GLAS LJUDSTVA Še človek dela, kar hoče, kaj šele bog. Hrvaški pregovor rm Številka 45 Letnik 51 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150-SIT petek, 12. novembra 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Brez samohvale lahko ugotovimo, daje bila SRD Edinost Pliberk ustanovitelj slovenske glasbene šole. Jožko Hudi, predsednik SP D Edinost Pliberk Deklaracija znanstvenikov brez političnih posledic? =■ ..- - ■ ■ - Stran 2 Umrl je Leon Štukelj Športno javnost je minuli ponedeljek pretresla žalostna vest: Umrl je najstarejši nosilec zlatih olimpijskih odličij na svetu Slovenec Leon Štukelj. Pogrebna slovesnost za Jegendo” slovenskega športa bo danes, 12. novembra (ob 12. uri), na pokopališču Dobrava v Mariboru. Poročilo na strani 15 IZ NAŠIH OBČIN Vedno nižje dotacije Občina Globasnica je letos dobila nižje finančne dotacije od dežele in kuje novo strategijo. Poročilo na strani 4 ■ AUTOSERVICE ■ REIFEN Akcijska prodaja zimskih g"111 FIRMA Rudolf Čik Breška vas/ Pirkdorf 28, 9143 Šmihel/ St. Michael Tel.: 04230/323 S e m p e r i t M i c h e I i n KULTURA Bilčovška jesen SPD Bilka je konec minulega tedna uspešno izvedlo četrto Bilčovško jesen. Poročilo na strani 10 „Kekec in pehta " v BUčovsu. 2 Politika Politika 3 Komentar Zamujena priložnost Položaj narodnih manjšin, posebej še slovenskih, v Evropski uniji - nadvse zelo aktualna in pereča tematika. Temu primerno hvalevredna je bila tudi odločitev slovenskega ministrstva za znanost in tehnologijo, da priredi v idilični občini Goriška Brda na to temo poseben znanstveni posvet. Koroški Slovenci in Slovenci v Italiji smo že del EU, Slovenci na Madžarskem pa delijo s Slovenijo enaka pričakovanja: tako Ljubljana kakor Budimpešta hočeta čim prej postati polnovredni članici Evropske zveze. Pričakovanja udeležencev seminarja so bila velika. Prišli so v Goriška Brda v prepričanju, da se bo tematika obravnavala izčrpno in poglobljeno. Želeli so dobiti čim natančnejšo sliko o trenutni manjšinski politiki pristojnih evropskih ustanov, o pozitivnih aspektih veljavne evropske manjšinske zakonodaje in o njenih pomanjkljivostih, nadalje o ovirah, s katerimi se narodne manjšine soočajo v svojih evropskopoli-tičnih prizadevanjih, in nenazadnje o raznih pobudah, ki naj bi narodnim skupnostim omogočile učinkovitejše pogoje za preživetje. Kakor so bila pričakovanja velika, tako jim je sledilo veliko razočaranje. Deklaracija posveta načelno sicer ni slaba, in vendar: Omenjena vprašanja v bistvu niso našla ..usmiljenja” tistih, ki so bili odgovorni za dnevni red in organizacijo posveta. Dnevi red je bil sestavljen po načelu: Za vsakega vse, za nobenega ničesar. Pri tem ne bi primanjkovalo niti konkretnih vprašanj niti kompetentnih predavateljev in ustanov, ki bi lahko predstavile svoja obširna prizadevanja. Segajo od Evropske akademije v Boznu do Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki sta izdelala obširen in trenutno najkonkretnejši predlog o evropski zaščiti manjšin. Poleg Južnih Tirolcev so sodelovali pri tem dokumentu tudi Slovenci na Koroškem in v Italiji - ujema pa se v bistvu z vzorno manjšinsko ureditvijo, ki jo je Slovenija uveljavila za madžarsko in italijansko narodno skupnost. Škoda, da se slovenski prireditelji posveta niso odločili za resnejši pristop do teme, ki so jo v naslovu sami napovedali. Tako preostane samo še upanje, da se to ni zgodilo zavestno in da se bo zamujena priložnost čim prej nadomestila. Janko Kulmesch Bo deklaraciji znans/enikov sledila tudi politika? „Položaj in zaščita manjšin v EU” je bila tema znanstvenega posveta, ki ga je v Študijskem središču grad Vipolže v Dobrovem (občina Goriška Brda) organiziralo slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo. n^oleg znanstvenega mini-l-^strstva so bili organiza-I torji Inštitut za narodnostna vprašanja, univerzi Ljubljana in Maribor ter goriška obmejna občina Brda. Dnevni red znanstvenega posveta je bil v glavnem v znamenju prikaza položaja, v katerem se nahajajo koroški Slovenci, Slovenci v Italiji in na Madžarskem ter manjšine v Sloveniji. Tema simpozija sama je bila obravnavana zelo minimalistično. Osredotočila se je bolj ali manj na krajši, vendar najkonkretnejši prispevek južnotirolskega evropskega poslanca dr. Mich-la Ebnerja („EU mora sprejeti obvezujočo manjšinskopravno zaščito”) in na predavanje prof. Silva Devetaka, ki vodi v okviru mariborske univerze Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije. Položaj koroških Slovencev sta prikazala dr. Pavle Apovnik in dr. Avguštin Malle. Prvi je prikazal pravno varstvo koroških in štajerskih Slovencev. Gre za zelo celovit in informativen prikaz veljavne manjšinske zakonodaje v Avstriji, prav tako pa tudi njene pomanjkljivosti. Za vse, ki hočejo dobiti krajši, vendar kljub temu popoln in razumljiv pregled o tej sicer suhi in komplicirani tematiki, je Kdor ima oblast, sklene, kar naj bo pravo; kdor nima oblasti, zaupa v moč prava in se boji prava moči. DR. PAVEL APOVNIK Apovnikovo predavanje zelo priporočljivo. Dr. Avguštin Malle je spregovoril o manjšinskem šolstvu in otroškem varstvu. Pri tem se ni izognil tudi dejstvu, da število prijavljenih k dvojezičnemu pouku narašča, da pa znanje slovenščine otrok, ki jih starši prijavljajo, nazaduje ali pa ne obstaja. Malle poudarja, da ne zadostuje subjektivno ugotavljanje jezikovnega znanja otrok, ko te prijavijo k dvojezičnemu pouku v prvem letu. Potrebno bi bilo, da bi po dveh ali treh letih izvedli povpraševanje in na osnovi tega ugotovili jezikovno kompetenco, ki jo posreduje dvojezična šola. Nadalje je poudaril, da bo dvojezičnim pedagogom v prvi vrsti pomagala le še večja strokovna in jezikovna kvalifikacija in da bi šole in prizadeti učitelji morali več časa investirati v sodelovanje s starši. Za Slovenske manjšine zelo nevarna je zahteva, ki jo je postavil prof. Devetak. Menil je, da bi morala Slovenija v odnosih s sosednjimi državami manjšinsko vprašanje „depoliti-zirati". V svojem referatu piše: „Skrb" za „svoje" manjšine v sosednjih državah bi slovenska država morala začeti prepuščati prostovoljnim združen- Če se Slovenci s pomočjo interneta preko meja povezujejo, tudi v evropskem merilu niso več tako majhni. DR. MIRO POLZER jem državljanov. Ta Devetakova zahteva na srečo ni našla poti v sklepno deklaracijo udeležencev znanstvenega posveta, v kateri mdr. piše: Slovenija si mora prizadevati, da bodo Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem dobili enake standarde, kakršne imajo Madžari in Italijani v Sloveniji. Poleg tega so v deklaraciji podkrepili zahtevi po uresničitvi člena 7 in zajamčenega manjšinskega mandata. Vprašanje pa je, ali bo te zahteve upoštevala tudi slovenska politika ali pa bo deklaracija ostala samo kos papirja brez konkretnih posledic. Na sporedu je bilo tudi predavanje dr. Miroslava Polzerja na temo: Internet - inštrument za trajnostni razvoj jezikovnih manjšin v EU. Predavatelj je opozoril na možnosti, ki jih nudi internet v smislu „virtualnega skupnega slovenskega kulturnega prostora”. Konkretno je menil: „Število Slovencev ni veliko. Meje in velike distance pogosto otežkočajo sodelovanje med Slovenci iz različnih držav. Če pa se Slovenci s pomočjo interneta in drugih sredstev informacijske družbe preko političnih meja povezujejo in sodelujejo, ta skupnost tudi v evropskem merilu ni več tako majhna." Janko Kulmesch Dvojezičnim pedagogom bo v prvi vrsti pomagala le še večja strokovna in jezikovna kvalifikacija. DR. AVGUŠTIN MALLE 150 LET DUNAJSKE SLAVISTIKE Slovenci kot pionirji - in danes? Dr. Katja Sturm-Schnabl pričakuje več strokovnosti tudi za slovenistiko. ■^■akoj po marčni revoluciji leta 1848 in državnoprav- I nem priznanju vseh narodov in jezikov v takratni monar-. hiji sta bili ustanovljeni stolici za slovenistiko v Pešti in na Dunaju. Kot prvi profesor je bil 30. aprila 1848 poklican jezikoslovec Franc Miklošič, kar pomeni začetek te nove akademske discipline. Čeprav je bil takrat Dunaj že več kot 200 let središče slovanskih jezikov in kultur, pomeni ta korak v določeni meri tudi začetek osamosvojitve manjših slovanskih narodov, mdr. Čehov, Slovakov in Slovencev. Prvi veliki predstavnik dunajske slavistike je bil Slovenec Jernej Kopitar, ki takrat sicer ni bil še zaposlen na univerzi, temveč na dvorni knjižnici (Hofbi-bliothek). Prav Kopitar se je že zavedal evropske razsežnosti slovanskih jezikov, ko je v neki kavarni ob „Fleischmarktu” v prvem dunajskem okraju položil temelje za ti. balkanologijo. Njegov študent s Štajerske Franc Miklošič pa je kot znanstvenik pripravil vrsto strokovnih del z epohalno razsežnostjo. Tako je dunajska slavistika, podobno kakor graška s Krekom, začela svoje življenje z odločilno pomočjo Slovencev. Trenutno je na slavistiki vpisanih nad 1000 študentov. Oskrbuje jih nad 50 strokovnih akademskih učiteljev. Slovenistiko študira okoli 50 študentov. Poleg ruščine, ki ima največ študirajočih, je možno še študirati slovenščino, poljščino, češčino, slovaščino, srbščino/ hrvaščino/bosanščino, bolgarščino, ukrajinščino. Med priznane profesorje na dunajski slavistiki spadata koroška Slovenca dr. Katja Sturm-Schnabl in dr. Pavel Zdovc, v seznamu predavateljev pa je zabeležen tudi dr. Andrej Leben (slovenska literatura). V pogovoru z našim TEDNIKOM je profesorica dr. Sturm-Schnabl, ki je že desetletja tesno povezana z razvojem slovenistike, zelo kritično ocenila položaj njenega službenega mesta. Čeprav bi po univerzitetnem organizacijskem zakonu slovenistika morala dobiti kompletno znanstveno zasedbo, doslej nima strokovnega znanstvenika. Klavrna inštitutska politika je kriva, da so zaposleni samo honorarni profesorji. Sturm-Schnabl - habilitirala se je s strokovno raziskavo Miklošičeve korespodence z južnimi Slovani - tudi danes še nima lastnega delovnega mesta na inštitutu, tako da je njeno delovanje (jezikoslovje, književnost) zelo otež-kočeno. Trenutno delovanje dunajske slovenistike ocenjuje z mešanimi občutki. ..Potrebna je večja znanstvena ustvarjalnost in strokovna kompetentnost. Pogoj za to pa je, da se končno zasedejo predvidena službena mesta," pravi Sturm-Schnabl. Hkrati opozarja na posebnost študija na Dunaju, da so doslej vsi absolventi našli ustrezno zaposlitev. Pesebno mesto pa ima Nemec Erwin Kostler, ki se je profiliral kot odlični prevajalec Ivana Cankarja. Dunajska univerza se je 150-letnice slavistike spomnila s slavnostno prireditvijo. Graški slavist Stanislav Hafner je podal Ob robu povedano Ali smejo Slovenci povabiti deželnega glavarja Haiderja na svoje prireditve ali pa ga naj bojkotirajo za vsako ceno? Haider I. Kakor v prejšnjih tetih, so organizatorji maturantskega plesa Dvojezične trgovske akademije tudi letos povabili koroškega deželnega glavarja, da prevzame častno pokroviteljstvo. In ker je to od pomladi naprej Haider, so za častno pokroviteljstvo naprosili njega. Z razliko do Prejšnjih let pa je letošnje častno Pokroviteljstvo razburkalo mnogo duhov. Tako je Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) v odprtem pismu maturantkam in maturantom, profesorskemu zboru in Združenju staršev Dvojezične TAK posredoval nekaj Haiderjevih izjav iz preteklih let, ki so izraz rasizma in Poveličevanja politike zaposlovanja v 3. rajhu. KSŠŠD protesti-ra proti povabilu Haiderja in njegovega častnega pokroviteljstva. Nadalje poudarja: ..