lejtnik 1923. junius 20. 7. numera. lLei§zee&ne verszke oovine Podg-ovorni reditel: LUTHAR ADAM v Piiconci. Pom. reditela : Fliszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evang. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce majo posila!i. Naprejplacsilo g-orivzeme vszaki ev. diihovnik i vucsitel. VSZTRUKOVCE! ., Szunce szvoje najtoplejse trake oszipava na zemlo, naj dozorijo one drage zlate vlati, stere nam je Bozsa miloscsa vu etom leti tak bogato szkazala i zraszti dala. Briiszijo sze zse kosze, osztrijo sze szrpovje, vsze sze pripravla k-onomi najznamenitejsemi deli, stero zahvalni zsnyeci med hvalecsimi peszmami odpravlajo. Nase goripozvanye, gorszkricsanye je pa zdaj: proti Sztrukovcom! Proti onoj obcsini vzemmo naso pout juniusa 29.9 v-steroj sze je telko dragi zlati vlati osznovilo na ha-szek nasoj cerkvi, domovini i cslovecsansztvi! Proti Sztriikovcom, gde sze je pred 200 leti naroudo KUZMITS STEVAN, z-koga dejl sze escse dnesz den hranimo; koga med szvoje najvekse szini racsunamo; ki je na vnouge razszipavao szvojega bogatoga zsitka kfncse; ki je v-szvojoj plemenitoj liibeznoszti do szvojega ltidsztva tomi aldiivao szvoje zsivlenye; ki je bio pionir i prvi kultivator nasega jezika ; ki nam je nase najvernejse brani-telszko i boritelszko rozsje: Biblio, v-materszkom jeziki dariivao. Hodmo v Sztrii-kovcc, gde sze je Kiizmits Stevana zibel zibala; szpunmo szvojega szrdca naj* szvetejso duzsnoszt i aldtijmo toga dusevnoga uriasa velikomi imeni naso globoko zahvalnoszt! Hodmo mi evangelicsanci, vejm je Kuzmits Stevan predvszem nasa precinba ino gizdoszt! Ali v-Sztriikovce majo prihajati cejloga Prejkmurja szlovenszki jezik gucsecsi vszi prebivalci, vejm j^Kiizmits Stevan po onom jeziki piszao, onoga jezika je bio prvi najveksi boritel, po sterom nasz je vcsila gucsati, Boga moliti nasa mati! I naszlednye v-Sz(rii-kovce, na nas radoszti szvetek majo prihajati vszi Jugoszlovani, vejm je Kuzmits Stevan vszej nasz rejcsni kincs nej z-ednim dragim dzstindzsom obogato! Juniusa 29. hodm > vszi, brez razlike vere i jezika, v Sztriikovce; naj ono, ka je Kiizmits Stevan med szkuzami szejao, mi z-radosztjov zsenyamo! Sztran 76 DUSEVNI LISZT junius 20. Nasa sinyorija de Kiizmits Stevana dvesztoletnico na nyegovom rojsztnom meszti pouleg szledecsega prograina szve-tila z-zacsetkom popoldnevi ob 2-ma voroma: 1. ^Dika, cseszt i hvala" (od Kapi Gyu!a, popeva mejsani khorus z-szprevajanyem Sztriikovszkoga igre khorusa) 2. Odpretni govor i moiitev (drzsi Kovats Stevan sinyour.) 3. ,,Visziki Boug, szveti Ocsa" (od Fove-nyessy Bertalana, popeva mejsani khorus, z-szprevajenyem igre khorusa.) 4. Szvetesnyi govor (drzsi Siftar Karoly bodonszki duhovnik ) 5. ,,Goszpoud je moj paszter" (23. zsoltar, od Karpati Sandora, popeva mejsani khorus, z-szprevajanyem igre khorusa.) 6. ,,Ktizmits Stevana szpoumenek" (piszao Fliszar Janos, deklamaliva Vucsak Lajos.) 