjih, parkih in javnih površinah.
IZDELUJEMO LESENO STAVBNO POHIŠTVO, TER OSTALO OPREMO POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ. MOŽNOST PRIDOBITVE SUBVENCIJE EKO SKLADA RAZPOLAGAMO TUDI S CERTIFIKATI ZA LESENA POŽARNA VRATA.
ZLAHTIC
Žlahtič d.o.o., Zagrebška cesta 54, 2250 Ptuj, Slovenija t: +386 (0)2 787 6070, e: info@zlahtic.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
.J.lJjJ'J.lV.lU.1.11.
do četrtka zjutraj do 8. i do PONIDIl_j k a zjutraj do 8. uri
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
Katarina Selinšek
roj. Vindiš
IZ POBREŽJA 64, VIDEM
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno soža-lje, podarjene sveče, cvetje ter svete maše. Iskrena hvala občini Videm, kolektivu podjetja LEHMER, d. o. o. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, govorniku g. Kozelu ter Pogrebnemu podjetju MIR. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
Nič več ne božaš nam lic, nič več ne gleda oko. Naj te ne motijo naše solzice, mama draga spančkaj sladko.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice, tašče in sestre
Elizabete Lesjak
IZ STRMCA PRI LESKOVCU 10
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, stisk rok, besede tolažbe. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. Janku Šmigocu za molitve, gospodu Janku Kozelu za besede slovesa, gospodu župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Korene in pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, Pogrebnemu podjetju Mir, cvetličarni Orhideja iz Vidma ter gostinstvu Vrček. Iskrena hvala tudi sodelavcem iz podjetja ADK za denarno pomoč. Posebno zahvalo pa izrekamo prijateljem Mileni in Štefanu Smiljanu, družinam Mlakar, Kolednik, Šmigoc in Štefki Vidovič, ki ste nam v teh težkih dneh veliko pomagali. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Sin Danijel, hčerka Kristina z družinama in vnukinja Sanja z atijem
www.radio-tednik.si
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN Angeli Peršuh
18. 5. 1946 + 22. 4. 2007
Andreju Peršuhu
21.11. 1971 + 13. 6. 2010 IZ KUNGOTE 142
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, jima poklonite cvetje ali svečko spomina.
Žalujoča: mož oz. ata Tone ter sin oz. brat Zvonko
Ljubezen mojega moža v življenju me zmeraj spremlja, saj vdano ljubljeno srce v resnici nikdar ne umre. Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si, po njej za teboj pridemo vsi.
SPOMIN
17. aprila je minilo dvanajsto žalostno leto, odkar si za zmeraj odšel od nas dragi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
1940-2000
IZ UL. 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Ljubezen in bolečina sta neizmerni, lebdita nad teboj in oblikujeta spomine, ki so večni. Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu in z lepo mislijo, svečko ali cvetko počastite spomin nanj.
Z ljubeznijo in praznino v srcu žena Anica in vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Dragi Bog, pustil si jo mirno oditi s sveta, v globoki veri, v veselem upanju kakor ob najbolj lepi molitvi, ki jo je znala zmoliti prav iz dna srca.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Marije Cimerman
IZ MARKOVCEV 57 27. 2. 1930-29. 3. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od naše mame, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in darovali za svete maše. Hvala gospodom župnikom Janez Maučecu, Jožefu Pasičnjeku in Jožefu Rajnarju za opravljen obred, podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in hvala naši vuni Danici Tement za ganljive poslovilne besede. Prav posebna zahvala pa gre Domu upokojencev Muretinci za vso nego in skrb. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Janez in Milan z družinama
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Prazen dom je in dvorišče, oko naše zaman te išče. Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej več tebe ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska tvojih zlatih rok, čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so le solze, ostali so dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, strica, tasta, zeta in botra
Antona Satlerja
Z GORCE 8, PODLEHNIK 22. 12. 1954 -29. 3. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do kraja počitka. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitve v vežici, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala Bernardi in Gustiju ter članom ŽK Sv.Trojica v Halozah za vso izkazano pomoč, nosilcem križa, zastavonošem. Hvala delavcem SŽ - CD Ptuj, SŽ - TVD Maribor in delavcem SŽ - ŽIP Maribor in Ljubljana. Hvala patru Martinu Gašpariču in ostalim patrom za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobilnemu kvartetu iz Kapel pri Brežicah, godbeniku za odigrano Tišino, govornici Zdenki Golub za poslovilne besede, županu občine Podlehnik in Pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Mihaela, hčerke Andreja, Sabina z možem Tomažem, vnuki Gaja, Enej in Vita, Aleksandra z Alenom in Aeno, tašča Terezija, brat Branko s Tinko, nečaki Aleš, Uroš in Andrej z družino
Slovenija • Pozabljeni vodnjaki spet aktualni
Ne drznite si črpati „svoje" vode ...
