99 Kakor zvestega prijatla Kraj pozdravljam marsikak, Toda moje nekdaj drago Vse pobral je časa vlak. Zmeraj še steza se vije Skozi temno gozdno noč, — Matere mi ne pripelje Nikdar več večera moč. Naj šume' pozdravi tvoji, Potok mili! od pečin ; Saj prijatla ne zbudijo Iz podzemeljskih temin. Drevje, kje so nežni slavci, Ki so tukaj pevali ? Kje, livada, so li cvetke, Venci srečnih mladih dni? Venci, cvetke, slavci nežni — Vsa minula je sladkost! In pihljaje, ko spomladni Veterci, je šla mladost! Hrabrosl. Pernš. Vodna daritev. (Stara šega, sp. J * * * d.) Vže je tisoč let preteklo, kar so Virgilij, Pavlin, brata Ciril in Metodij in še drugi sv. možjč naše kraje prehajali, oznanovajoč Jezusove nauke in so jeli naši predniki spoznavati edinopravega Boga; vendar se še nahaja v narodu šeg in navad, ki nas opominjajo one dobe, kedar so Slovenci še v svojej slepoti cemire *) častili ia molili. So pa te šege in navade sedanji čas samo lupine brez jedra, prazne stvari, kčerim je prvotni pomen povse zginil; tedaj brez posebne škode; a one so in ostanejo mile in drage učenim, kteri se z nek- danjosto ogromnega slovanskega naroda pečajo, ker to nadomestujejo, kar jim skopa in pomankljiva zgodovina krati in zamolčuje. Takova šega je tudi vodna daritev, ki se je v nekterih samotnih krajih pri belih Kranjcih še ohranila, Ni skor čistejšega niti sramožljivejšega ljudstva, nego so imenovani naši bratje, kar spričujejo poredki nezakonski porodi, ki se kod njih nahajajo; a kakor povsod, tako se tudi tu pristudi samiški stan marsikterej deklici, ali ker opravlja pretežko službo, ali ima pretrdo mačeho, ali bodi si to in ono krivo, ter želi se ga izne- biti. V ta namen jej rabi vodaa daritev, kts.ro nekdanja stara ljudska pravljica priporeča in potrjuje. Deklica tedaj, kterej možitev glavo moti in se jej ni nadjati re- fienja iz teh nadlog, vstane na jutro Novega leta ali ss. treh Kraljev rano, kedar še vse epi, vzame kabelj in beži tiho k vodi, ki večidel v dolu pod selom ali kot studenec izvira, ali pa kot potok mimo šumlja. Dospevši tje obstane, se dva-trikrat plašno ogleda, ne bi je li kdo videl, seže potem v žep ter vrže tri pesti lešnjakov, ali orehov, ali p* tri jabelke v vodo, te besede izreko- Vajoč: Oj vodica! primi moj dar; kot devica sem te pila; daj, da bi te na leto kot poštena nevestica nosila! Na to hiti po drugem potu na svoj dom in joj jej! ako bi jo kdo op?zil pri tem poslu, sramota bi jo skončaia, na vasi pa ne bi bilo konca smehu, šalam in nagajanju tje de trdega posta. Kes je, kar pregovor veli, da je Toda gluha in neusmiljena, torej ni čuda, da pogosto vse *) Siarosl.: kumir, AOVOBI.: čemir, čamir = Abgott malik). prošnje in darovi po vodi splavajo in lešnjaki in orehi k večemu pridejo otrokom v roke, ki jih lovč in se za-nje pulijo, da so vsi mokri, marsikteri pa tudi v vodo telebne in se, vekajoč na ves glas, k materi povrne, potožit jej svoje strašne nesreče. Pripeti se pa tudi, in kaj se ne pripeti vse na tem svetu! da se izpolnijo tajne dekličine želje in tudi ona gre, kedar privihra rogoglavi in bedasti predpust, s svojim ženinom k poroki v cerkev, od ondot pa na ve­ selo pirovanje, ktero po tri do štir dni trpi in kedar se mu bliža