7. ,,Boug je nasa obramba" (46. zsoltar, od Kapi Gyu!a, popeva mejsani khorus, z-szprevajanyem igre khorusa.) 8. Kiizmits Stevana zsitek i delo (piszao i goriprecste Luthar Adam pticonszki diihovnik) 9. Peszem z-heberszkeopere Sulamith (od Goldfadena, popevle goszpodicsina N. N. z-szprevajanyem igre.) - ' 10 Peszmi, piszane po Kuzmits Stevani (deklamaliva N. N.) 11. ,,Nebesza glaszijo diko Bozso" (19. zsoltar, od Kapi Gyula, popeva mejsani khorus, z-szprevajanyem igre ) 12. ,,Cslite Bozsi evangeliom"! (od Santha Karoia, dekiainaliva goszpodicsina Siftar Irma) 13. Romanc z opere Suitan (od Vero Gyiirgya, sztranni roug soio, naprejda Gyergyek Stevan, z-szprevajanyem igre.) 14. ,,Trdi grad je nas Boug zmozsni" (ob-csinszka peszem, szprevaja igre khorus.) Peszmi ino igre do vsze pod mujszter-szkim vodfsztvom Bako Karola, Sztrtikov-szkoga kantorvucsiteia, naprejdane. Po naprejdanyi toga programa vu ogradcseki Siftar Stevan gosztilnicsara v puzsavci szkiipna gyiizsina i pleszna vesze-lica bode. * , ..¦ w ,. Sinyorije szpraviscse. Kov^ts Stevan sinyor szo szejo odprli z-naszlediivajocsim lepim govorenyem : Postiivani gyiiles ! Kak Ooszpodnovoga vinograda, nase evangelicsanszke cerkvi ponizni delavci szmo sze szpravili vkiip, naj vred szpravimo nase Podlisztek. Dragocse podpora. Pfszao : Fliszar Janos. %a je diihovnik na posti 1000 koron pejnez doubo, sze je frisko razglaszilo med liidmi i vti edni bogine nevoscsenoszt pobddilo. Tou je zse v-najvecs mejsztaj tak, (vovzemem one, gde je nej tak) csi cerkevni szluzsbenik kai md, nyemi opo-na^sajo, ka je zsnyuvoga dober:—od zsivoga i mrtvoga dobi i. t. v. Csi pa nika» nema, te ga pa ponizsdvajo, ka je koudis i oni ga morejo hrdniti. Pri Lajos diihovniki je tiidi tak bilou i etak-sa zgovaVjan^a szo bilacsuta : Dobro, ka je doubo-kamcsi nede vszigd^r • proszo. Boug dragi sto nye-mi je donok poszlao? Sto? Odgovori spotlivo Szkisz-nyivec Andri: ,,Jasz szem nyemi pravo na gyiilejsi, ka da je nam pouv Boug dao, naj on tiidi nyega pro-szi i tak je viditi, ka szem ga v-dobro meszto poszlao ¦» .... Nej je zoubszlon z-taksov navdii-sevnosztjov predgao i napr^j noszo: gde je nL\- veksa potreboucsa, tam je najblizse Bozsa pomoucs —odgovori Lakos Miska.— Tou je nyemi lehko bilou vo szpiszati z-Biblie i nam predgati, pravi nadale Trdovn^a^k Abel. No zdaj sze donok zasziple —prdvi Blekas Oabor, 400 koron je pro^zo na leto i zdaj zse naprej ma na 2l/a leto, zdaj mo tecsasz vendar pokoj meli.— Tou je isztina, ka je popa zsitek najlezsejsi na szvejti, — pravi nadale Ouba sougorw od zsivoga i od mrtvoga dobi, vsze nyemi gotovo^pride, nevzeme nyemi ni szuhocsa, ni mokroucsa, nej tocsa, ali mraz i vsze tou k-senki brezi trtida, nej tak, kak nevolen kmet, ki noucs i den dela i v-ednoj kratkoj vori cejloga leta trud i szad vesznoti zna. Jeli szte zse csiili, ka bi stoj 1000 koron tak nalehci doubo ? — Zndte ka ?xod-govori Prpras