Kriza, ki udarja iz vseh koncev, prisiljuje ljudi, da iščejo nove rešitve, kako zmanjšati stroške tam, kjer se le da. In ena od možnosti je tudi ta, da ponovno (ali na novo) začno uporabljati domače studence ter tako prihranijo nekaj evrov tudi pri položnicah za plačilo vode.
Žal pa je to prepovedano oziroma dovoljeno le pogojno s pridobitvijo ustreznega vodnega dovoljenja. Že leta 2004 je bilo treba domače vodnjake prijaviti po takratnem Zakonu o vodah, ki je dve leti pred tem določil, da je morala „vsaka pravna ali fizična oseba, ki je porabljala vodno ali morsko dobro ali odvzemala naplavnine, z ustrezno vlogo pridobiti vodno dovoljenje ali koncesijo".
Da bi občani takrat kar po vrsti prijavljali, da imajo doma vodnjake, sicer ni bilo pričakovati, vendar jih je vseeno kar precej oddalo vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja. „Do avgusta 2004 je bilo tako podanih okoli 40.000 vlog za pridobitev vodnega dovoljenja, večina za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo in za zalivanje vrtov. V primerih, ko so bile vloge popolne in so izpolnjevale pogoje za izdajo vodnega dovoljenja, so bila leta izdana. Izdanih je bilo okoli 29.000 vodnih dovoljenj. Evidenca vodnih dovoljenj (t. i. vodna knjiga) je vzpostavljena. Vodi jo Agencija RS za okolje v elektronski in fizični obliki. Služi predvsem za potrebe varstva voda, odločanja o rabi vode, prostorskega načrtovanja ter varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov," je najprej povedala Verica Vogrinčič iz Agencije RS za okolje.
Z vodnim dovoljenjem se namešča tudi števec ...
Tisti, ki so oddali vlogo in dobili pozitivno obvestilo o odobritvi vodnega dovoljenja, svoje vodnjake lahko uporabljajo, vendar pod določenimi pogoji: „Res je, da je raba vode iz vodnjakov do-
voljena na podlagi vodnega dovoljenja, kadar gre npr. za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo, za zalivanje vrtov, pridobivanje toplote ipd. Pri tem je treba poudariti, da raba vode iz lastnega vodnjaka za lastno oskrbo s pitno vodo ni dovoljena, če ima oskrbovana stanovanjska stavba možnost priključitve na javni vodovod. Vodno dovoljenje se v takšnih primerih ne izda. Prav tako je treba pri odločanju o rabi vode upoštevati vodovarstve-ne režime, naravovarstvene režime ipd. Vodno dovoljenje se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bilo pridobljeno in ga lahko uporablja samo njen imetnik. Pogoji rabe vode so navedeni v vodnem dovoljenju. Med njimi so vrsta rabe vode, območje rabe vode (katera stanovanjska stavba, zemljišče), namestitev števca in največja dovoljena količina rabe vode."
Ostali, ki so dobili zavrnjene vloge, torej vodnega dovoljenja za svoje vodnjake niso prejeli (ali pa za to dovoljenje sploh niso zaprosili oziroma oddali vloge), vode iz svojih vodnjakov oziroma vodnih virov na svojih zasebnih zemljiščih (podtalnice) uradno ne smejo porabljati. Lahko pa še zaprosijo za izdajo vodnega dovoljenja. Vogrinčičeva o tem pravi: „Zakon o vodah določa, da je treba za vsako rabo vode, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije
V Sloveniji je črpanje vode „na črno" brez uradno pridobljenega kazni za prekrškarje pa so astronomske.