konec, nastopijo zopet šege, ki so s prvo v tesnej zvezi. Vsaka nevesta, bila li vodi darovala, ali ne daro­ vala, bila domača ali tujka, mora poslednjič še k vodi iti, ali jo obiskati in to se zgodi na ta način. Neki svat vzame dolg, raven in obeljen kol in obesi na-nj širok in pisan robec, ženstvo pa ga okinča s svilnimi trakovi in lepimi venci, ki zastavo imenujejo. Na to stopi on ž njo pod okno ali pred vrata, da ga svatje v hiši vidijo. Zdajci izidejo godci in jamejo cviliti in brundati na gosli, kakor da bi vabili mlado mačico s svojim rojem na izlet. Kedar nevesta to zagleda, prime vertanj (že- nitvanjski hleb) v roke, razreze ga na mnogo koscev in jih poveže v robec, njena družica vzame posodo vina s kupico, ostale svatice sežejo po kabljih, kolikor jih je le moč v hiši najti in vsi stopijo čez prag pod zastavo. Zastava se giblje in odhaja, godci godejo, svatje vriskajo in celi trop se polahko pomika proti studencu Zaslišavši to zgrabijo žene in dekleta po selu tudi svoje kablje ter hitč za nevesto, jej častitat k novemu stanu in je do vode spremit. Kdorkoli nevesto sreča, obdaruje ga s kruhom, dekleta tudi s prsnimi iglami, družica pa jim z vinom nazdravlja. Tako pride ona v velikej časti in z mnogim spremstvom do vode. Ondi obstoji in čaka, dokler ženske svojih kabljev z vodo ne napolnijo. Potlej se vsa množica v poprejšnem redu na dom povrne. Na prvo gre zastava, za njo godci, potem nevesta z družico, kruh in vino vsem darovajoč, poslednjič se tare in štro- pota taka sila spremljevalk, da vse kabljev mrgoli; od vseh strani pa jih obletujejo, kakor bučele med, razpo­ sajena deca, kriče, vriskajo in se veselč vkusne pogače. Kedar pridejo svatje domu, vsedejo se še eden pot za mizo prej, nego se ločijo. Nam li ne kliče popisana prazna vera onih časov v spomin, kedar so še na&i dedi krivim bogovom obljube in žrtve (darove) opravljali in, ko nekdanji Grki, me­ nili, da je vse, zemlja, zrak in nebo, njih polno in živo? V šepetanji žit, ktera zibljejo lehke sapice na polji, v verrranji potokov, ki se sred cvetočih travnikov razlivajo, v šumenji razdraženih vetrov, ki nad nami v zraku bučš in hrumč, sledili so in slutili bližo božanstva, mislili so si, da v krnicah in tomunih zelenkastih rek plešejo in igrajo povodni možjč, da v gorah in planinah piebivajo vile in vodijo v senci košatih dreves veselo kolo, vrh čerovja na vrtoglavo visokih pečinah pa slonč vilci, delajo megle, oblake in točo ter pripravljajo Perunu, boga groma, streljivo, da z bliskom in treskom v roci kaznuje prestopovalce človeškega reda in uničevalce neumrljivih begov. Še nektere ptice, kakor: kregulji, sokoli, utve i. t. d. so jim bile svete, kajti imeli so jih kot služabnice in poslanke višnjih bogov. Vodna daritev pa tudi kaže, da katoliška cerkev ni zatiralka narodov, kakor jo nekteri brezvestno -az- vpivajo. Gotovo je, da ona hrani in čuva z največo skrbjo vse bistveno v veri, ostale nebistvene krive pojmeve (zapopadke) pa odvrača, popravlja in zboljšuje polahko 100 s potrpežljivostjo in ljubeznijo, z podučevanjem in prepri­ čevanjem ; a ne rabi nikdar in nikakor sile, kar se ne- kterim posvetnim vladam in krivim veram more očitati, zlasti protestantizmu, kteri je vže cele narode, njihove