Ferko — te dni je niksi varaski laj-kosa hodo pri nyem, Boug zna z-kaksov zvezov je vkiip prikapcseni— ali je ]e pa na lotrijaj doubo ! «Naj szi je dpubo odkudste» odgovori Neprivolim Misica — 6d mene nedobi dragocse podpore. Zato ka bi on szvoje Frdjle vu varaski sol^j za goszpo-dicsine d^o vcsiti i cifraszto oblekavati, krscsake i v-leti rokavice nosziti — nase cseri pa morejo donr.a zsmetno delati. (Nadalj^vanye pride;) majus 20, DUSEVNI LISZT Sztran 77. cerkvi dugovanya, falinge, pogocsimo szi od deia na prisesztnoszt gledocs. Pouleg odlocsenya lajnszkoga gyiilesa szmo v Piiconszkoj gmajni prisli vkiiper i tou priliko popadnem, da moje najvekse prestimanye vopovem etoj nasoj naj-prvoj gmajni, nve navdusemni voditelom, na dldove gotovim kotrigam, ar szo oni vopokd-zali, ka je zsiva vera dneszden tiidi gore giba-joucsa moucs, vodoprinesze tiszto ttidi, ka sze za nemogocse vidi, ar szo oni eden lejpi farof, dvd zvon,1 szpravili, za szvojo cerkev tak velki aldov prineszli, ka szo sinyorije ove gmajne vszevkiip niti polovico nej aldiivale toga, ka szo piiconszki gmajnarje szami. Dobrocsinejnye szamou szebe hva"li, ali jasz donok nagnem prestimanya zasztavo pred piiconszkov vrejlov gmajnov ; nye vsze kotrigami i voditelom, i gda Bozsi blagoszlov proszim doli na nye, tiidi sze | viipam, ka de eti szkazana plemenita pelda bii- j dila sinyorije ove gmajne tiidi, na vernoszt k- | vadliivanyi, na gotovnoszt do aldovov. | Letosz bode 140 lejt tomi, ka szo eti v j Piiconci gorposzvetili to prvo evangelicsanszko cerkev, edno prouszto gyiimlo. Od toga gyiimla do vezda"snye cerkvi z-trejmi zvonami. sole na stok, modernoga farofa je doszta stacij pelalo. Doszta bojiivanya, velki aldovov, plemenile moucsi i obri vszega Bozse pomoucsi i mi-loscse je trbelo k-tomi, naj sze v 140 leti etaksi naszhaj doszegne. Ocsakov dtlhi, steri eti okouli nasz plajutajo, kamni, stere je cerkvi liibezen eli vkiipznosziia, tou pravijo nam, ka je nasa cerkev, dokecs sze vu szrdci liidsztva vkorni, nesztrejblena, ka jezerov, velike vno-zsine iilerje vekso moucs znamenujeio, kak par bogatcov zla't, ka evang. cerkev,' csi nyene koirige trdo vkiipdrzsijo, niti peklenszka vraia neobladajo ! Takse ratanye szmo prevecs polrebuvali do etimac, ali najbole \u vezda'snyi zsmetni cajli. Lajnszko leto szem sze v mojem napre-da'vanyi escse szamo od zmenkanya evang. vu-csiielov touzso, zdaj sze je zse pouleg odha-janya szpraznilo edno diihovnika meszto tiidi, stero dopuniii nenuemo. Vszegave.cs prevecs zsalosztno znamejnye je tou i vszaki evang. vernik, steri szvojo cerkev lubi, more goridjati vu szebi pitanye: Ka bode z-nase cerkvi, csi !ou nadale tiidi tak bode ; jeli sze neraztepejo ovce csrejde brez pasztera ? Prottomi szamo edno vrasztvo jeszte, csi zse drzsava ne pres-lima evang. diihovnikov i vucsitelov delo, csi zse drzsava neprevidi vadliivanya i vadltivansz-koga osznav!anya veliko znamenitoszt, te