Šokirani smo nad pomanjkanjem politične izobrazbe in senzibilnosti maturantk in maturantov." Vprašali smo zastopnico dijakov Olgo Zablatnik, kaj pravi k_te-mu očitku. Olga Zablatnik NAŠEMU TEDNIKU: „Pred plesom nočemo zavzeti stališča, bomo pa na to primerno odgovorili po prireditvi.” Ne glede na to, kakšen bo odgovor dijakov, pa ostaja načelno vprašanje: Kako naj na- rodna skupnost postopa ob dejstvu, da je Koroška dobila Haiderja kot deželnega glavarja, izvoljenega na demokratičnih volitvah? Pomeni to, da ga nobena slovenska ustanova ne sme povabiti? Na primer tudi ne slovenska kulturna društva, pa čeprav je deželni kulturni referent? O tem si bo morala narodna skupnost ustvariti jasno stališče. Ne glede na to pa lahko že sedaj rečemo: Kdor vidi rešitev samo v Dr. Katja Sturm-Schnabl tudi danes še nima lastnega delovnega mesta na dunajskem univerzitetnem inštitutu za slavistiko. zgodovinski pregled do leta 1945, izpostavil pa je tudi velik pomen očetov dunajske slavistike Kopitarja in Miklošiča. Slovenski _ delež je prispeval zbor KSŠŠD pod vodstvom mag. Anje Kapun. Na strokovnem simpoziju so številni strokovnjaki iz srednje, vzhodne in južne Evrope razpravljali o prispevku slovanskih narodov k razvoju slovanske kulture in slovanskih jezikov ter o vlogi Dunaja kot akademska tla svetovnega formata. Herbert Seher tem, da se Haiderju prepove priti na slovenske prireditve, jemlje zadevo preveč enostavno. V resnici se mu kot deželnemu glavarju tudi koroški Slovenci ne moremo izogniti, pa naj ga še tako odklanjamo. Mar zato ni bolje, se z njim neposredno soočati - tako vsebinsko kakor tudi osebno? Haider II. Prihodnji teden bo v Železni Kapli 10. Evropski kongres narodnih skupnosti, ki ga prireja Manjšinski biro koroške deželne vlade. Traja od četrtka, 18., do sobote, 20. novembra. Generalna tema kongresa: Narodne skupnosti in gospodarstvo. Sodelovali bodo mdr. podpredsednik SGZ dr. Koren, tajnik SGZ mag. Jozej Picej in Kvartet bratov Smrtnik. Šlavnostni govornik bo dr. Jorg Haider. Janko Kulmesch 4 Iz naših občin Rekli so Čeprav je bil odbornik BUL Stefan Pototschnig pogosto zelo kritičen, ga iz občinske sobe kljub temu odpuščamo z enim solznim očesom. Dotacije dežele so se znižale. Zato se bomo morali vigredi 2000 zelo, zelo trdo pogajati na deželni vladi. V prejšnjih letih smo preveč šparali. To se tudi ni obneslo. ŽUPAN PAUL ROBNIG (SPČ) Proračun ni ravno razveseljiv, ne daje pa vzroka za paniko. V občini je bolje imeti majhen minus, kot ob koncu nepotreben plus. PODŽUPAN SIMON HARRICH (BUL) Finančni načrt je le polovična zadeva, če v njem manjka denar za asfaltiranje cest. ČLAN PREDST. H. KORDESCH (EL) Važno bo, da se bomo v občini prej zmenili. V Celovcu moramo potem nastopiti enotno in se trdo pogajati za finančne dotacije. Na noben način pa ne smejo nastradati projekti po vaseh. Trenutno imamo možnost, da občini zagotovimo nakup važnega zemljišča za razvoj občine. Izkoristimo jo! PODŽUPAN BERNARD SADOVNIK (EL) Upam, da pri pročunu 2000 ne boste pozabili na podpore za bio-kurjavo. MARKO GREGORIČ (EL) Kontrolni odbor tokrat ni odkril nobenih nepravilnosti. SIGI WERKL (BUL) Globašani bodo nastopali v Celovcu odslej udarno Ker je dežela znižala Globašanom redne letne finančne dotacije na 4 mio. šilingov, hočejo globaški mandatarji ubrati pri pogajanjih za 2000 udarnejšo pot. 1,2 mio. minusa. Letos občinski proračun zaenkrat izkazuje primanjkljaj v višini 1,2 milijona šilingov. Izdatkom v višini 23,9 mio. stojijo nasproti dohodki v višini 22,7 mio. šilingov. Glavni razlog za minus so splošni nižji dohodki, ter nižja redna finančna dotacija dežele Koroške. 1998 je Globašanom uspelo dobiti iz Celovca v občino skoraj 6 mio. šilingov. Tedanji deželni svetnik Dieter Haller je imel očitno precej posluha za globaške želje, kar pa se je pod novim občinskim referentom Georgom VVurmitzer-jem spremenilo. Dotacije so se znižale na 4 mio. Leta 2000 Globašani te neprostovoljne redukcije nočejo več akceptirati. V Celovcu bodo vse tri frakcije nastopile skupno. Mandatarji EL (5), SPČ (5) in BUL (5) vidijo samo v takem nastopanju možnost, da iztržijo za Globasnico več denarnih sredstev. Investicije. Nadaljnja pomembna točka minule občinske seje preteklo sredo je bil srednjeročni finančni načrt občine, ki ga mora občina predložiti deželi. Pri tem je prišlo sprva do različnih mnenj. Podžupan Bernard Sadovnik (EL) je pogrešal vrsto manjših projektov, kot so to asfaltiranje cest po vaseh. Šele ko je župan Paul Robnig (SPČ) zagotovil, da se bodo ti projekti upoštevali, ko bodo zagotovljeni tudi finančni viri, je tudi celotna EL glasovala za srednjeročni finančni načrt, v katerem je med drugim tudi gradnja otroškega vrtca v višini 12 mio. šilingov. Nov avtomobil. V ta proračun je vklučen tudi nakup novega občinskega „Unimoga“, ki ga občina potrebuje za občinska dela ter predvsem za pluženje snega. Stroški za nakup znašajo 1,7 mio., sklep pa je bil sprejet soglasno. Po zaključku proračun- skih zadev je občinski svet izrekel upravitelju občinskih financ Albinu Dlopstu izrecno pohvalo. Nakup zemljišča. Ker se trenutno ponuja možnost za nakup zemljišča za nogometno igrišče . (blizu šole), je EL vložila nujnostni predlog. Po daljši razpravi so se domenili, da bodo zadevo rešili do naslednje občinske seje. Nov odbornik. Na minuli občinski seji so v občinskem svetu zaprisegli novega odbornika. Po odstopu Stefana Pototschniga (BUL) je na njegovo mesto stopil Adolf Fertschnig iz Večne vasi. Silvo Kumer Globaški občinski mandatarji so se zmenili, da se bodo za proračun za teto 2000 prej zmeniti in nato v Celovcu nastopili z enim glasom. Foto: Fera Smihelski zbori se srečajo vsako leto na skupnem petju Tradicionalni jesenski občinski koncert v Šmihelu je letos potekal pod geslom „Pesmi sveta11. Šmihel. Z geslom „Pesmi sveta11 je hotela občina Bistrica še širše odpreti jezikovne meje in s tem srca poslušalcev, je ob začetku koncerta dejal predsednik kulturnega odbora Andrej VVakounig, ki se je tako kot tudi župan Janko Pajank veselil, da so se koncerta udeležili prav vsi zbori občine in so izbrali večjezičen program. Nastopili so MePZ Gorotan, MGV Pet-zen, Šmihelski kvintet ter novi St. Katharina Chor, ki se je v tej obliki prvič predstavil občinstvu. Za ritmične zvoke v odmorih pa je skrbela „Volksmusik Asprian" iz Šentandraža. S. K. 100 let v Šmihelu že prepeva MePZ Gorotan. Na minulem koncertu je zapel pesmi v treh jezikih. Prvič je na občinskem koncertu pet novi „St. Katharina Chor“, ki ga vodi Lisa Taupe. Zbor je zapet dve nemški, ter po eno slovensko, afriško in angleško pesem. V soboto ima zbor tudi svoj prvi ples v Grenzlandheimu. 5 Iz naših občin/Kultura MoPZ Foltej Hartmann poje od leta 1932 naprej. Danes ga vodi Dominik Hudi. Številni člani Predsednik MePZ Podjuna Milan Piko je čestital tajni- zbora so bili na slavnosti odlikovani za dolgoletno zvestobo. Foto: Fera ci Edinosti in režiserki Odra 73 Aniti Hudi. Foto: Fera Od leta 1909 v Pliberku deluje kulturno društvo Kaplan Ivan Hornbock je pred 90-imi leti ustanovil Katoliško slovensko izobraževalno društvo Pliberk, današnje SRD Edinost Pliberk. Miha Lubas (levo) poje pri MoPZ Edinosti že od leta 1939 naprej in je bit od sklada za ljubiteljsko dejavnost odlikovan z zlato Gallusovo plaketo. Pliberk. Preteklo soboto so v farni dvorani slavnostno proslavili 90-letnico organziranega kulturnega dela v Pliberku. Slavljencu, SPD Edinost, je prišla čestitat cela vrsta gostov. Med drugim so jubilantu čestitali pliberški župan mag. Raimund Grilc, tajnik SPZ Janko Malle, MePZ Podjuna (preds. Milan Piko), MePZ Goro-fan (preds. Franc Opetnik), MoPZ Kralj Matjaž in EL Pliberk (m. sv. Jurij Mandl), Kulturni dom in Po-sojilnica-Bank (ek. sv. Fric Kumer), mestni župnik Ivan Olip ter Prijateljska društva iz Slovenije in Tržaške. Tajnica Edinosti Anita Hudi je za uvod z „0drom 73“ pripravila zanimiv prikaz 90-letne zgodovine društva, MePZ Foltej Hartman Pa je pevsko olepšal zgodovinsko Potovanje. Pevsko sta Edinosti čestitala MePZ Podjuna Pliberk, ki je pred 20-imi leti nastal iz MoPZ F. Hartman, ter MoPZ Kralj Matjaž iz Li-buč. Višek slavnosti pa so bile Počastitve Slovenske prosvetne zveze ter Sklada za ljubiteljsko dejavnost, ki je podelil Gallusove Plakete. Po slavnosti pa so v Kulturnem domu odprli razstavo o zgodovini kulturnega delovanja Slovencev v Pliberku, ki jo je pripravila Anita Hudi s sodelavci. Silvo Kumer Gallusove plakete so prejeli sledeči člani Edinosti: Zlato: Miha Lubas, Maks Piko, Foltej Hartman, Janez VVakounig, Lojze Me-sner, Albert Močnik, Franc Kuežnik, Joško Muller, Maks Prutej, Slavko Mlinar, Valentin Šumnik, Aleks Lutnik, Janez Krasnik, Franc Picej, Janez Kušej, Božo Hartman; srebrno: Martin Kušej, Joško Hudi, Dominik Hudi; bronasto: Vladimir Buchvvald Plaketo Slovenske prosvetne zveze so prejeli sledeči člani: Lipej Kolenik, Mirko Kert, Krista Mes-ner, Albert Mesner st,, Matevž Nach-bar, Jožko Konzilia, Janez Krasnik Jožko Kert, Anita in Jožko Hudi. kronika ________________ Jožko Hudi je že 24 let srce in duša društva Leta 1909 je kaplan Ivan Hornbock ustanovil Katoliško slovensko izobraževalno društvo Pliberk. Od tega leta naprej lahko v Pliberku govorimo o organiziranem kulturnem delovanju Slovencev, ki je bilo po plebisicitu precej otežkočeno, med drugo svetovno vojno pa docela prekinjeno. Po vojni (verjetno 1949) so društvo preimenovali v Slovensko prosvetno društvo Edinost Pliberk. Od leta 1932 deluje v društvu tudi moški pevski zbor, ki so leta 1985 poimenovali po dolgoletnem zborovodju Folteju Hartmanu. Prav tako v okviru društva deluje gledališka skupina „Oder 73“, katerega vodi tajnica društva, režiserka Anita Hudi. Edinost si lahko šteje v čast, da je pobudnik slovenskih glasbenih šol na Koroškem in da vsako leto na jormak privabi na tisoče domačih ljudi v ..slovenski šotor". Gonilna sila vseh teh dejavnosti v zadnjih 24-ih letih pa sta Jožko in Anita Hudi s svojimi odborniki. 