Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) 10. vaja. C' 0» Cerkev. [erkev je veliko in lepo poslopje ter ima eden ali tudi dva visoka zvonika. V zvoniku so zvonovi. V cerkvi je oltar, prižnica, izpovednice, krstni kamen, kor in klopi. Pri oltarju berejo mašnik sv. mašo, na pri- žnici nara pripovedujejo o ljubem Bogu; v izpovednici izpovedujejo; pri krstnera kamenu srao bili krščeni. Na koru zabuče pri sv. maši orgle ter zapojo pevci. Oerkev je hiša Božja. Kadar smo v cerkvi, se pogovarjamo z Bogora. Le radi hodite v cerkev, pobožno molite in se lepo vedite v njej. Pridi k maši, o kristjan, če le moreš — vsaki dan. Dvanajstletni Jezus v templju. Ko je bil Jezus 12 let star, vzamejo ga njegovi starši seboj v Jeruzalem na velikonačni praznik. V tem mestu je bil lep in velik tempelj ali cerkev. Veliko je bilo Jezusovo veselje, ko stopi prvikrat v prekrasni tempelj. Ko minejo prazniki, vrnejo se starši domov, Jezus pa ostane v Jeruzalemu, in starši tega niso vedeli. Mislili so, da je pri tovaršiji, in so šli brez skrbi dan hoda od Jeruzaleraa. Zvečer ga iščejo povsod, a ne najdejo ga. V velikih skrbeh se vrnejo v Jeruzalem in ga iščejo. Tretji dan šele ga najdejo v teraplju. Sredi med učeniki je sedel, poslušal jih in popraševal ter jim tako modro odgovarjal, da so se njegovi umnosti čudili vsi, kateri so ga slišali. Starši se silno obvesele, ko ga ugledajo. Njegova mati Marija mu reče: »Moj sin, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te iskala z žalostjo!" Jezus kratko in prijazno odgovori: nKaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da raoram biti v hiši svojega Očeta?" Potem se vrne v Nazaret s svojirai starši. Pokoren jim je bil in rastel je kakor v letih, tako v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Posneraajte Jezusa in radi hodite v cerkev! Pobožna mati in njena sinova. Nekega velikega praznika reče pleraenita gospa svojiraa sinovoraa: »Oh, ko bi pač danes tudi jaz raogla iti v cerkev, da bi tam s pobožniki k Bogu raolila. A zame je predaleč hoditi peš v mesto, ker sern že tako stara, in naša kočija mi zdaj nič ne pomaga, ko smo konje prodali zaradi slabih časov. Njena sinova pa koj privlečeta kočijo ter se ponudita materi, da jo hočeta v kočiji v cerkev peljati, dasiravno je bila cerkev precej daleč. Mati res sede v kočijo, in plemenita mladeniča vlečeta kočijo. Vse ljudstvo je bilo živo ganjeno, videvši toliko pobožnost raatere in ljubezen njenih sinov. Od raestnih vrat do cerkve jim je nastiljalo pot s cvetjem in zelenim listjera ter radostno klicalo: ,,Blagor srečni materi in njeniraa plemenitima sinovoma!" Ta dva sinova sta se ravnala po četrti Božji zapovedi, ki se glasi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na zemlji!" Ljubila sta pa tudi Boga, zakaj vedela sta, da: Največja čednost na svetu je ta, ljubiti starše in Boga. Pred Bogom. (Memoriranje ali petje.) Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce; v nebesa zdaj pošljimo vse misli in želje. Ta dar presvete maše sprejmi od nas, o Bog; naj zbriše grehe naše in var'je nas nadlog. Iskanje glasu itd. — kakor v prejšnjih vajah. Uganka. Kdo pride prvi v cerkev? 