donok evang. cerkvi kotrige morejo postiivati i presti-mati diihovnikov delo. Do tega mao je najmre taksi polozsaj, ka diihovnicke dva verta ma*jo gda zapovedavati trbej, a i ntednoga nemajo, gda diihovnikom posteno zsivlenye trbej ogvii-sati. Drzsa^va na vernike, verniki pa na drzsavo tiszkajo to dtizsnoszt, i tak sze nemremo csiidi-vati, csi na szlejdnye zgiibijo potrplivo.szt, nav-dtisenoszt szvojo pod teiovni szkrbi pogibajoucsi paszterje i nega ga, ki bi na meszto odhaja-joucsega diihovnika zse!o pridti. Szpraznijo sze sole, zaprejo sze cerkve ! Proszim cerkvi vszako kotrigo, naj szi premislavajo od toga oumurnoga pitanya i naj szpuni vszaki vernik prouti szvojoj cerkvi szvojo diizsnoszt, naj posluje, lubi i z-aldovi podpera dusevno Nmater, evang. ceikev ! Veliko szkrb moremo obrnouti na vadlii-vanszko oszoavlanve mladensztva. Na tom sztrani drzsava velike zadeve vala pred nase delanye, ar pri vere navuki tiidi szili szlovenszki ,,knyizsevni" jezik. Prepiszati je dala v-sztarom szlovenszkom jeziki stampani Kardosov kate-kizmus na »knyizsevni szlov. jezik« i toga scse oktrojirati na vszakoga vere navuka. vucsitela. Nase sztaiiscse je od zacsetka mao tou bilo, ka szamo po nasem sztarom szlovenszkom ma-terszkom jeziki lehko vcsimo vere ndvuk, ar je tou riase Bozse szluzsbe, Biblie, peszmeni- i molitveni knig jezik. Jasz szem ogvusani, ka z-vodrzsa'nyem tou nase pravicsno dugova'nye obladati more. Prevecs znameniti sztopaj szmo \c-inoli v preminoucsem leti te, gda szmo evan^. vere jiavucsne knige dali vostainpati i ie vu rouke roditelov i dece polozsili. Verenavuka vcsenye je vu vecs meszti taksim te^skocsam podvrzseno, ka vszdka rodileikii:ya za szvojo najszvetejso duzsnos/t niore drzsali vcsenye szvoje dece vu vere navuki. To dejte sze z-one matere szpo-mina nazaj z-najveksov zahvalnosztjov i liibez-nosztjov, stera je nyemi nej szamo zemelszko hrano, nego nebeszko hrano tiidi dala vu vere navuki. • Vo je dala nasa sinyonja »Evangeli-csanszki kalendari« i od preminoucsega Adventa mao vodava cerkevne novine ,,Diisevni Liszt" Sztran 78. DUSEVNI LISZT :nius 20. tiidi. Z-temi r.ej szamo diisevno hrano, pa escse pravo hitheranszko diisevno hrdno 2.se-lejmo dčiti nasim vernikorn, nej szamo nase cerkevne pravice scsemo braniii z-rozsjom stampa, r.ego szpoznati scsenio dali nase ne-voule z nasimi dalesnyimi vere brati, naj tak sze na nyihovo bratinszko podperanye tiidi Jehko naszldnyamo. Csi dalecse vu Ameriki prebivajoucsi nasi bratovje i szesztre csleio nas Kalendari i nas Liszt, nazaj sze miszlijo na szvojo rojsztno zemlo i vu vn(iugi nyi sze goriobudi, v-drugi pokrepi drzsa"nye k-sztaroj lutheranszkoj cerkvi i prouti daiecsnoszti sze ifak neodtrgnejo od nasz, vu duhi szo z-nami, vu bojiivanyaj nasi nam na pomoucs hitijo. ¦-¦'¦ :. >, Vu nasoj ve7dasnyoj tezskoj sztcfvi bojdi nas govor: ,,Vodrzsali, vu Bougi sze viipati, k- vadliiv^n^i nasemi sze drzsati"! Tak obladanye nase bode ! ,..;/*": :..V; -;¦ (Nadaljavanye pride.) ¦ ¦-- Prejkmurszke evang. sinyorije prosnya. Liibleni bratovje i szesztre! Jezus po zemli hodecsi je vszem nam eto zapouved dao: »Idou-csi predgajte govorecsi«: Ka sze je priblizsalo kralevsztvo nebeszko. Nemocsne vracste, gobave ocsisztsavajte, mrtve zbiidjavajte vrage zganyajte! (Mate X. 7. 