Foto: SM
vodnega dovoljenja prepovedano,
(v nadaljevanju: posebna raba vode). Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene. Posebno rabo je treba izvajati tako, da se zagotovi smotrna in učinkovita poraba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike."
Kazni: od 400 do 125.000 evrov!
In če si bo nekdo vseeno drznil črpati vodo na lastnem zemljišču brez vodnega dovoljenja ali v nasprotju z njegovimi določili, ga lahko doletijo hudo visoke kazni: „Prekrške in kazni določa Zakon o vodah v 181. členu. Tako se z globo od 4.000 evrov do 125.000 evrov za prekršek kaznuje
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
pravna oseba, če rabi vodo brez vodnega dovoljenja ali koncesije, ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom, ali zunaj obsega, za katerega je bila podeljena vodna pravica, ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug; če rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, tako da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje; če ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz uredb, ki določajo vodovarstvena območja, ali če krši predpisane omejitve ali ustavitve rabe vode (npr. v času suše). Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se kaznuje za isti prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 600 do 2.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti. Z globo od 400 do 1.200 evrov pa se kaznuje posameznik, če stori tovrsten prekršek," navaja Vo-grinčičeva in zaključuje: „Pri-stojni okoljski inšpektor sme v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o vodah v primeru prekrška zaseči predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za storjeni prekršek pri rabi voda."
Kazni niso majhne, zato je pametno pred uporabo vode brez dovoljenja dobro premisliti. Sicer velja, da če ni tožnika, tudi sodnika ni, ampak „fo-všija" med Slovenci zna goreti do neba, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi kakšen sosed znal podati anonimno (ali tudi ne) prijavo na pristojno inšpekcijo, ta pa se bo v tem primeru morala odzvati.
SM
Črna kronika
Prilepljeni denar
20. in 21. februarja sta 54-letna državljana Madžarske v centru Maribora na reže treh bančnih avtomatov, skozi katere izdaja bankomat denar, namestila kovinske ploščice, ki so ob dvigu denarja onemogočile občanom, da prejmejo denar, ki so ga dvignili. Ploščica je bila na notranji strani namazana z lepljivo snovjo, na katero se je prilepil denar, tega pa sta si nato moška protipravno prilastila. Omenjena metoda je v tujini poimenovana »cash trapping«. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine so policisti zoper njiju podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
13. aprila popoldne je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil v Slovenski Bistrici. Iz prtljažnika je odtujil diatonično harmoniko, oblačila in gotovino. Premoženjska škoda okoli 1300 evrov.
V	noči z 10. na 11. april je neznan storilec na Ptuju odtujil motorno kolo Suzuki GSR 600 svetlo sive barve, letnik izdelave 2006, reg. štev. MB EC-93. Premoženjska škoda znaša okrog 3000 evrov.
V	noči z 10. na 11. april je neznan storilec v Tržcu odtujil motorno kolo Kawasaki ZR 750 svetlo oranžne barve, letnik izdelave 2008, reg. št. MB GZ-86. Premoženjska škoda znaša okrog 4500 evrov.
V	noči s 16. na 17. april je neznan storilec vlomil vinsko klet v okolici Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil večjo količino vina in mesnih izdelkov. Premoženjska škoda znaša okoli 18.000 evrov.
17. aprila okoli 22.30 sta neznana zamaskirana moška, eden je imel v rokah manjšo pištolo, vlomila v stanovanjsko hišo v okolici Ormoža. V dnevnem prostoru sta se nahajala stanovalca, 63-letni moški in 57-letna ženska, ki sta slišala ropot. Zato sta stopila v kuhinjo, kjer sta neznanca od njiju zahtevala denar. Prišlo je do prerivanja, v katerem je 63-letni moški utrpel lahko telesno poškodbo, nato sta neznana moška zapustila hišo in pobegnila neznano kam. Policisti zbirajo obvestila, da bi ju izsledila.
Napoved vremena za Slovenijo
Ce malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje.
Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, pogosteje na Primorskem in Notranjskem. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju in v severovzhodni Sloveniji do 10, najvišje dnevne od 10 do 15, na vzhodu do 17 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pogosteje bo deževalo v zahodnih krajih, proti severovzhodu pa bo dežja manj. V nedeljo bo večinoma oblačno z občasnimi padavinami. Še bo pihal jugozahodni veter.