11. vaja. s>  c. Črešnja. Črešnja je drevo. Raste na vrtu in rodi dober sad; zato je vrtno ali sadno drevo. Ima lepo, belo cvetje. Kadar cvetje odpade, prikažejo se črešnje. Najprvo so zelene, potem rdeče. Prav sladke so in okusne. Gotovo jih zelo radi jeste. Črešnjam podobne so volčje jagode, katere so strupene. Te pa ne rastejo na drevesih, arapak nizko pri tleh. Ne jejte črešenj, katerih ne poznate. Strupene jagode. Janezek najde v hosti grmič z lepimi jagodami. To so lepe črešnje, misli si. Utrga jagodo in jo pozoblje. Ker se rau je sladka in dobra zdela, jih pozoblje še več. Pa kmalu čuti, da mu ni dobro. Začne se mu v glavi vrteti, oči so rau nekako temne, da prav ne vidi in ves je omamljen. To namreč niso bile črešnje, ampak strupene jagode. Komaj je prilezel domov. Doraa odkritosrčno pove, kje je bil in kaj je storil. Urno mu dado toliko mlačnega rnleka in siratke piti, da je hudo bljuval; glavo pa rau zmivajo z rarzlo vodo. Komaj je tedaj še smrti ušel; le počasi je zopet ozdravel. Nikar ne jejte jagod, katerih ne poznate. Nedolžno se vam smejo zapeljivi sadki, utegnili bi pa prijeti celo za volčjo ali strupeno črešnjo. Slabo bi se vara izplačala sladkosnednost, morda bi celo umrli. Prepričali bi se, da: Kdor naukov ne spoštuje, zdravje svoje zaraetuje. Uganka. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rdeče kot kri, otrokora diši. Iskanje glasu itd. — kakor pri prejšnjih vajah. 12. vaja. & — z. Zvon. Zvon visi v zvoniku. Zvon je iz brona. V sredi ima kembelj. Zvon zvoni. Zvon vas zjutraj pokliče, da morate vstati, moliti in iti v šolo. Opoldne vas oporainja zopet, da je čas raolitve in kosila. Zvečer kliče vam zopet: BMolite in zaspitel" V nedeljo in ob praznikih naznanja vam, da je gospodov dan ter vas kiiče v cekev. Ako v rnestu ali vasi kaka nevarnost preti, ako gori ali preti povodenj, toča, oglaša se zopet zvon. Ko pa umrerao, nara zopet zvoni ter nas spremi do groba. Močni Janez. Bila je nekdaj mocna žena, katera je imela sina, ki so ga imenovali, akoravno je bil šele sedera let star, močni Janezek. ,,Mi smo revni ljudje", pravi mu raati nekdaj, Mzato glej in poišči si kako službo. Poprej pa pojdi v gozd in prinesi precej drv, da bora videla, ako si že dovolj močan, da te pošljem v tujino." Janezek je zelo žalosten ter prinese le malo butaro drv doraov. Zato ostane doma še sedem let. Gez sedem let ga zopet raati pošlje v gozd. Sedaj je pa bilo drugače. Smreke je izdiral, kot bi bile bilke, ter nosil domov, kot bi bile žveplenke. Mati ima sedaj dovolj kuriva za več let in Janez se poda v tujino. Vstopi v službo k skopemu kmetu ter ne zahteva za letno plačilo nič drugega, kot da sme kmetu ob letu eno zaušnico dati. Kmet ga pošlje drugi dan v gozd, da naj zvozi posekani les domov. Ker pa konjeraa preveč naloži, ne moreta se z mesta premakniti. Jezen izpreže Janez konje, jih vrže k drvam na voz ter privleče vse skupaj kot veter domov. Ko kmet to vidi, se prestraši ter z grozo misli na obljubljeno zaušnico. Ne rece vendar nič, ampak se vsede z vso družino h kosilu. Tu se gospodar prepriča, da Janez potrebuje