6 Rož - Podjuna - Žila Minulo sredo, 10. novembra, je obhajala 94-letnico Katarina Lučovnik, po domače Jančičeva Ali iz Trebelj pri Šmarjeti, ki pa sedaj stanuje v domu za ostarele v Pliberku.'Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitajo in želijo vse najboljše sosedje in znanci ter EL Šmarjeta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki slavljenki čestita tudi za bližajoči se god. V Lovankah je obhajal rojstni dan Martin VVastl. Občinskemu odborniku EL Dobrla vas od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Doris Kapuy iz Šentlipša (sedaj stanuje na Dunaju) je minuli ponedeljek, 8. novembra, praznovala 33. pomlad. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V Selah so obhajale osebna slavja Justi Dovjak - Senčniko-va, Marija Lipuš - Trklova in Urši Mak - Borovnikova. Slavljenkam iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Rojstni dan bo obhajal tudi občinski odbornik EL Globasnica Hanzej Bricman iz Strpne vasi. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL Globasnica. Minulo nedeljo, 7. novembra, je slavil 70-letnico življenja Oto Penič iz Lobnika pri Železni Kapli. Slavljencu ob lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. ČESTITAMO Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: MarijT Smrečnik iz Globasnice, Angeli Petrač iz Šmar-jete pri Pliberku in Leopoldu Smrečniku iz Globasnice. Posebne čestitke pa veljajo Mariji Buchvvald iz Nonče vasi pri Pliberku, ki slavi 75-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. želimo obilo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Josefi Gojkovič s Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu, ki bo jutri, 13. novembra, slavila 75-letnico življenja. Slavljenki ob tej lepi polokrogli obletnici prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Feliks Mak iz Podsinje vasi je slavil 80-letnico življenja. Za visoko obletnico mu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. 50. list življenjske knjige je prelistala Lizi VVoleher z Rebrce. Slavljenki ob tem posebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Prav tako okrogli jubilej, 70-letnico življenja, je pred kratkim slavila Čili Jerlich. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Rojstni dan bo obhajal tudi ravnatelj LŠ Žvabek Lenart Katz. Priljubljenemu učitelju in prizadevnemu občinskemu odborniku EL Suha iskreno čestitamo in Rojstni dan bo obhajal Karl Hren iz Gorič. Občinskemu odborniku EL Žitara vas iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL Žitara vas. ČESTITKI TEDNA V Šmarjeti v Rožu je minulo nedeljo, 7. novembra, obhajal rojstni dan Johann Križnik, po domače Pohajnč. Slavljencu od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in EL Šmarjeta. Gregi Reichmann Lizi Reichmann Življenjski jubilej dvojčkov Danes, v petek, slavi rojstni dan Čili Partl z Bistrice v Rožu. Iskreno ji čestitajo prijatelji in znanci ter SPD Kočna. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga leta. Naslednje voščilo je namenjeno Hanziju Slugi iz Železne Kaple, ki je slavil 40-letnico življenja. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav danes, 12. novembra, slavi 50-letnico življenja Gregi Reichmann iz Branče vasi pri Bilčovsu. Slavljenec se mojstrsko izkazuje kot človek, ki spretno združuje odgovornost za družino, doslednost v poklicu in zavzetost v domačem kulturnem društvu, pri tem pa najde še dovolj časa za svoj najljubši konjiček - ribolov. Prisrčnim čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo družina, sorodniki in čla- ni Slovenskega prosvetnega društva „Bilka”, ki želijo jubilantu vse najboljše, obilo zdravja, zadovoljstva in ljubezni. Prav tako 50-letnico življenja slavi v Šentpetru pri Šentjakobu Gregijeva dvojčica Lizi Reichmann, redovnica sestra Cornelija. Tudi njej želimo mnogo zdravja, notranjega zadovoljstva ter tihe sreče. Božji blagoslov naj Vaju spremlja na Vajini nadaljnji življenjski poti! V Vazah v Šentjakobski fari pri Tauplnu je minulo soboto, 6. novembra, slavil 90-letnico življenja in god Martin Koren. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih, sosedov in drugih dobrih znancev ter Moškega pevskega zbora Jepa-Baško jezero se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljencu na mnoga leta. Pri Moškem zboru Kralj Matjaž iz Libuč obhajata osebni praznik Milan Piko in Gregej Kotnik. Mnogo sreče, zdravja in še naprej veselja do petja želijo vsi sopevci. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Na Obirskem je pred kratkim slavila 65-letnico Kati Ojster. Slavljenki za polokroglo obletnico iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Paulu Fricu iz Kota pri Šentjakobu in Reziki Lederer iz Šentjakoba. Vsi ostali člani želijo slavljencema mnogo zdravja, božjega blagoslova in vsega, kar si sama najbolj želita. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Katarina Dovjak iz Podgrada. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitke veljajo tudi z god. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Zechner iz Gornje vasi pri Pliberku, ki je slavila 75-letnico življenja. Od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Jubilejni praznik je obhajala Marija Bolterle. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Minuli konec tedna je obhajal rojstni dan in god Engelbert Sa-blatschan iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Slavljencu za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in znanci. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Simonu VVrulichu iz Grabalje vasi in Amaliji Gregom iz Dol pri Miklavčevem. Vsi Rož - Podjuna - Žila 7 ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Dokumentarni film je delo vrhunskih profesionalcev Zbornični svetnik Štefan Domej iz Rinkol bo obhajal rojstni dan. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo obilo družinske in poklicne sreče tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Minulo nedeljo, 7. novembra, je slavila 75-letnico življenja Lizka Leben iz Drveše vasi. Slavljenki za visoko pol-okroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in tihega osebnega zadovoljstva. V Selah na Šajdi bo te dni praznoval osebni praznik Albin Mautz. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Rojstni dan in god obhaja Poldej Zunder. Kapelškemu župniku ob dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa trdnega zdravja. Rojstni dan bo obhajal tudi Stanko VVakounig iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Na Beli pri Železni Kapli je obhajal rojstni dan in god Poldi Knez. Slavljencu ob dvojnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Te dni je praznovala 60-let-nico življenja Nani Sitter iz Želuč pri Bilčovsu. Slavljenki od srca čestita in želi vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovojjstva, SPD Bilka iz Bilčovsa. Čestitkam se svoji dolgoletni članici pridružuje tudi Mešani pevski zbor Bilka in uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minuli torek, 9. novembra, je praznovala rojstni dan Marija Popitsch iz Gradca. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam sorodnikov in ŠPD Kočna se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. -----—.........= Ocena dokumentarnega filma „Der Otztalmann und seine VVelt”. % #beljaškem kinocentru Ci-\ / neplexx je bila 29. oktobra V 1999 premiera nestrpno pričakovanega dokumentarca z naslovom Der Otztalmann und seine VVelt (dolžina filma: 92 minut). Dokumentarni film posebne vrste in izjemne kvalitete sta predstavila avtor filma Kurt Mundi in intendant koroške radiotelevizije ORF Gerhard Drax-ler. Film je nastal v okviru televizijske serije Universum in je sad sodelovanja mednarodnih televizijskih postaj: ORF, ZDF in DIS-COVERV CHAN-NEL. Glavno snemalno prizorišče je bil Poden, dolina pod Vrtačo na južnem Koroškem. Dokumentacija prikazuje Otzi-jevo zadnje leto življenja pred približno 5000-imi leti. Film je delo vrhunskih profesionalcev. Temelji na znanstvenih izsledkih, ki pričajo o človekovi kulturi v mlajši kameni dobi. Dokumentarec gledalca popelje skozi letne čase, v svet nedotaknjene narave, v svet izjemne flore in favne. Sprehod skozi kameno do-bo traja 92 minut. Življenje prebivalcev v naselju lesenih koč s strehami iz trsja in dogajanje na ostalih prizoriščih je prikazano stvarno, brez vsakršnega kiča. Človek je podvržen silam narave. Zadovoljiti se mora s tem, kar mu nudi njegovo neposredno okolje. In kakšen je Čtzijev jezik? Avtor filma se je odločil za dobro premišljeno in idealno rešitev: Čtzijeva rodbina se pogovarja v posebnem intimnem jeziku, njegovo vsebino pa pripovedujejo ubrano izbrane filmske sekvence. Rekonstrukcija jezika je avtorju nedvomno uspela. Strokovnjak za produkcijo naravoslovnih dokumentarnih filmov in dobitnik mednarodnih filmskih nagrad Kurt Mundi je s filmom ustvaril vestno in precizno oblikovan spomenik, ki nam omogoča širši vpogled v globoko preteklost človekove kulture. Film je na ogled v kinocentrih v Celovcu in Beljaku. Avtor filma Kurt Mundi je poleg filma pripravil tudi bogato ilustrirano knjigo z enakim naslovom, ki je izšla pri založbi Styria v Gradcu. Herta Maurer-Lausegger Dokumentacija prikazuje Čtzijevo zadnje leto življenja pred 5000-imi leti. ZGORNJE LIBUCE Tragično slovo Krištanovega Repa Josef Kapp se je v celovški bolnišnici smrtno ponesrečil, star 49 let. Bil je po letih še sorazmerno mlad (rodil se je 11. marca 1950), vendar mu zdravje ni bilo posebej naklonjeno. Po večji nesreči na delovnem mestu so ga zato tudi predčasno upokojili. In vendar bi lahko še dalj časa živel, če ga v bolnici, kamor se je moral podati na krajše zdravljenje, v sredo, 20. oktobra, ne bi doletela usodna nesreča: padel je od telesne šibkosti na tla, pri tem pa si tako hudo ranil glavo, da je kmalu nato za vedno ugasnila njegova življenjska luč. Josef Kapp, ali kakor smo mu domačini pravili Krištanov Pep iz Zgornjih Libuč, je bil po naravi dober in prijazen mož, ki bi si zaslužil več življenjske sreče in božje naklonjenosti. Sestro Ka-trico je božja dekla smrt iztrgala iz družine, ko je bila še mali otrok, v otroških letih mu je umrl Krištanov Pep uživa sedaj v večnosti tisto srečo, ki bi si jo v zemeljskem življenju zaslužil i/ večji meri. oče Karl, ki je v 2. svetovni vojni nekaj časa pretrpel v nacističnem koncentracijskem taborišču. Pred osmimi leti pa je izgubil mamo Katarino, ki mu je bila po očetovi smrti edina opo- ra. Tako je ostal na svojem domu sam, preostali so mu le še njegovi vaški znanci in prijatelji. Da je bil v resnici zelo priljubljen, je dokazala pogrebna svečanost v ponedeljek, 25. oktobra, v Spodnjih Libučah. Izredno veliko žalnih gostov je prišlo na pokopališče pri cerkvi sv. Andreja in mu izreklo zadnje zemeljsko slovo. Svečanost z ljudskim petjem je vodil pli-berški dekan mag. Ivan Olip. Dragi Pepej, Libuče se bodo težko navadile Tvoje trajne odsotnosti. Spadal si v to vas kakor otrok v družino. Toda Vsemogočni je odločil drugače -rešil Te je vseh zemeljskih tugob in bolečin. Sedaj uživaš večno srečo, neskončno ljubezen in resnično veselje. Ohranili Te bomo v lepem spominu. Janko Kulmesch >ST, ZDRAVJE jN U Biokmeta Dl V'tsch (levo) iz Zilje in Franc Janežič iz Roža sta pokušala razliko med biološkimi in neb(ro'zvodi. Rezultat: Razlika je že v okusu velika. Slike: Milica Janežič Kmetij stvo/Vrtnar jene petek, 12. novembra 1999 Razno Nova oddaja z Nadjo Žele Od avgusta naprej si na radiu Korotan nastavljena kot urednica. Kako to, da si se odločila za ta poklic? NADJA ŽELE: Še vedno me je zanimalo vse o medijih. Delo z medijsko tehniko in delo s kamero. Zato sem se, ko se mi je nudila možnost delati pri radiu, odločila za ta poklic. Najbolj všeč pa mi je, da lahko vnesem svoje ideje in svojo kreativnost pri oblikovanju oddaj. Do pred kratkim smo te spoznavali in te poslušali kot simpatično moderatorko ŽIVE. Zakaj si se odločila oddati moderacijo te oddaje? NADJA ŽELE: Mo- deracija ŽIVE je bila zame prvi izziv in sem jo skušala čim boljše opravljati. Vendar je ta oddaja usmerjena starejšo generacijo ne na moje sovrstnike. Spoznala sem, da za mojo generacijo pri Korotanu ni primerne oddaje, ki bi jo nagovorila. Mlada si in s svojo oddajo predvsem hočeš doseči mladino. AH nam bi oddajo „KRA-TEK STIK" hotela na kratko orisati? NADJA ŽELE: Radevolje. KRATEK STIK je oddaja o mednarodni, avstrijski, slovenski in italijanski pop in rock sceni nasploh. Dam čim več informacij o tem, kaj se na mednarodnem trgu te glasbene zvrsti dogaja. Obravnavam pa tudi druge zanimive teme, kot so to na primer novosti iz sveta znanosti, športa, mode, filma, svetovnih rekordov, novosti iz domačih krajev, predvsem seveda, kje se lahko ob koncu tedna pri nas na Koroškem dobro zabavamo. Kakšne posebne želje imaš? NADJA ŽELE: Moja največja želja je, da bi mladini postala oddaja KRATEK STIK čim prej tako privlačna, da bi dajo KRATEK STIK. Želim približati delo z radijem in jo vabiti k aktivnemu sodelovanju. Le tako bo ta KRATEK STIK postajal dober stik z mladinci. Pridni uston’te, pa posušajte oddajo KRATEK STIK na radiu Korotan! Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, vsakič od 15. do 16. ure. Se slišimo, upam pa, da se tudi vidimo! Pokličite me (0463 /59 53 53 ali 0463/59 19 19) in pridite na obisk na radio Korotan - ne grizem! za in KORO namesto 03 in Anten-ne Karaten poslušala (radio KOROTAN. Zame je pomembno, da dajem informacije v materinščini slovenščini. Želim mladino vključiti v od- Izšel je knji;dar Mohorjeve založbe Poleg pratike, ki je še vedfD|j priljubljena knjiga Mohorjeve, so na izbiro štiri knjige. V CENTRU ŠENTJAKOBA Otroci kot umetniki Šentjakob. V okviru obnove bo center Šentjakoba dobil umetniško noto. Občinski svet se je odločil za umetnino Rolanda Mikula,. ki bo uresničil ti. „Roke iz Šentjakoba".v Otroci dvo-jezičnega vrtca v Šentpe-tru in občinskega vrtca bodo v glino odtisnili svoje roke. VTINJSKEM DPMI j Simpozij o Slomšku Tinje. V soboto, 26., in v nedeljo, 27. novembra vabita Dom v Tinjah in Mohorjeva na simpozij o delovanju škofa Antona Martina Slomška. Predavali bodo znanstveniki s Koroške in Slovenije, v soboto zvečer pa bo maševal mariborški škof Franc Kramberger. PISMO BRALKE Super-Trim sedmeroboj koroških vasi: nepremagljivi morajo zmagati! V nedeljo, 23. oktobra, je bilo v športnem centru LKH v Celovcu tekmovanje v okviru Super-Trim sedmeroboja koroških vasi. Prireditelj je bila Slovenska športna zveza, tekmovalo pa se je v treh ponogah: tenis (moški), dart (otroci) in kegljanje (ženske). Že pri dartu je prišlo do nesporazumov in prepirov, ker SŠZ ni imela smernic. Pri kegljanju pa je prišlo do pravega izigravanja in prikaza očitne nesposobnosti organizatorja. Pred tekmovanjem je SŠZ napovedala, da se tekmuje v dveh krogih - predfinalnem in finalnem. Nepričakovano pa je v prvem krogu vodil Bilčovs (tedaj zadnji v skupnem seštevku). Tak izid pa bi tudi pomenil, da bi postal Bilčovs zmagovalec dneva in ne Železna Kapla. Nato se je začel brez nadzorstva in snemanja ORF drugi krog z menjavo prog (!) - prvi proti drugem iz predtekmovanja (Bilčovs I : Železna Kapla I.). Naenkrat je bil sodnik in edini zapisnikar na eni od tekmovalnih prog vodja iz Železne Kaple in ne nevtralna oseba. Pri osmih od desetih metov je prišel snemat ORF. Nastal je prepir, ker organizator ni počakal, kot dogovorjeno na snemalce ORF. V tem vrvežu sta se odvijala zadnja dva meta. Ponovitev v miru je organizator odklonil. Kegljanje se je nato nadaljevalo med tretjem in četrtem iz predtekmovanja (Žel. Kapla II: Bilčovs II.). Bilčovščanko so v 1. krogu uvrstili na 4. mesto, čeprav je zadela enako število število kegljev kakor tekmovalka iz Železna Kaple - očitno po pravilih, ki jih pozna samo SŠZ. Tokrat se je kegljalo brez menjav prog (!) in spet je bil sodnik in edini zapisnikar na progi tekmovalke iz Železne Kaple njen ekipni vodja. V tej tekmi je Kapelčanka sicer premagala Bilčovščanko, vendar to še ni zadostovalo za dnevno zmago Železne Kaple. Izvedlo se je ponovno tekmovanje med tekmovalkama iz Železne Kaple, tako da je zmagala „ta prava" ekipa iz Železna Kaple in je dobila kočno tiste točke, ki jih je potrebovala za dnevno zmago. Sprašujem Vas, kakšen smisel imajo tekmovanja, če se med tekmovanjem spreminjajo pravila in to tako dolgo, da kočno zmaga tisti, ki je očitno že pred tekmovanjem bil določen za zmagovalca. Anica Zablatnik, Bilčovs Radio Korotan Celovec. Te dni je celovška Mohoj va izdala svoj letošnji knjižni dar, ki bi nudil za vse starostne skupine ne! Kakor običajno je v daru tradiciorf „Koledar“, v katerem se tudi Id odraža kamenček iz živeljenja slov skega človeka. Različni avtorji in ve slik daje zanimivo podobo. Za tradicionalno večernico so Mol jani izbrali roman Mila Dora ..Streli v rajevu". Roman govori na podlagi n javljenih dokumentov o sarajevs atentatu leta 1914 v Sarajevu. Zelo zanimiv je tudi priročnik Man da Neuholda o bezgu, ki daje nasvj za „večno mladost". Za otroke pij, vodja založbe Dl Franc Kattnig iz knjigo znane avtorice Christine Nos' ger „Franceve božične zgodbe". SN"'-—-------------------------------------- ... na cena knjižnega daru znaša 560,-$ letošnji knjižni dar celovške Mohorjeve založbe obsega štiri knjige. usuip : Christine Nčstlinger franceve BOŽIČNE ZGODBE Biološko vrtnarjenje Naravni pridelki brez kemije so osnova za naše zdravje Zaključek tečaja „Biološko vrtnarjenje skozi vse leto" v Šentjakobu. Šentjakob. V soboto, 23. oktobra, je skupina tečajnikov v Regionalnem centru sklenila 6-delni seminar s sklepno prireditvijo o „Bio-loškem vrtnarjenju skozi vse leto". Voditelji seminarja so izhajali iz ugotovitve, da je dandanes za marsikoga izziv, ker so trgovine polne ponudb, dostikrat lepših pridelkov, ki so povečini tudi še cenejši. Referentka Dl Christiane Haider nam je pokazala razliko med kupljeno zelenjavo in pridelki iz lastnega vrta. Izhodišče za zdravo zelenjavo pa je zdrava zemlja, ki nudi potrebne snovi rastlinam za njihovo rast. Od načrtovanja posevka - mešane kulture in sistema sosedja sadežev, biološkega semenja, preiskovanja tal, negovanja in obdelovanja tal - gnojenja s košenino in kompostom, lastne vzgoje sadik do posevka z zgodnjimi kulturami na prostem, pod folijo - pikiranja, sajenja, negovanje plevela s čim manj dela, prepoznavanja bolezni in škodljivcev, naravnega negovanja sadik in ravnanja z gnojili, priprave fermentirane zelenjave z bakte- rijami mlečne kisline, pa do pospra-ve in skladiščenja pridelkov ter priprave tal za zimsko mirovanje, pravilnega kompostiranja - so bile točke, ki smo jih obravnavali v šestih delih tečaja. Milka Koren iz Maribora je prispevala nekaj misli o biološko-di-namičnem postopku za vzajemno pozitivno učinkovanje rastlin v smislu boljše rasti in preganjanja škodljivcev. Mag. Ulli Moderndorfer nam je pripovedovala, kaj je za življenje pomembno in kje se samo naše oči napasejo. Mislim, da se malokdo vpraša pri prehrani, kaj telo potrebuje in kaj je telesu v škodo. Posebej nas je prepričal izlet, kjer smo si ogledali dva vrtova na Zilji, ki sta že nekaj let rezultat prizadevanj za zdravo prehrano človeku. Med ekskurzijo na posestvo Mad-ritsch-Haider smo si ogledali različne kulture vrtne in poljske zelenjave. Gospa Haider oskrbuje trg z naravno gojenimi kmetijskimi in vrtnimi pridelki v Beljaku in Šmohorju. Slepa ulica kmetijstva = slepa ulica zdravja = slepa ulica življenjske kakovosti Povečani donos smo dosegali z uporabo kemično sintetičnih gnojil. S tem pa so rastline postale sprejemljive za razne bolezni. In spet smo morali te bolezni zdraviti s kemijo. Več gnojil pa je pomenilo tudi več plevela. Uporabiti