OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
Razkorak med stališči
in uresničevanjem naj
bo čim manjši
Politični sistem socialistifi-nega samoupravtjanja in nalo-ge ZK v njem sta bili osrednji temi novembrske seje občin-ske konterence ZKS. Namen razprave je bil, da komunisti acenimo, do kakšne mere je politifini sistem socialistifinega samoupravljanja postal druž-bena stvarnost v naši občini. Pri tom je posebno pomemb-no, da ocenimo. kako smo ko-munisti ra2umeli naše mesto v tern sistemu.
V teh okvirih je tudi potekala pestra razprava, v kateri je kot prvi govornik sekretar komite-)a Lojze Novak menil, da gre prt delovanju političnega aiste-nna sociatističnega samou-pravijanja za osrednje vpraša-nje uresnifievanja ustave in za-kona o združenem de(u. Torej ta vpraŠanja razrednega zna-Saja, prl katerih je pomembno, <oliko je naš delavec gospodar i rezultati svojega dela, koliko sbvladuje   tokove   družbenih
dogajanj in koliko obvlada ekonomske vzvode. družbe. Sekretar Lojze Novak je opisal nekatere značilnosti pokon-gresnega delovanja, med dru-gim v petnajstih aktualnih kompleksih družbene proble-matike obfiine in mesta, o ka-terih je razpravljala občinska konferonca 2KS in sprejela stališča oz. usmeritve za akci-jo. Obsežno aktivnost je pred-stavljalo usposabljanje komu-nistov, kot tudi vrsta drugih oblik detovanja - od probtem-ske konference do obiskov po OO2K. Kljub temu. da je bila -graditev političnega sistema dokaj često anatizirana tako na komiteju, kot na konferen-ci, je ugotavljal sekretar Lojze Novak, da z rezultati ne more-mo biti zadovoljni.
Od področja delitve dohod-ka in osebnih dohodkov, pro-duktivnosti dela in pravolike stopnje zaposlovanja, do zao-stajanja svobodne menjave in
reSevanja vsakdanjih probte-mov, ki nanje brezuspešno opozarjajo občani v KS- pred-stavlja def probtemov reSeva-nje le po poti skupščinskega sistema. Ob tem se zastavtja z vso resnostjo vprašanje. kaj narediti, da bo razkorak med političntmi staliSČi vodstev in uresničevanjem teh stališč v živijenju čim manjši.
Izvršni sekretar za politični sistem Janušek šefman je v svoji razpravi nakazal naloge ZK kot družbenopolitične or-ganizacije, ki mora vpetost v sistem socialističnega samou-pravljanja uresničevati tudi z jasnimi opredetitvami do pro-blemov, s katerimi morajo biti člani ZK seznanjeni in nasto-pati v zborih občinske skup-ščine. Drugo zelo pomembno vpraSanje je bilo delovanje družbenih svetov, od katerih se pričakuje, da bodo razreše-vali vpraSanja ob konkretno spoznanih potrebah. Družbeni svett ne bodo smeli postati -kot si nekateri predstavljajo, »politične kape« določenih upravnih organov a\i vehfika-cija predlogov izvršnega sveta. JanuŠek Šefman je opozoril na nedorečenost ideje o kolektiv-nem vodenju, o kateri je v osnutku sklepov govora le do občinskega nivoja, na proble-me pridobitve kadra, odgovor-nejši položaj filanov konferen-ce, razmejitvijo med predse-dnikom konterence in sekre-tarjem, in vrsto drugih vpra-šanj.
Nadal). n» 2. stranl
Razkorak med stališči in uresničevanjem naj bo čim manjši
Nadal). >1.stranl
IzvrSni sekretar Marjan Ma-leSič je seznanil čiane občin-ske konferance ZKS z aktiv-nostjo osnovnih organizacij ZK v občini v pripravah na še-sto sejo CK ZKS V obdobju do konference so b**e v osnovnih organizacijah obsežne razpra-ve, ki so razgibale celotno Ctanatvo ZK. V oanovnih orga-nt2acljah članstvo podplra in soglafta z ocenaml CK ZKS in zagotavlja, da se bo zavzemalo za uresničevanje le teh.