8.) Nasz sze tlidi dosztajajo Gosz-podnove ete recsi. Li szamo te szlejpi nevidi, ka vu zdavnyem vrejmeni, gda szo ludje li pejneze drzsali vise vszega, — pejnez je bio on bolvan, okouli steroga je cslovecsansztvo klecsalo. Ete indasnyi szvejt je mino, te bolvan je vsze one vkano, ki szo ga csesztili i pred nyim klecsali, ar od dneva do dneva vszebole menye vala, vu vrejdnoszti pomenkava, z-recsjouv: te bolvan vmera. More pridti eden nouvi cajt; i zse sze priblizsava, vu sterom Krisztus včksi i odicse-nejsi bode, liki je bio gdakoli; vu sterom vo-odvijemo nyegovo zasztavo i ete pograzsdzsa-joucsi szvejt podzajemo Jezusi z-onov liibez-nosztjov, z-onim duhom, z-sterim je on na krizsi szmrt sztrpo za nasz. Szpravicsano je, ka brezi Krisztusa nem-remo nika doprineszti. Visziko zvisavajoucsa szvetszka moudroszt, kultura, z-sterov szmo sze I nateiiko prestimavali, sze je za prazno, za lilad-no poszvedocsila, nej narn je szp^avila blaj-zsensztv^a i da nema pravoga zdrzsetka, sze 1 dneszden zacsa riisiti. Nega ciruge pouti, kak nazaj sze povrnouti k-prvejsemi, prousztomi, ali i postenomi zsiiki — - nazaj k-Krisztusi, z-koga j poraocsjouv szo vsza mogoucsa, ar je vu nyem ¦ polozsena vera tak krepka, da brege i pecsine ! 8ene- •¦¦-¦-". ;,...^r:>-;r. i,i-- ."- -V-.' ; i Prekinurjtievtingeiicsttns/.ki vornici, lil- j bleni bmti i szesztre! Krisztus je i kvam po~ | szlao te szvoje, naj vam glaszijo nyegov evan- ¦ geliom. Poszlao je te szvoje k-tim nevolnim, k-I tim zgtiblenim, naj nye od htidoga diiha, od | vrajzse oblaszti ocsisztijo, te betezsne po Krisz-| tusa liibezni zvracsijo, te mrtve gori obiidijo. Krisztus nam na preberanye niha. Pitanye je csidi zselejmo bidti ? Jeli etoga szvejta, ali pa nyegovi ? Pitanye je etak: jeli edna posziihsena, mrtva, ali pa edna zsiva, zelenecsa vejka zselej-mo bidti na drejvi krsztsansztva ? Nemiszlimo, ka Krisztusa z-nisterim na-vadnim prihajanyom vu hizso bozso, ali sziro-rnakom dariivanov nisternov korounicov szmo zse popolnoma vadliivali! On doszta vecs zse-lej od nasz! On szrdce nase zselej, naj cejlo szvojo moucs vu nyegovo szliizsbo posztavimo. Nasa evangelicsanszka vera nemre bidti nam szamo edna taksa mehka biazina, na steroj szi mi pocsivamo i segavo tou nazvesztsavamo: hvala Bougi zse sze nedrzsimo ,,k-gresnomi nehozsicsnomi szvejti«; nego ona more edna taksa zmozsna moucs bidti vu nami, da odne-szemo evangeliom, to liibeznoszti vero k-onim tiidi, ki nyou szpozna.ti nemajo prilike, ar je ie sziromastvo, ali vere navuka nepopolno vucsenye vu tom prekratilo