smo morali spet nova kemična sredstva, da bi ohranili doseženi donos. Količina pridelkov je rastla, prišlo je do presežkov, cene so začele padati, zato morajo kmetje povečevati svoj donos z izbranimi visokorodnimi vrstami, s še več gnojil in kemičnih sredstev. Gnojila in kemična sredstva pa pronikajo v podtalnico in zastrupljajo pitno vodo. Cene' še naprej padajo in kmetije izumirajo. V pridelkih pa je najti vedno več škodljivih snovi, ljudje vse bolj zbolevajo, stroški za zdravljenje naraščajo. Sedaj moramo začeti že z uporabo genetske tehnike, da rastline bolj uspevajo in da so odporne proti kemikalijam. Kmetje so vedno bolj odvisni, naša živila vse bolj umetna, naše zdravje slabše, tla in vo da vse bolj onesnažena. V našem malem krogu začenjamo lesti iz tega začaranega kroga in skušamo doseči neodvisnost. Naše zdravje in življenjsko kvaliteto hočemo vzeti v lastne roke. Skupina, ki se je srečala na tem seminarju, želi z delom nadaljevati s praktičnimi vajami, s temami o zdravi prehrani in o širjenju vrtov, ki jih lahko kažemo kot model prihodnosti. Milica Janežič 10 Kultura „BILCOVSKA JESEN” Alternativa k navadnim kulturnim prireditvam Slovensko prosvetno društvo Bilka iz Bilčovsa je konec minulega tedna izvedlo četrto Bilčovško jesen - doslej najuspešnejšo. program „alles 1”. KRATEK POGOVOR Predsednik SPD Bilka Rupert Gasser. Razširiti bo treba organizacijski koncept Si bil zadovoljen z letošnjo Bilčovško jesenjo? RUPERT GASSER: V glavnem že, kajti predstave oz. prireditve so vse odlično uspele in navduševale publiko. Razveseljivo je bilo, da so se prireditev - predvsem otroške predstave ,.Kekec in Pehta” -udeležili tudi mnogi obiskovalci zunaj občine Bilčovs. Bila je vsekakor doslej najuspešnejša Bilčovška jesen, četudi smo pričakovali malo več gledalcev - predvsem pri nastopu skupine 4xang. Kako so odmevale prireditve pri večinskem narodu v občini? RUPERT GASSER: Zaradi nastopa priznane in znane skupine 4xang, sem pričakoval, da se bo vsaj tega koncerta udeležilo več prijateljev večinskega naroda. Zal ni bilo tako. Verjetno tudi zaradi tega ne, ker skupina 4xang na Koroškem še ni tako znana kakor v drugih zveznih deželah, npr. na Dunaju, v Nižji Avstriji ali na Gradiščanskem. Vsekakor je ta zadeva vredna temeljite razprave, kajti najti se bo morala nova pot. Morda v obliki, da se osebe ali skupine večinskega naroda vključijo v organizacijski koncept. Pri nedavnem društvenem občnem zboru si izjavil, da nepreklicno greš v zadnje presedniško obdobje! RUPERT GASSER: Drži. Predsednik nosi namreč veliko odgovornost in breme - to pa s časom gre na substanco. Zato je po desetih letih predsedovanja čas, da se razbremenim in da stopi drugi v ospredje. Franc Sadjak ilčovško kulturno društvo p^SPD Bilka, eno najaktivnej-^^ših kulturnih ustanov v Rožu, zna vedno spet vzbuditi in pritegniti ljudstvo h kulturnim prireditvam, še posebej ob nizu prireditev tradicionalne - letos že četrte - Bilčovške jeseni. Tokrat se je namreč odzvalo povabilu na vse tri prireditve nad 300 ljudi. Prireditve so bile tokrat vse v bilčovški ljudski šoli in ne kot v minulih letih pri Knaberlnu v Velinji vasi. Vzrok za ..enkratni” umik iz Velinje vasi pa so bili postavljeni pogoji skupine 4xang, ki je za svoj nastop potrebovala več prostora, predvsem pa primerno garderobo. Prireditve. Letošnja Bilčovška jesen je doživela višek že v soboto zvečer, ko je nastopila znana in predvsem na severu države zelo priljubljena skupina 4xang. VVilfried & co so prvič na Koroškem predstavili program „alles 1 ” ter z njim kaj kmalu razgreli srca poslušalcev. Gledalci so ob uspelih skečih in parodijah zelo uživali. Dan navrh opoldne je bila v ljudski šoli na programu otroška predstava Kekec in pehta v iz- vedbi Metke Dulmin in - stare znanke v Bilčovsu - Bernarde Gašperšič iz Jesenic (Gašperšič je pred tednom dni vodila režijo dveh uspelih kratkih predstav Bil-kine mladinske gledališke skupine). Proti pričakovanju je otroška prireditev privabila mnogo otrok in staršev, lepo število je prišlo tudi iz sosednjih občin. Odkar imajo na Bilčovški jeseni na programu otroške prireditve, je bila nedeljska igra od vseh doslej najbolj obiskana Niz letošnje jeseni je zaključila P z „Mala tržaška kabaretna banda” s n predstavo „Kraški ter@n”. Skupina ||| je na humoristični način ter z us- L pelimi kabaretskimi elementi po- v dala kritičen pogled na politična in je gospodarska dogajanja minulega v desetletja v Trstu in okolici. |e Letošnja Bilčovška jesen je vse- pt kakor zopet odlično uspela ter po- dc novno potrdila, da ima alternativen Bi program k navadnim kulturnim prireditvam slej ko prej posebno privlačnost in težo tudi pri naših ljubiteljev kulturnih prireditev. Franc Sadjak 11 Termini Avizo ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI Koledniki (na sliki na Radišah) hodijo in pojejo ob različnih priložnostih, bodisi ob jurjevem, florijanovem, vnebohodu, tepežkanju, za novo leto, svečnico in ob ..posebnih priložnostih“. Predsednica dr. Tatjana Feinig vabi na 90-letnico sveškega društva. V Svečah praznujejo 90-letnico društva Sveče. V nedeljo, 14. novembra, bo ob 18. uri gotovo vsa ..kulturna smetana" občine Bistrica v Svečah, kjer bo Slovensko prosvetno društvo praznovalo svojo 90-letnico obstoja. Predsednica dr. Tatjana Feinig je na slavje povabila Akademsko folklorno skupino France Marolt iz Ljubljane, Tambu-raški ansambel in Hoščarje iz Šentjanža, domači cerkveni pevski zbor in MoPZ SPD Kočna. Na slavnosti bo povezoval Tomi Partl ml. Na 90-letnici pa bo SPD Kočna predstavil tudi zgoščenko s starimi pesmimi ter knjigo »Zvesta srca". Izšla pa je seveda tudi brošura, ki dokumentira bogato zgodovino društva. ■ 90-letnica SPD Kočna, v nedeljo, 14. novembra, ob 18. uri pri Adamu v Svečah. Izšel prvi CD z domačimi koledniškimi pesmimi Koledovanje se je v naših krajih ohranilo do današnjega časa. Pesmi, ki se pri tem običaju pojejo, so zdaj posneli in tako ohranili. Premieri na odrih v Šmihelu in Šentjanžu V soboto, 13. novembra (ob 20. uri), bo v Šentjanžu zagledal luč odra komad »Igrajmo se gledališče". V Šmihelu pa čaka lutkarje premiera v nedeljo, 14. novembra. Ob 11. uri dopoldne bodo šmihelski lutkarji igrali igrico »Deželo sonca". Na pobudo KKZ in Slovenskega narodnopisnega inštituta Urban 3 Jarnik je uspelo posneti pristne koroške koledniške pesmi, ki so Ponekod prišle že v pozabo. Na zgoščenki jih pojejo domače skupi-5 ne, med drugim z Radiš, z Šent-3 lipša, Ledine, Bistrice n. Z., Brnce, Libuč, Želinj, Bilčovsa, Pliberka, Vogrč, Kotmare vasi in drugih dvo-n jezičnih krajev - skupno 42 skupin. a Večinoma so pesmi posnete pri ko-iedovanju v živo in to pri različnih Priložnostih koledovanja, od Zilje do Podjune. CD bodo predstavili v n Borovljah. M Predstavitev CD ..Eno pesem hočemo pet - Koledovan-l' je na Koroškem*1 v nedeljo, 21. novembra, ob 19. uri pri Cingelcu na k Trati v Borovljah. ČEZMEJNI PROJEKT Marko Pogačnik v Libučah in Ravnah Preteklo soboto, 6. novembra, so v Koroškem muzeju na Ravnah odprli retrospekitvno razstavo Marka Pogačnika. V Libučah, v galeriji Falke, pa je bila sklepna prireditev njegovega čezmejnega litopunktur-nega projekta, ki je zbudil precejšnjo pozornost. V galeriji Falke si je zdaj do 27. novembra možno ogledati objekte, ki so poslikane tudi v večbarvnem katalogu. Galeristka Renate Falke in Marko Pogačnik v krogu zainteresiranih politikov. T A PETEK, 12. novembra 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 13. nov. 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca T E D E NEDELJA, 14. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - G ute n Mor-gen, Karnten - duh. misel (mag. Hanzi Rosen-zopf). 18.00-18.30 Glasbena mavrica PONED., 15. novembra 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 16. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 17. novembra 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 O R F Večerna oddaja ČETRTEK, 18. novem. 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 14. novembra '99,13.30 PONEDELJEK, 15. novembra 1999 ORF 2, ob 3.10 TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: S Maturantski ples Dvojezične TAK v Celovcu letos ob posebnem jubileju, 10-letnici obstoja šole. # „SOS DEMOKRACIJA": Nobene koalicije z rasizmom - protetstna akcija tudi s slovensko udeležbo. ® Od pevcev do „maverjev“: SRD Kočna v Svečah gradi že 90 let na ohranjanju narodnih prvin in iskanju inovacij. # Karntner Sparkasse v Ljubljani. # Kaj takega: Sveti Martin je rojen bil v Ogrski deželi, na Laškem se je zgor zredil, v Smarjeti v Rožu pa prvič proslavil! Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. tel. 0463/418 666, fax418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 12. novembera 10.00 Kalejdoskop: Tatjana Feinig 90 let SRD Kočna 11.00 Karnten. Unten durch (pon.) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura: Tujina v meni 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ Line 24.00 Po Koroškem (pon.) SOBOTA, 13. novembra 10.00 Forum 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Die VVelt ein Dorf 18.00 Slo decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: dr. Valentin Sima (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Club Karate NEDELJA, 14. novebmra 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Out of Ca-rinthia: dr. Katja Sturm-Šnabl 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe Adria 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Kultura: Tujina v meni (pon.) PONEDELJEK, 15. novembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe Adria (pon.) 18.00 Karnten. Unten durch 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Blazno resno o seksu (7) 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die VVelt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) TOREK, 16. novembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Noche Latina 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.) SREDA, 17. novembra 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: Mojcej, oh Mojcej 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Rufi Radio 22.00 Mad Force 24.00 Out of Ca-rinthia: dr. Katja Sturm-Šnabl (pon.) ČETRTEK, 18. novembra 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otročki kotiček 19.15 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Fre-ak Show 1.00 Soundtrack RADIO KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 -59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korocanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi porodili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 -18.00 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti Petek, 12. novembra ŠMIHEL Martinovanje z vinom in pečenim kostanjem Nastopa: folklorna skupina iz Zgornje Velke v Sloveniji Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel CELOVEC Martinovanje Program: glasba v živo, pečeni kostanj, domače vino Čas: ob 20. uri Kraj: pri Joklnu Vabi: Kulturno društvo „ Pri Joklnu" CELOVEC Branje: Mein Freund Piki Jakob/Moj prijatelj Piki Jakob - avtor Kajetan Kovič Bereta: Gabi Frank in Sigi Kolter Čas: ob 9. uri Kraj: v Mohorjevi knjigarni Vabi: Mohorjeva založba CELOVEC - PORTOROŽ Seminar: Slovenščina -več kot samo jezik Naša identiteta in ključ k novi Evropi Predavata: mdr. dr. Silvo Devetak in Tilka Jamnik Čas: od 12. do 14. nov. Kraj: v hotelu Lucija Prijave: 0463/51 43 00-40 (Milka Kokot) Vabi: Zveza slovenskih žena Sobota, 13. novembra ŠENTJANŽ Premiera gledališke predstave: ..Igrajmo se gledališče" Nastopa: Šentjanška otroška gledališka skupina I Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SRD Šentjanž ŠENTPRIMOŽ Koncert glasbene delavnice Srček Mladi improvizirajo z glasbo in besedo Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Nastopa: mladina iz Dobrle vasi Vabi: SRD Danica CELOVEC Maturantski ples Dvojezične trgovske akademije Čas: ob 19.30 Kraj: v Domu Sindikatov Igrata: ansambel Svetlin in California Vabi: Dijaki in dijakinje Dvojezične trgovske akademije OBIRSKO Martinovanje Čas: ob 20. uri koncert MePZ Zarja, ob 21. uri ples; Polnočni vložek: ob 23. uri Denis Novato (svetovni prvak na štajerski harmoniki) Kraj: pri Kovaču Igra: ansambel Rosa Vabi: EL Železna Kapla Nedelja, 14. novembra ŠENTJANŽ Igra: ..Igrajmo se gledališče Čas: ob 10. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SRD Šentjanž GLOBASNICA Ponovitev igre: ..Življenje ima svetlo stran" (S. Vilar) Nastopa: domača igralska skupina Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: SKD Globasnica ŠMIHEL Lutkovna premiera: „Dežela sonca" Čas: ob 11. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: Lutkovna skupina KPD Šmihel Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel SVEČE 90-letnica društva SPD Kočna Čas: ob 18. uri Kraj: pri Adamu Vabi: SPD Kočna Sreda, 17. novembra TINJE Koroški Slovenci 1900-2000 Bilanca 20. stoletja Šolsko vprašanje koroških Slovencev Predava: dr. Teodor Do-mej; vndia diskusije: dr. Avguštin Malle Čas: ob 19.30 Kraj: v Domu v Tinjah Četrtek, 18. novembra PLIBERK 25-letnica Društva slovenskih pisateljev in pisateljic - Predstavitev novega zbornika in branje Čas: ob 19. 30 Kraj: v Kulturnem domu Kulturni program: MoPZ Foltej Hartman in Oktet Suha Petek, 19. novembra BISTRICA V ROŽU ..Mojcej, oh Mojcej" Osrednji koncert ob 100-let-nici rojstva Pavla Kernjaka Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovenska prosvetna zveza ŠENTJAKOB Odprtje razstave: Trije arhitekti rišejo Razstavljajo: prof. Ljubljanske šole Lojze Drašler, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc Čas: ob 20. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabi: Regionalni center Sobota, 20. novembra PLIBERK Pevski koncert Sodelujejo: ŽPZ Lipa iz Radovljice, MePZ Slovenskega društva upokojencev Pliberk in MoPZ Foltej Hartman Čas: ob 19.30 Kraj: v Farni dvorani Vabita: SPD Edinost Pliberk in Slovensko društvo upokojencev RADIŠE Premiera: ..Vesela igra o žalostni princesi" (F. Milčevski) Nastopa: mladinska igralska skupina Radi še Režija: Alenka Hain Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠTEBENJ/MALOŠČE Filmski večer za starejše in mlai- Še: ..Sreča na vrvici" Čas: ob 18. uri Kraj: v farnem centru Vabi: SPD J epa Baško jezero DUNAJ Martinovanje Čas: vstop ob 18. uri, začetek ob 19. uri Glasba: ansambel Brane Drvarič iz Ivanje; Martinova gos ob predhodnem naročilu (914 81 43) Kraj: Schutzhaus Wai-dacker, Johann-Staud- PRIREDITVE, OGLASI TINJE Razstava kiparskih del Miha Kača Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. PLIBERK Galerija VVernerja Berga:,.Neznana tujina ' Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. PLIBERK Doma in po svetu - dr. Maks Domej Kraj: v gostilni Dom v Pliberku ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA VVolfgang VValkensteiner Kraj: v galeriji.Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. LIBUČE Marko Pogačnik - čezmejni lito-punkturni projekt Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je odprta do 27. novembra. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. RAVNE Marko Pogačnik - retrospektivni pogled na dela 1962 -1994 Kraj: Koroški muzej. Razstava je odprta do 10. decembra, Likovni salon, Na gradu 2. mm 04239/26 42 od petka, 12. novembra, od 15. ure, do sobote, 13. novembra, do 17. ure Seminar: Modrosti sanj Predavata: mag. E. Mairitsch in mag. Gerald Lackner v soboto, 13. novembra, od 9. do 17. ure Ločen - Kaj potem? Predava: dr. Edith VVehle v pon., 15. nov., ob 10. uri Odprtje razstave iz bogate zbirke VVillhelma Krajgerja z Metlove v ponedeljek, 15. novembra, ob 19.30 Speik - mala rastlina z veliko zgodovino Predava: Barbara Altersberger v torek, 16. nov., ob 19. 30 Koroška gradbena umetnost v ogledalu politike in družbe Predava: dr. VVilhelm Deurer v sredo, 17. nov., ob 10. uri Svetopisemski pogovori-1. predavanje: „Bog rešuje svoje ljudstvo" Vodi: Jože Kopeinig v sredo, 17. nov., ob 15. uri Ženske v svetem pismu Vodi: sr. Romana v sredo, 17. nov., ob 19.30 Iz serije „Koroški Slovenci 1900-2000 Bilanca 20. stoletja: Šolsko vprašanje koroških Slovencev Predava: dr. Teodor Domej v četrtek, 18. nov., ob 19.30 Pridejo pridni otroci bolje skozi življenje? Predava: dr. Giinter Funke Dom v Tinjah išče strežnico za oskrbo gostov. Pogoji: znanje obeh deželnih jezikov, šola ali praksa v gospodinjstvu in v strežbi. Prijave: 04239/26 42 StraBe 9,1160 Dunaj Vabi: Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju RIČARJA VAS Igra: „Matiček se ženi" Gostujeta: SRD Danica in Gledališče ob Dravi Čas: ob 19. uri Kraj: Mehrzweckhaus Rie-gersdorf/Ričarja vas ŠENTPRIMOŽ „Mojcej, oh Mojcej" Osrednji koncert ob 100-let-nici rojstva Pavla Kernjaka Čas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPZ POBRLA VAS Premiera komedije: „Kam iz zadrege" Nastopa: gedališka skupina Modestov dom Režija: Renate Kraut Čas: ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Srce BOROVLJE Predstavitev zgoščenke: „Eno pesem hočemo peti - Koledovanje na Koroškem" Izbral in uredil Lajko Milosavljevič Sodelujejo: izvajalske skupine mdr. z Radiš, Sentlipša, Ledine, Bistrice n. Z., Brnce, Libuč, Želinj, Bilčovsa, Pliberka, Vogrč in Kotmare vasi Čas: ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Vabijo: K KZ, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, SPD Borovlje Torek, 23. novembra ŠENTJAKOB Predavanje: Kinder stark machen - stark statt stich- tig (predavanje in pogovor) Predava: dr. Christoph Schneidgruber Čas: ob 19.30 Kraj: v Regionalnem centru Sreda, 24. novembra ŠENTJANŽ Koncert: Klasika v jeseni Nastopajo: Enzo Fabiani kvartet, Andrej Feinig, Franci Ogris Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž Petek, 26. novembra REBRCA Srečanje družin o sprostitvi in meditaciji Čas: od, 26. nov., 18. ure do, sobote, 27. nov. 16. ure Kraj: v Mladinskem centru Stroški za bivanje: otroci od 6. do 14. leta: 200,-, odrasli: 320,-; mali otroci brezplačno; prijave: 0463/51 11 166 Vabi: Refarat za družino pri Katoliški akciji Sobota, 27. novembra PLIBERK Koncert narodnih pesmi „Rožmarin spomin" Sodelujejo: zbor KSŠŠD, oktet „Pet in tri", Šmihelski kvintet, MePZ Podjuna Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Koncert je namenjen spominu 10. obletnici smrti soustanovitelja MePZ Podju- na, Poldeja Cvelfa Vabi: MePZ Podjuna RADIŠE Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠENTJANŽ Odprtje razstave Luke Popiča (grafike) Čas: ob 19.30 Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž BOROVLJE Predstavitev zgoščenke „Čar božiča“(Boroveljski kvartet, Oktet Suha, VOX in Bratje Smrtnik) Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: Kvartet Borovlje Nedelja, 28. novembra ŽELEZNA KAPLA Predstavitev zgoščenke „Čar božiča" (Boroveljski kvartet, Oktet Šuha, VOX in bratje Smrtnik) Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: bratje Smrtnik Pon. 29. novembra ŠENTJAKOB Slikanje ikon (tečaj) Vodi: mag. Silva Deskoska Čas: od 18. do 22. ure Kraj: v Regionalnem centru V nedeljo, 5. decembra, ob 10. uri blagoslovitev ikon v farni cerkvi Vabi: Regionalni center Opozorilo! Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure. Telefon: 0463/512528*24 Fax: 0463/512528*22 Četrtek, 1. decembra ŠENTJANŽ Predotroška večjezičnost v otroškem vrtcu (predavanje) Predava: dr. Georg Gom-bos Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: k & k center Sobota, 11. decembra ŠENTJANŽ Gledališče: „Lily Novy“ - literarno glasbeni recital Nsatopata: Lenča Ferenčak in Lado Jakša Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: SPD Šentjanž NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in —— I| | | | IH' priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna. 