posebnosti in jezik zatrl in njih imena izbrisal iz listov sedanjosti. Srenja pod lipo. Četrta nedelja. Po preteklej nedelji se je pričelo v našem Ti- hemdolu vse nekakšno drugačno življenje in neko po­ sebno živo gibanje. Snažnost na župnikovem dvorišči se je našim sosedom dopadla, in dospeli so do mnenja, da vendar ne bi bilo napačno, ako bi tudi oni po svojih dvoriščih isto tako ravnali ter je po zadanih pravilih in naukih zboljsevali. „Lejte si no," rekel je ta in uni z glavo majaje, „našemu sosedu županu se bolje godi, nego nam ; a to brž ko ne zarad tega, ker se z gospo­ dom župnikom in našim učiteljem pogostoma razgovarja, a ti veliko ber6 ter našemu županu marsiktero dobro prav po domače povedd, česar mi ne vemo in ne znamo, kajti bili smo dosihmal tako trmoglavi, da smo celo so­ vražili vsacega človeka, ki se je le količkaj vtikal v naše kmetijske zadeve. Vrh tega je župan bil nekaj časa po svetu, videl je to in uno, in kar je opazil do­ brega, poskuša zdaj na svojem lastnem svetu. Da, pre­ kanjen in zvit je ta naš župan, kakor lisica; le poglejte, ali ni njegovo dvorišče skoro popolnoma enako župni- kovemu? Kar je namreč videl ali slišal pri našem gospodu župniku, ali znabiti tudi kje drugej, hitro posnema vse, ter dela in popravlja po enakem načrtu tudi na svojem posestvu. Vsled tega se je njegovo stanje na bolje obrnilo in marsikak grošič spravi v svoj žep. Primaruha! tudi mi nismo tako zatelebljeni, da ne bi vedeli, kaj je prav in kaj ni prav. Župnikovo in županovo dvorišče je vrlo dobro napravljeno in naše mora ravno tako biti, če nas še toliko dela in truda stane; v kozji rog se pa vendar še ne pustimo vgnati!" — Tako in inako so si šepetali naši sosedje drug drugemu in videti je bilo, da se celč prehitavajo, kteri bo prej na pravi pot vkrenil. A to je imelo svojo posebno dobro stran, kajti dan na dan so dovažali kamenje in skrile na svoja zanemarjena dvo­ rišča ter je jeli popravljati in zboljševati, da je je bilo pri tem delu le veselje gledati. Učitelj to ravnanje opa- zivši je zahajal pogostoma k sosedom ter jim delal načrte, po kterih se dajo gnojišča in gnojne jame po najložem in najboljem potu izpeljati. Tudi gospoda žup­ nika je moralo v srce rado vati, ko je videl vaško mla­ dino pridno in marljivo listje od dreves nabirati in gra­ biti ter ga v polnih jerbasih na dom nositi. A nekterim drugim ostalim sosedom so se jele že oči odpirati in nobeden si ni upal svojih sosedov zarad tega gotovo hvale vrednega obnašanja zasramovati. Med tem je prišla nedelja in zopet vidimo naše sosede okoli kamenene mize pod županovo lipo zbrane, kjer jih je učitelj z županom vred že pričakoval. — Med tednom je deževalo in sosedje zapazijo v obližji župa­ novega dvorišča mnogo majhnih kupčekov zgrajene zemlje. Hrastovšek : čemu je neki ta v kupčike zgrajena zemlja^ po dvorišči in kakor se vidi tudi okoli hiše ? Župan: To je najbolji gnoj posebno na lehkej peščenej zemlji. Jaz vporabim namreč vsako mokro vreme, da si obilo enake zemlje nakupičim ; zategadel je pa tudi povsod, po dvorišči in okrog moje hiše vse prav lepo čedno, a vrh tega si še mnogo dobrega gnoja pridobim, kajti malo pa večkrat je mnogo. Groga: Tako je ! modremu je enega očesa