Razprave v osnovnih organi-zacijah so potekale tako, da v njih ocenjujejo delovanje poli-tičnega sistema v svojih sredi-nah ter z večjo aktivnostjo in konkretnimi opredelitvami na-log na tem področju ugotavlja-jo tako dosedanjo aktivnost. kot vključenost vsakega filana ZK v uresničevanje resolucij-skih nalog kongresov ZK. Mar-jan MaleSifi je navedel vrsto ugotovitev osnovnih organiza-
cij o pomanjkljivosti v njihovih sredinah: neupoštevanje dele-gacij kot organov, preko kate-rih organizacije združenega dela ugotavtjajo svoje interese v družbenopolitičnih skupno-stih; usposabljanje delagatov; slabemu sistemu informiranja; pomanjkanju čuta za odgovor-nost nekaterih filanov ZK za delo v delegacijah in druge.
V razpravi so sodelovali tudi Ciril Hibičifi, ki je opozoril na pomen preoblikovanja krajev-nih skupnostih, kvatiteto raz--prave v osnovnih organizaci-jah ZK, Jože Bučar, kl je imel določene pripombe na sklepe CK glede nove funkcije občin-ske konference, mesta in vloge izvrSnih sekretarjev, komiteja in drugih oblik dela ZK v občini ter Jelka Godec, Dalibor Salo-bir, Danica Jurkovič. Črt Ma-rinček in Janez Ogrinc.
Predsednik komisije za poli-tifini sistem in samoupravlja-nje magister Ivan Svetlik pa je na seji obravnaval sklop treh
vprašanj, kt predstavljajo po-memben faktor uveljavljanja in nadaljnega razvoja političnega sistema. Ob vpraSanju rastt strokovnih služb je opozoril, da je to pojav, do katerega ob-stajajo zelo raztična staliSča, od zahtev po krepitvi strokov-nih služb, samoupravnih inte-resnih skupnosti do ocen po štrjenju administracije in po-dobno. Magister Ivan Svetlih je poudaril, da je rast strokovnih sfužb normaten proces, ki 3premlja modernizacijo go-spodaretva, tehnoloflke spre-membe in spremebe v proizvo-dnih procesih, VpraSanje pri tej rasti pa je, kdaj izvira iz sprejetih ciljev in pobud in kdaj iz logike rasti birokracije-Na to vprafianje je tesno na-vezano vpraSanje pfanskih ci-Ijev, katere morajo obdelovati delovne skupnosti skupnih služb. Dejstvo je namreč. da delovne skupnosti cifjev ne morejo postavljati. ampak je to stvar vseh delovnih Ijudi v vsa-
ki organizaciji. če taki cilji niso jasni, ostanejo plani na ravni napovedi. z vsemi posledica-mi. ki iz tega izhajajo. Feno-men »produktivnega prostega časa- ima pomemben položaj tako z aspekta ekonomskih re-zultatov, kot prispevka nosil-cev te produkci/e v poiitičnem sistemu.
Sekretar Lojze Novak je v zaključni razpravi povze! neka-tere ugotovitve in predlagal konferenci imenovanje delov-ne skupnine. ki bo oblikovala pripombe na osnutek sklepa CK ZKS in akcijski program izvajanja teh sklepov. Hkrati je tudi predlagal konkretno do-polnttev sklepov, ki govorijo o predsedstvu in CK v tem smi-slu, da je treba preko članov teh organov poskrbeti za čim večjo neposrednost pri re&eva-nju problemov s področja pri-stojnosti republiSke skupšči-ne. repubiiških interesnih skupnosti in probtemov na po-dročju pristojnosti federacije.
Člani občinske konference so soglasno podprii vse pred-loge sekretarja komiteja. V na-daljevanju seje so čtani konfe-rence potrdili ustanovttev še-stih novih 00 ZK in ukinitve dveh 00 ZK, kol tudi nekatere kadrovske spremembe v tele-sih konference in delegate v družbene svete.
JANKO  PUČNIK