i zasztavilo. Ka naj vu nami bodoucsa krepka moucs i navdiihsenoszt zvracsi vsze, stero je vu veri nasoj betezsno i nema-ratno; mlacsne diise ocsvrsztimo, da sze bojii-jejo vu szvetszki sze povodjavajoucsinii grehs-nimi vrajzsimi diihi i ober nyih z-Ki-isztusom obladnoszt zadobijo. Nasa evangelicsanszka szv. mati ceriev je eti v Prejkmurji jako betezsna, nisterni jo zse na szmrtje betezsno drzsijo i szkrivoma sze radiijejo vu szvojem csarnom diihi onomi dnevi, da ona mrtva vorazpresztrejto lezsala bode i oni szi k-obilnoj trbini szedejo. Ali escse szmo nej tam! Tou sze szamo tak vidi! ,,Ta deklics-ka szamo szpi"! Ar csi sze ji li szamo deszet junius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 79. zsivi evangelicsancov naide vu nyej, teda Goszpoud za ti deszeti volo nedopiiszti prepraviti nye, nego jo zbiidi na nouvi zsitek. Vu Diisevnoga Liszta preminoucsoj numeri szmo zse naznanili, ka je sinyorszki gyiilejs do-koncsa, da vu Kiiharovom hrami v-Szoboti zse na jeszen ,,Dijanez potrebiivalo. K-koncovi dece i na nye pazecsi oszob hranenye tiidi aldov bode zselelo. I ravno tii pokazsemo vo, ravno tii sze denemo na probo, stera szmo vise pravili: Jeli szmo zsiva i zelena, ali pa sziiha mrtva vejka na drejvi krsztsantva? Zdaj mo meli priliko pokazati szvejti, jeli zsive vu nami vera? Jeli lubimo Krisztusove te rnulicske? Gori oproszimo eto pout v-prvoj vrszti duhovne pusztere, ki kak Krisztusovi szlugi i evangelicsanszki dus verni paszterje i vari-vacsje, da vu cerkevni predgaj preszvejtijo ver-nikov szrdca, zarazmiti dajo szvoiim gmajna- rom: kaje vera. brezi dejl dobroga csinejnya li prazna, mrtva, ka szmo nej pravi zsivi Krszt-sanye, dokecs nasi blizsnyi liibeznoszt z-csinej-nyem, z-aldiivanyem, z-dobrimi delami nepo-szvedocsimo. Eto je ta najvugudnejsa prilika! Podperajmo tou prvo evangelicsanszko liibez-noszti nasztavo: Kuliarov Dijacski Dom! Postuvani cerkevni ocsevje, kuratorje! Csi nasa evangelicsanszka vera zsiveti scse,. teda more griintati, od szvoje vrejloszti vu csi-nejnyaj ma szvedocsansztvo djati. Szpravte vku-per obcsine vase vernike, zgovarjajte, pogu-csavajte szi od toga, kakda bi mogoucse bilou najveksi aldov prineszti na tou szveto, vszej nasz sze dosztajoucso nasz(avo. Li csi bomo za Krisztusa delali, de cvela i raszla nasa szveta mati cerkev evangelicsanszka.! Liibleni vere nase domanji! Evangeli-csanszko szveto nase vadliivanye eti v-Prejkmurji nej szamo kiimrati, nego zsiveti, csiniti, liibiti, szvejtiti i z-aldovmi Bozso diko podigavati more. Za taksega drzste te Kiiharov Diacski Dom, liki vszej nasz obcsinszko, szvojo na-sztavo. Bojdimo vszi edni, edne pameti, ed-noga razmejnya pri etom dugovanyi, tak de i diih Bozsi znami i blagoszlovi delo nase. Szra-mota na onoga, ki sze pri etom szvetom deli na sztran namejni potegnoti i nescse pouleg pre-moucsi szvoje nyemi szliizsiti. Vu vkiipdrzsanyi, vu vjedinanyi je ona velika