vec, kot vsa druga družina skupaj. Prepriča se, da mu Janez poje v enem letu hišo in kmetijo. Premišljuje, kako bi se ga iznebil. Slednjič mu reče: ,,Moji ženi je padel pred par dnevi prstan v vodnjak. Splezaj doli in poišči ga." Janez uboga. Koraaj pa je bil doli, vržeta kmet in hlapec debele kamene nanj. «Stran s kokošmi zgoraj", vpije Janez, wone brskajo pesek v vodnjak." Sedaj vzarae kraet s hlapci v k.apelici zvon ter ga vrže v vodnjak. Ta naj pokrije Janeza. »Kako čedna kapica za mene!" sliši se iz globine. Sedaj jira ne ostane nič drugega kot mlinski karaen. Vržejo torej tudi mlinski kamen nanj. ^Stojte!" vpije Janez, »sedaj imam prstan, pojdite mi z luči, jaz pridera!" Z zvoncem na glavi in z mlinskim karaenom na roki se prikaže Janez. Kmet se zopet z grozo spomni na zaušnico, katero bo od Janeza ob letu dobil. Podari torej veliko denarja Janezu in ga odpusti. Močni Janez je potoval še več let po svetu ter si s svojo močjo pridobil veliko bogastvo. Slednjič se poda k svoji materi ter živi ž njo veliko let v zadovoljnosti. Janez je bil vedno svoji materi pokoren. Bog rau je dal zaradi tega veliko telesno moč. Ker je bil ubog, raoral si je po svetu svoj kruh služiti. Bog ga je obvaroval vseh nesreč. Vrnil se je doraov zdrav, vesel in bogat. Prepričal se je, kako resničen je rek: Le delaven in priden bod', zakladov našel boš povsod! Memoriranje. (Petje.) Zvonček. (Glej Slavček II. slran 3.) Ob zori zvonček poje: Zvoni »Mariji ave!": bim bom birn boin bim bom, molitve molim svoje, na delo hitel bom. Ob osmih v cerkev vabi: bim bom bim bom bim born, opoldne pa ne zabi vabiti me na dom. bim bom biin bom bim bom, minile so težave, spočil se jaz tud' bom. Preglasno poje časi: bim bom bim bom bim boin, veselje se nam glasi, tud' jaz vesel naj bom. Le kadar mrtvim klenka: bim bom bim bom bim bom, takrat je pesem grenka, pa kliče v večni dom. Zvonček. Potnik hodi po stezici, po domovju hrepeni; zvonček poje na gorici, čuj! večernico zvoni. * In popotnik se odkrije in posluša mili glas: -Zvonček ljubi, zvonček dragi! Ti k pokoju vabiš nas. * Sladko spite! vsem zapoješ, skrb težave odpodiš: kdaj li, zvonček, tudi srcu mojemu mir zazvoniš?" Zvon na poti. Otrok je bil, ki nikdar ni v nedeljo hodil k maši. In kadar zval je zvon ljudi, tedaj je bil na paši. De raati mu: BPozivlje zvon v cerkveni hram glasno te, in če ne greš, naenkrat on prišel bo jezen po-te." Na to otrdk: flKako le bi prikimal zvon po mene?" In že, kot šel iz šole bi, na trate gre zelene. Ne klenka, klenka v linah zvon, plašili pač so mati! A strah in groza! — zadaj on čez njive kolovrati. Otrok od straha samega ihteč kot v sanjah bega, da hudi zvon ne vzame ga in da ne skrije v se ga. Cez polja trate in steze čez hrib in cesto belo hiti, beži, kot veter gre, v cerkveni hram, v kapelo. In kadar na gospodov dan zvon zopet se razl.ga, tedaj ne čaka, da čez plan prišel bi spet po njčga. Po Goetheju — A. Funtek. Iskanje glasu itd. — kakor pri prejšnjih vajah. Šolski zvonec. (Glej Slavček I. stran 5.!) Zvon iz line. (Glej Slavček I. stran 5 in 6!) Zvonikarjeva pesem. (Glej Slavček II. stran 21.!) (Dalje prih.)