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov; Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Šport PODLIGA VZHOD Podkrnos - Bilčovs 2:1 (2:1) Bilčovščani so odlično pričeli in v 13. minuti tudi zasluženo povedli z 1:0 (Strugger). Po lepem zadetku iz prostega strela domačinov pa so Kuess & co močno popustili ter konec koncev še zasluženo podlegli z 1:2. BILČOVS: Schavvarz 3, Ouantschnig 3, Lippusch 3, Fister 3, Irsiegler 2, G. Schaunig 2, Durnik 2, Strugger 3, Kuess 3, Glantschnig 2, Veladzič 3; Podkrnos: 150 gled.; sodnik: Rus (povprečen); strelci: Salbrechter (18.), Matitz (42.) oz. Strugger (13.) mH 1 ■ Razred d jflHBi Šentlenart - Železna Kapla 0:0 kapelčani so bili sicer skozi v rahli terenski premoči, vendar si niso znali priigrati resnih možnosti. Podobno tudi domačini, tako da je bil rezultat 0:0 bolj ali manj logičen in pravičen. ŠMIHEL: Obrež 3, Sporn 3, Kock 4. Nerz 3, Haller 3, Germadnik 3, J. Grubelnik 3, H. Grubelnik 3, Ošina 3, Ko-gelnik 3, Parte 3; Šentlenart: 100 gled.: sodnik: Jaklitsch (slab) Šmihel - Vovbre 2:3 (1:1) Šmihelčani so v prvi pol uri zamudili priložnost jasnega vodstva, kar se je naposled krepko maščevalo, saj so gostje bolj ali manj kot slabša ekipa zadeli tri gole in s tem dobili tekmo. ŠMIHEL: Hober 2, Berchtold 2, Krajger 3, Hribernik 3, Žohar 4, Sadjak 2, Figo 2 (55. Lutnik 3), Obretan 2, H. Mot-schilnik 2, Kotnik 3, W. Motschilnik 4: Šmihel: 100 gled.; sodnik: Stark (dober); strelca: W. Motschilnik (27.), Žohar (86.) Klopinj - Rikarja vas 2:3 (0:0) Izredno napet derbi z nepričakovanim izidom. V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni in tudi možnosti so bile v ravnotežju. Takoj po odmoru pa sta se Klopinju nudili dve odlični možnosti, vendar so ju zapravili. Nasprotno Rikarjani, ki s v protinapadu povedli z 1:0, vendar nato iz nerazumljivih razlogov zelo popustili, tako da so domačini zopet prevzeli vodstvo. Toda VVolbl & co so se znali stopnjevati ter v zadnji minuti zadeli celo zasluženi zmagoviti gol. RIKARJA VAS: Smrečnik 5, VVolbl 5, Gomernik 5, Streicher 5, S. Sienčnik 5, F. Sienčnik 5 (80. Blajs 0), Kordesch 4, Plasnik 5, Lampret 5, Blaže) 5, Figoutz 4 (56. Hobel 5); Klopinj: 350 gled.; sodnik: Reinwald (dober); strelca: Blažej (58.), Plasnik (86., 90.) Globasnica - Metlova odpovedano Zaradi neuporabnosti igrišča je bila tekma preložena na nedeljo, 14. novembra (ob 14.15). 2. RAZRED C DSG Sele - Rožek 6:1 (2:1) Jasna zadeva za Selane, pri katerih se je ponovno odlično uveljavljal 15-letni sredinski igralec P. Draže. SELE: P. Scheiber 3, A. Mak 3, M. Draže 3 (70. D. Mak 0), M. Mak 3, Hribernik 4, P. Oraže 5 (60. VVassner 3), M. Dov-jak 3 (55. F. Dovjak 3), I. Kelih 4, B. Božič 5, Taneski 4, T. Scheiber 4; Sele: 100 gled.; sodnik: Bischof (dober); strelci: I. Kelih (15.), T. Scheiber (43.), Hribernik (54.), Taneski (65., 75.), B. Božič 81.) ■■■■■■■■Er T— 2. RAZRED E Žvabek - Sinča vas 0:0 Ker sta Žvabečanom manjkala oba vratarja, je moral Peter Trampusch braniti, ki pa je svojo nalogo opravljal odlično. Da Žvabečani tekme niso jasno dobili, pa je bil kriv sodnik, ki jim ni priznal dva regularna zadetka in prisodil jasne 11 -metrovke. ŽVABEK: Trampusch 5, Mlinar 5, Buchwald 5, VVries-snig 5, Matschek 4, Možina 4, V. Berchtold 4, E. Berchtold 4, Grubelnik 4, Juvvan 4, Kapp 4 (75. Schlatte 0); Žvabek: 150 gled.; sodnik: Babič (slab); Galicija - Dobrla vas 1:0 (1:0) Dobrolčani so se sicer zelo trudili, vendar jim domača obramba jim ni dopustila resnih možnosti za zadetek. Izključitvi Velika in Rogerja pa nista bili potrebni. DOBRLA VAS: Jelenko 3, F. Golautschnig 4, Kampi 3, Jorg 3 (65. Kullerer 2), Nachbar 3, Pack 2, Velik 3, Zunder 3, Petek 2, Pustoslemšek 3, Marin 2 (46. Roger 2); Galicija: 150 gled.; sodnik: Janesch (povprečen); rume-no-rdeči karton: Velik (86.), Roger (91.) ODBOJKA ŠK AICH/DOB Sproščene ženske in krčeviti moški...! V minulem krogu sta se članski odbojkarski ekipi Dobljanov predstavili popolnoma nasprotno. Medtem ko je ženska ekipa, ki tekmuje v 2. zvezni ligi vzhod, prepričala s spoščeno in uspešno igro (dve zmagi s 3:0), je moška ekipa na Predarlskem zopet razočarala s krčevito in živčno ogro. Micheu & co namreč ZVEZNA LIGA - moški 1. Tirol 8 8 0 24-2 16 2. PL Salzburg 3. Bayernwerk 8 8 7 7 1 1 22-5 21-8 14 14 4. Enns 8 4 4 16-14 8 5.Hypo 8 4 4 15-14 8 6. Feldkirch 8 3 5 12-16 6 7. Sokol 8 3 5 10-16 6 8. Aich/Dob 8 2 6 9-19 4 9. Hartberg 8 2 6 6-21 4 10. Furstenfeld 8 0 8. 4-24 0 ■ Feldkirch - Zadruga Aich/Dob 3:0 Naslednja tekma: Dob - Sokol (v soboto ob 19. uri) niso bili v stanju braniti jasnega vodstva med nizom (21:16 v prve nizu) do konca. S tem postaja pristisk na ekipo trenerja Pridala vedno večji, kajti položaj na tabeli postaja iz kroga v krog resnejši. V soboto gosti v Pliberku Sokol (ob 19. uri), predtekmo pa igra ženska ekipa proti Ottakrin-gu (ob 17. uri). F. S. 2. ZVEZNA LIGA VZHOD - ženske 1. Aich/Dob 9 8 1 25-6 16 2. Ottakring 9 7 2 22-10 14 3. Westwien 11 7 4 23-15 14 4. Voslau 10 6 4 21-22 12 5. Hartberg 9 5 4 21-17 10 6. Krottendorf 9 4 5 17-18 8 7. VVolfsberg 10 3 7 16-24 6 8. Leobert 9 3 6 10-21 6 9. Frohnleiten 9 2 7 15-23 4 10. ATSC/AVC 9 2 7 10-24 4 ■ Aich/Dob - Voslau 3:0 Aich/Dob - Westwien 3:0 Ženska ekipa ŠK Aich/Dob je konec minulega tedna slavila kar dve jasni zmagi in s tem na tabeli prevzela vodstvo. Na stiki trenerka in igralka Dobijank Lucija Biv-šek ter Marjetka Šuler (z leve). Kapelčani največje presenečnje v jesenskem delu prvenstva Zelo razočarali so Bilčovščani in tudi od Globa-Šanov je bilo pričakovati več. Pripravil F. Sadjak CT3 Železna Kapla - Kapelčani so pod vodstvom novega trenerja VVegschei-derja opozarjali nase z odlično serijo, saj so ostali 11 tekem zaporedoma neporaženi. Le Grebinjčanom je v 12. krogu uspelo ukiniti to izjemno serijo. DSG Sele - Ekipa trenerja VVieserja se je proti koncu sezone izredno stopnjevala in si s tem v boju za naslov prvaka ustvarila dobro izhodišče. Dobrla vas - Tudi ekipa trenerja Velika se je po skromnem štartu močno stopnjevala in ima prav tako še odlične možnosti za naslov prvaka. Žvabek - Tako močne nastope od Žvabečanov že več let nismo bili deležni. Škoda, da so nekaj točk povsem nepotrebno oddali. @8 Šmihel - Če bi Šmihelčani v tekoči sezoni morali vedno nastopiti na tujem, bi bili čisto na vrhu lestvice. Vendar njihovi porazni nastopi na domačem igrišču so jih prinesli ob sadove. Rikarja vas - Tudi Rikarjani so na domačem igrišču zelo razočarali, medtem ko so večino točk nabrali na tujem -tri celo pri vodečem Klopinju. Qj Bilčovs - Najmanj mesto v sredini lestvice - če ne več - smo pričakovali od Bilčovščanov, konec koncev pa so zaključili jesenski del na razočarlji-vem 12. mestu. Globasnica - Pred pričetkom prvenstva so sodili med favorite, toda redne poškodbe raznih ključnih igralcev niso mogli zadovoljivo nadoknaditi. PODLIGA VZHOD 1. Welzenegg 2. Šmarjeta 3. DSG Borovlje 4. Žrelec 5. Podkrnos 6. Liebenfels 7. Ruda 8. Pokrče 9. ASV 10. ATUS Borovlje 11. Vetrinj 12. Bilčovs 13. Velikovec 14. Šentpavel 15. Blatograd • Prvenstvo se nadaljuje 25726. marca 2000. 1. RAZRED D 14 10 3 1 26:7 33 1. Klopinj 15 10 4 1 39:16 34 14 7 6 1 29:22 27 2. £rebinj 3. Železna Kapla 15 8 4 3 23:13 28 14 7 5 2 28:15 26 15 6 8 1 18:10 26 14 7 3 4 29:15 24 4. Žitara vas 15 7 4 4 33:18 25 14 6 6 2 24:14 24 5. Metlova 14 7 3 4 33:18 24 14 6 4 4 26:15 22 6. Šmihel 15 7 1 7 27:34 22 14 6 2 6 22:27 20 7. Šentlenart 15 5 4 6 11:16 19 13 4 6 3 19:17 18 8. Rikarja vas 15 6 1 8 21:27 19 14 5 3 6 13:19 18 9. St. Stefan 15 6 1 8 17:27 19 14 4 5 5 15:18 17 10. Globasnica 14 5 3 6 21:17 18 13 4 4 5 17:18 16 11. Eitvveg 15 3 8 4 15:19 17 14 3 3 8 14:24 12 12. Vovbre 15 3 5 7 20:31 14 14 1 7 6 22:28 10 13. Labot 15 2 4 9 12:28 10 14 2 4 8 15:29 12:43 10 14. St. Margarethen/L. 15 2 4 9 12:28 10 . ° 311 3 # Prvenstvo se nadaljuje 25726. marca 2000. 2. RAZRED E 2. RAZRED C 1. Tinje 2. Sinča vas 3. Dobrla vas 4. Galicija 5. Žvabek 6. Šentpeter 7. Reichenfels 13 14 14 14 14 14 13 14 14 14 14 14 14 8. Frantschach 9. Preitenegg 10. Pliberkll 11. Maria Rojach 12. Važenberk 13. Djekše 14 0 410 • Prvenstvo se nadaljuje 172. aprila 2000. 33:11 26:13 27:17 19:12 24:18 25:16 16:13 8:11 15:18 14:26 21:24 11:33 10:37 1. Škofiče 2. Ledince 3. DSG Sele 4. HSV 5. Arriach 6. Teholica 7. Treffen 8. Osoje 9. Donau 10. Rožek 11. Kriva Vrba 12. Poreče 13. Hodiše 14. Bistrica/R. 110 114 50:9 53:12 34:20 28:16 32:24 33:21 22:24 26:40 21:24 24:26 22:47 17:27 23:36 14:73 • Prvenstvo se nadaljuje 172. aprila 2000. BOKS__________________ VVieser podlegel le državnemu prvaku Avstrijskega boksarskega prvenstva v Lienzu se je udeležilo 60 tekmovalcev v devetih kategorijah. Med njimi tudi Franc VVieser, ki je kot edini zastopnik koroških barv zabeležil dober rezultat. V polfinalu (težka kategorija) je po točkah jasno premagal Dunajčana Mel-muka, v finalu proti trenutno najperspektivnejšemu boksarju v državi Dimitijeviču (po rodu je Jugoslovan, boksa pa za Tirolsko) pa je bil brez možnosti ter jasno podlegel po točkah (13:2). S tem je osvojil naslov državnega viceprvaka v težki kategoriji. V SOBOTO, 13. 11. '99 Košarkarski turnir KOŠ-a v Celovcu Košarkarski klub KOŠ prireja v soboto, 13. novembra, z začetkom ob 9. uri, v Mladinskem domu SŠD v Celovcu mednarodni mladinski košarkarski turnir ob letošnji 50-letnici SŠZ. Turnirja se bodo poleg ekipe gostitelja udeležili še mladinske ekipe avstrijskega prvoligaša VVorther-see-Piraten, DIMP Basket iz Opatije ter Košarkarskega kluba Jesenice. EAC Dobrla vas vabi na Martinovanje Čas/Kraj: v soboto, 13. novembra, ob 20.30 v gostilni Roscher Za ples igra: Duo Peugeot 15 Šport SLOVENSKI ATLETSKI KLUB SAK z „rdečo svetilko” v prihodnje tisočletje 20. in 21. novembra bo SAK na klavzuri razpravljal o morebitnih spremembah SAK je zaključil nogometno leto 99 s porazom na domačem igrišču in s tem zdrsnil na zadnje mesto na tabeli. Zaradi tega gre s ti. „rdečo svetilko” (z zadnjim mestom) v novo tisočletje. Jasno, da je razočaranje v celotni družini SAK veliko, čeprav položaj na tabeli pravzaprav ni tako dramatičen kot je to videti na prvi pogled. Že s tremi točkami več bi bil namreč na »optično” bistveno lepšem 8. mestu. Vsekakor je trenuten položaj članske ekipe močan signal, da mora priti do te ali one spremembe. Kaj bo odbor dejansko storil oz. kakšno pot v prihodnje zaoral, bo določil na klavzuri v Portorožu (20. in 21. novembra), kamor vabi predsednik Perč celoten razširjeni odbor. ..Analizirali pa ne bomo le položaja članske ekipe, ampak tudi vse ostale.” Še pred klavzuro bo Perč iskal pogovore z nekaterimi igralci ter skušal z njimi razčistiti nekatera neprijetna odprta vprašanja. »Najkasneje do klavzure moram vedeti, s kom lahko vigredi polno računam in s kom ne.” Kar zadeva legionarje, skuša Perč oba obdržati. Toda pri Muharemoviču je zadeva nenadoma postala težavna. Igralec bo vigredi namreč med tednom službeno zadržan na Solnograškem, zato je zanj nujno potrebno novo delovno