zadosti. A mi svojih dvorišč vendar še ne moremo snažiti, dokler jih ne poravnamo in jim kamenenega tlaka ne naredimo. I Učitelj : Ravno narobe ! Pri vas še le največ enako šare lehko naberete, kajti ne le po vaših dvoriščih, am­ pak tudi pred hišami imate po vsakem deževji vse polno blata in če bi ga enako našemu županu marljivo v kupčke zgrinjali, nabrali bi si čez leto in dan veliko dobrega gnoja. Le poglejte tam le blizo dvorišča dva velika gnojna kupa; to je mešan gnoj ali kompost. Na ta dva kupa polaga naš vrli župan enako prst, kakoršno v kupcih vidite; pa ne le samo prst, ampak tudi raz­ lično drugo 3odrgo kakor: plevel, smeti, šoto, pepel, saje, zemljo, cestno blato, lužnico, žlindro iz grabnov, bajerjev i. t. d. Med letom se enaki kupi večkrat, naj­ bolje vsakih 14 dni, z gnojnico polivajo, da enaka me­ šanica tem hitreje gnjije in sprstenl. Treba je tudi, da se gnojni kupi čez nekaj časa premečejo, to je, tako prelo­ žijo, da pridejo zgornji površni deli od spodej, potem se pa zopet ravno tako ravna, kakor poprej. Na ta način si lehko vsak priden kmetovalec čez leto in dan veliko dobrega gnoja pridela, ki je posebno tečen za potresanje travnikov i a senožet. Dva kupa ima naš župan zategadel, da kedar se prvi kup na polje izvaža, med tem časom že drugi kup naraste, kteri se ravno tako obdeluje, kakor prvi. Lipovšček: Komaj bi verjel, da sodrga, ki se po dvoriščih in drugih krajih nabere, zemljo gnojiti zamore! Po naših dvoriščih, ki nimajo še nikavega trdnega tlaka, se bi boje preveč zemlje nabralo, a zemlja vendar nima nobene gnojilne tvarine v sebi. Učitelj : Nič manje nego to! Zemlja po vaših dvo­ riščih se je že premnogih gnojnih tvarin napojila, kajti živina po dvorišči veliko gnoja raztrese. Izvedenci še cel6 priporočajo, naj bi se pod živino v hlevih s slamo vred tudi nekoliko zemlje natrosilo, ker se na ta način gnoj močno pomnožuje. To ravnanje bi bilo posebnega priporočila vredno za majhne naše posestnike, ki imajo dovolj časa, da bi si rušenj in zemlje navozili in ker je gotovo, da potlačena in z gnojnico napojena zemlja na polji čudeže dela. Župan: Da mešani gnoj obilo koristi donaša, to se lehko vidi na mojem polji, na kterem vse lepo in bohotno raste. Učitelj: Za zboljšanje lehke peščene zemlje ni gotovo nič boljega, nego težka ilovnata zemlja, ki se je s slamo ali listjem pomešana pod živino nastiljala; in ravno tako se zboijša težka ilovnata zemlja, ako se na; njo navozi drobnega peska, kajti znano je, da pesek ilovnato zemljo najzdatneje boljša in rahlja. Hribar: No, to so pa zopet prav nove reči za nas, o kterih svoj živ dan nismo nič slišali; jaz sem si vse te reči prav dobro zapamtil, in kedar mi bo slame in1 listja za nasteljo primanjkovalo, hočem delati tako, kakor nam ste danes povedali. Učitelj. In gotovo se ne boste kesali! Zarad snage pa, ki je živinskemu zdravju neobhodno potrebna, mo­ rate vsaki dan živinske hleve lepo čedne držati in ne­ koliko nove zemlje natresti, pridobljeni gnoj pa ali koj sproti iz hlevov na polje in njive izpeljati, ali ga pa n* pripravne kupe lepo skladati, kakoršne vidite polegf županovega dvorišča in ki jim mešani gnoj pravimo P«' I tudi iz ovčjih hlevov lehko mnogo dobrega gnoja dobite