mesto na Koroškem. F. S. MNENJA Kako naj gre s SAK naprej? Blaž Kordesch (bivši sekcijski vodja): Treba bo združiti sile in tudi sam sem pripravljen aktivno pomagati. Erich Užnik (navijač): Če bi vedel recept, bi verjetno dobil Nobelovo nagrado. Vsekakor bo potrebno strniti vse tako imenovane kolektivne sile in zopet ustvariti pravo vzdušje - tako pri igralcih kot tudi navijačih. Silvo Kumer (odbornik): Treba bo nekaj storiti, kar bo zbudilo iz letargije igralce, odbornike in navijače. To bi bila npr. iniciativa, da se vrnejo v klub vsi, ki so že svojčas dokazali svoje sposobnosti - igralci in odborniki. Lojz Gregorič (navijač): V nogometu so pomembni premiki -stagnacija ni atraktivna. Zato menim, da naj SAK gre razred ali celo več razredov nižje in se nato spet dviguje. prof. Marija Malie (navijačinja); Dobiti se mora trener, ki zna skupino močneje motivirati. Tudi več domačih igralcev bi bilo potrebno pridobiti - seveda poleg močnih legionarjev. Funkcionarji se naj trudijo tudi za poživitev „fan-cluba" in zanj naj nagovarjajo mladince. Albin VValhauser (bivši sekcijski vodja): Članska ekipa nujno potrebuje eno ali dve okrepitvi - toda to je vprašanje denarja. Vsekakor pa je skrajni čas za zamenjavo trenerja, kajti Vra-bac se je že obrabil. Karl Kulmesch (odbornik): Sem za menjavo trenerja. Pridobiti moramo osebo, ki je zmožna odločitve oz. taktičnih ukrepov tudi med tekmo. Jože Blajs (navijač): Glej tekmo proti Bleibergu! Takrat je bilo veliko navdušenih navijačev in s tem tudi navdušljiva in predvsem uspešna igra igralcev. Mirko Isopp (sekcijski vodja): Igralci se morajo najprej prijeti za lasten nos in končno dojeti, da lahko le skupno storijo kaj dobrega za SAK. Potem sem prepričan, da bo šlo navzgor. MARIBOR/NOVO MESTO Umrl je Leon Štukel Minuli ponedeljek je športno javnost pretresla žalostna vest: v Mariboru je namreč umrl najstarejši nosilec zlatih olimpijskih odličij na svetu Slovenec Leon Štukelj-star 101 leto. Štukelj je bil rojen 12. novembra 1898 v Novem Mestu. Kot enemu redkih slovenskih športnikov je uspelo se uvrstiti v sam svetovni vrh, kjer je bil vse od svetovnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani do olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, ko je na lep način zaokrožil in končal svojo več kot 20-letno tekmovalno telovadno pot. Legenda slovenskega športa si je na olimpijskih igrah pritelovadila šest odličij, od tega dve zlati kolajni v Parizu (1924), eno zlato in bronasto v Amsterdamu (1928) in za zaklju- ček še srebrno v Berlinu (1936). Leon Štukelj - po poklicu sodnik ter nosilec olimpijskega reda „L'Ordre Olympique” - je živel preprosto, a intenzivno in zavestno. Redno je brkljal bo raznih knjigah in časnikih in s tem ohranjeval zdrav duh v zdravem telesu. Nikoli ni kompliciral -menil je „da to škoduje zdravju". Zelo povezan je bil tudi s koroškimi Slovenci. Tako je npr. še letos aprila osebno prisostvoval prezentaciji prvega zbornika slovenskega športa _ na Koroškem, knjige TRAN/ŠPORT avtorja M. Bogataja. Prve stike s koroškimi Slovencu! pa je imel pred mnogimi leti, ko je v Mariboru deloval še Klub koroških Slovencev in katere prireditvene večere je rad obiskoval. F. S. Dva igralca nista našla igrišča Ulrichsberg - SAK ll/u 18 3:2 (1:2) SAK: Lenart 5, Nachbar 4, Babič 4, Ch. Visot-schnig 4, M. Visotschnig 4, Verdel 4, Zidej 4, Kojič 4, Mirko Nachbar 4, Krajger 4, J. Galo 0; St. Peter a. Pichl, 100 gledalcev; Sodnik: Kollman (dober); Strelca: Ch. Visotschnig (42.) in Kojič (44.) Ekipi so zaradi poškodb in bolezni manjkali igralci Malej, K. Galo, Soldo in VValdhauser. Ker igralca Marko Buchvvald in Daniel Thaler nista našla igrišča (St. Peter a. Pichl), je mladi ekipi preostalo le še 11 igralcev, od 40. minute naprej pa je bilo na igrišču le še 10 sakovcev, ker je izpadel J. Galo. Kljub temu je ekipa vodila do 70. minute. Ekipa SAK II je prvenstvo zaključila na 11. mestu z 9 točkami. M Vigredi: SAK II - Kraig (t .12. aprila) SAK - center Pliberk Ta krog: U 12: SAK Plib. - SAK Št. Primož (sob. 13.30 - prijateljska tekma) SAK-center Celovec Sezonski zaključek: Za vse ekipe! V petek od 15. ure naprej v Mladinskem domu v Celovcu (turnir, nato družabnost). REGIONALNA LIGA SAK neučinkovit v ofenzivi Igralci SAK pritisku niso bili kos, kajti vsi so tokrat od njih zahtevali zmago. Lojze Sadjak & co so bili sicer bolj ali manj vseh 90 minut v jasni Se je sicer terenski premoči, vzorno boril, to- vendar je niso znali da tudi njemu izkoristiti za zadetke. je v ofenzivi ie protj koncu tekme, mapn£%°~ ko so končno začeli resno ogrozevati vrata gostov, pa jih je doletela zelo nesrečna usoda. Po izredno hitrem protinapadu je namreč Wels povedel z 1:0. Nato sta Muharemovič in VVieser imela sicer še možnost za izenačenje, vendar jima sreča ni bila naklonjena. Srečnejši so bili gostje, kajti v zadnji minuti jim je uspel še drugi zadetek. SAK - Wels 0:2 (0:0) SAK: Mallegg 3, S. Sadjak 4,1. Ogris 4, A. Sadjak 4, R. Oraže 3, Adrovič 3, Roy 2 (60. Šmid 3), Pajant-schitsch 3, Eberhard 3, VVieser 3, Muharemovič 3; Igrišče ASV: 100 gled.: sodnik: Roschitz (povprečen); strelca: Bozdag (78.), Zandl (90.) Srečen remi Pliberčanov Medtem ko sta si bili ekipi v 1. polčasu bolj ali manj enakovredni, so se gostje po odmoru, predvsem pa po izključitvi VVriessniga, zelo stopnjevali. Vendar jasno terensko premoč niso znali izkoristiti. V tej težavni fazi se je Pliberška obramba odlično obnesla. Pliberk - Hartberg 0:0 PLIBERK: Matschek 4, Lutnik 4 (44. F. VVriessnig 2), Skorianz 4, Micheu 4, D. VVriessnig 3, Pikalo 3, Hribar 4, Urnik 3, Škof 3, Škerjanec 3 (75. Slanifsch 0), Miklau 3; Pliberk: 300 gled.; sodnik: Leidlmayr (dober); ru-meno-rdeči karton: F. VVriessnig (66.) REGIONALNA LIGA 1. Bad Bleiberg 14 10 2 2 30:8 32 2. Spittal 14 9 2 3 19:12 29 3. Pasching 14 6 7 1 21:12 25 4. Donau Linz 14 5 4 5 24:19 19 5. FC Šentvid 14 5 4 5 22:18 19 6. WAC 14 4 7 3 19:19 19 7. Hartberg 14 4 6 4 14:20 18 8. VVels 14 4 4 6 15:22 16 9. Bleiburg 14 3 7 4 14:21 16 10. Zeltvveg 14 3 5 6 14:18 14 11. Gratkorn 14 3 5 6 18:23 14 12. Rapid Lienz 14 2 7 5 14:19 13 13. Voitsberg 14 3 4 7 13:18 13 14. SAK 14 3 4 7 17:25 13 ■ Rezultati 14. kroga: Spittal - Voitsberg 0:0, Gratkorn - FC Šentvid 2:2, Zeltvveg - Bad Bleiberg 0:2, WAC - Rapid Lienz 2:0, Pliberk -Hatberg 0:0, Donau Linz - Pasching 4:0, SAK -EintrachtWels0:2; Prvenstvo se nadaljuje 18719. marca 2000. ■ Strelci SAK: 5 Muharemovič 4 A. Sadjak 3 M. VVieser 2 Eberhard 1 R. Oraže, Pajantschitsch, Vrabac ■ Strelci Pliberk: 7 Miklau 3 Lisic 1 Hribar, Škerjanec, D. VVriessnig, F. VVriessnig Umetnik Jože Štefan je samouk, kljub temu šteje med najbolj znane umetnike na južnem Koroškem. V svojem delu se je popolnoma zapisal oblikovanju in restavriranju križev in cerkva. V teku let je Jože Štefan zapustil svoje umetniške sledove po vsej južni Koroški. Skorajda ni občine, v kateri Štefan še ni ustvarjal. Ljudje cenijo njegovo delo, ker so njegove slike pristne in ustrezajo stoletni tradiciji umetniškega oblikovanja sakralnih zgradb. Trenutno Štefan restavrira „Mačkov križ“ med Šmihelom in Letino. V teku let je umetniško olepšal ali na novo oblikoval že nad 200 križev. NA SMUČEH ...iz Avstrije v Slovenijo! To je veliki cilj šefa smučišča na Tromeji pri Pod-kloštru VVolfaanaa Loscher-ja Potrebna bi bila nova sedežnica na Koren, ali žičnica na Rateče. Stroški za projekt bi znašali 50 miliji-nov šilingov. RESTAVRIRAL JE ZE 200 KRIŽEV SVETOVNI PRVAK BO IGRAL Na Obirskem bodo prihodnjo soboto, 13. novembra, imeli v gosteh svetovnega prvaka na diatonični har-miniki, po domače na štajerski harmoniki. Denis Novato je tržaški Slovenec in bo nastopil ob približno 23.30. Prej pa bodo obiskovalci „Marti-novanja" imeli priložnost, da prisluhnejo domačemu Mešanemu pevskemu zboru Zarja, nato pa bo zaigral znani ansambel Rosa, ki šteje v Sloveniji med najbolj popularne mladinske ansamble. Novost na tem plesu je, prireditelj plača taksi, če tega skupine naročijo vnaprej. Tako imenovani ..Zike-Taxi“ bo vozil do jutranjih ur do domačega praga. Telefon: 04238/701 ali 0663/84 71 35. Denis Novato ALI STE ŽE SLIŠALI? Nova zasedba. Vokalni ansambel VOX iz Pliberka odslej nastopa v novi zasedbi. Skupino so zapustili Daniel Košutnik in Vaučeva dekleta ter Norbert Lipusch. Nova v skupini sta Vera Sadjak in Rudi Kontschitsch. Skupina bo odslej nastopala kot sekstet v zasedbi Traudi Katz-Lipusch, Vera Sadjak, Gitka Sad-jak-Opetnik, Danilo Katz, Marko Thaler in Rudi Kontschitsch. Odprtje ordinacije. V Pliberku bo ob začetku novega leta odprla svojo ordinacijo praktična zdravnica dr. Helga Domej z Rinkol. Ordinacija bo v nakupovalnem centru „Altes Lagerhaus". V komisiji. Sodnika in pisatelja dr. Janka Ferka je zvezni predsedenik Klestil vpoklical v komisijo ORF za varovanje zakona o radio-televiziji. Funkcijska doba bo trajala štiri leta. Handke. V Celovcu (v Hiši umetnosti) bodo 26. novembra odprli razstavo del umetnikov, ki so v tesnem stiku s Petrom Handkejem, kot Gustav Januš, Zoran Musič, Mario Reis idr. Janko Ferk FRLOŽEV LUKA Preteklo nedeljo je celo ‘,'moja ljuba prijateljica Liza žalostno sedela pred radijem, ko je med oddajo voščil na radiu Korotan izvedela, da je Slovenski atletski klub spet izgubil in da bo kot zadnji na lestvici šel v prihodnje tisočletje. Pa sem jo potroštal. „Veš Liza, vse je pri SAK treba obrniti na glavo, pa bo svet spet v redu“. „Kako to misliš?" me je začudeno vprašala Liza. „Či-sto preprosto! Če obrnemo Naš tednik na glavo, je SAK na lestvici spet čisto zgoraj. Tam, kjer je vsa leta bil in kamor tudi spada, da bomo nanj lahko vsi ponosni." OD TU& Pripravil TAM Silvo Kumer t>; ALI POMNITE ? Pred 20-imi leti je v Pliberku odprla vrata športna trgovina Topšport, ki je danes na žalost ni več. V Celovcu pa se je v okviru državega obiska srečal jugoslovanski predsednik Djuranovič pri Musilu s predstavniki koroških Slovencev (Grilc, VVarasch, Zvvitter, VVieser). Pred 15-imi leti sta ZSO in NSKS začela pripravljati skupno z demokratičnimi silami demonstracijo proti spremembi manjšinsko-šolskega zakona. Demonstracijo so izvedli 16. novembra v Celovcu. Pred 10-imi leti je boksar Franci VVieser v Dornbirnu osvojil v kategoriji do 75 kg avtrijski vice-naslov.