moucs, stera to ne-mogoucse vcsinf. / kvam sze ttidi obrnemo i kricsimo, liibleni vu Ameriki bodouc&i bratje i szesztre, ki dalecs od douma i krvi vase bodoucsi, szte zse vecskrat szvedousztvo vcsinili liibezni osztavleni bratov vasi. I kvam sznio poszlali prosnye nase, vu steri pomoucs proszimo od vasz na ete szveti cil. Csi szi vcsaszi, vcsaszi zmiszlite na ono milo meszlo, gde vasz je zibel zibala, gde mila mati gucsati i moliti vcsila, na eti bodoucso zslahto, znance vase, na soie, v-steri szte sze vcsili Bouga szpoznati, na cerkvi, vu steri szte na szveto vero vaso okrsztseni, vu steri szte kak gingave ovcsice szvete matere cerkvi dragi navuk vu szvoja gingava szrdca notri vcejpili: premiszlite szi, ka vasz szamo na tejlo gledoucs loucsi od nasz globoko nezmer-jeno mourje, vu diihi szte vkiip znami i kak i mi nesztanoma na vasz miszlirno; neszpozabte sze z-nasz; neszpozabte sze vu zmenkanyi Sztran 80. DOSEVNI LISZT junius 20. bojiivajoucse szvete matere cerkvi; neszpozabte sze z-ti mali Krisztusovi! Poszvedocste, ka szte z-nami navkiip zsiva, vkiip obcsiitna dobra bratja i szesztre jesztete! Od Kiihar zvanoga Diacskoga Douma pre-reditvi sztana vu Diisevnoga Liszta najblizsanyi numeraj bodemo naznanyiivali, da naj znajo po-stiivani vernici nasi, nakeliko sze priblizsava k-szvojemi cili i zvrsitvi nasztava eta. Na szveto naso matercerkev od vszamo-goucsega Boga blagoszlov proszecsi i nyou vu gmajn nasi vrejli vernikov dobrovolno pod-peranye poracsajoucsi, osztatnemo z-odlicsnim '. postuvanyem vu Boga Ocse, Szina i Diiha szvetoga imeni Luthar Adam sinyorfje cerk. zapernfk, Kovats Stevan sinyor. Zaviipaj na Goszpodna. (N o u t a : z-szrdca zselejm, ka pravim. Szlovencsena po ¦POLGAR SANDORI.) Zaviipaj na Goszpodna Szvoje poti, cslovek! Csi te tezsi nevola, ¦ ''•'" On ti da pocsinek. Ar ki ravna nebesza, Szla"vi oblak, voter : Da ti szvetlosztso szunca Z- liibeznosztjov vkiiper! Vu nyem nihaj do szrnrti v'; Szidro vtipaznoszti, On te pripela k-broudi, Szkrb na tebe noszi. Csi sze b^r miidi pomoucs, Trousta szi ne najdes : Premine zsaloszti noucs, Csi li vu nyem verjes. Tihe minute. j uGde je Boug, moj sztvoritel, steri \ na zahvalno peszem gene vu noucsi" ? j Job 35, 10. Szvejta vora k-polnoucsi ide. j Noucs je vu zsitki ltidsztva, noucs tiidi vu j nasoj drzseli na vszej presztoraj. Vu vnougi krsztsanszki vere zsftek sze tiidi notritiszkajo szence noucsi vu formi raz-locsnoga szkiisavanya i nevole, zmecsave ! i betega. Med tem sze vnougi navcsijo mrmrati, tozsiii sze i sztaratu Boug nasz toti da poniziti, ali nej pogroziti; i csi nam taki vode nevole do diise szegajo, Bozsi szinovje donok escse vu najkmics-nejsoj noucsi znajo hvaliti szvojega Gosz-podna, kak Pave! i Sžilas vu temnici vu Filippiszi (Ap. Dj. 16, 25.) Z-mrmranyem i sztaranyem szo Izraelitanci razszrdili szvojega Boga, ali nevkleknyena vera ed-noga Mozesa je obranihi liidsztvo. Szta-ranye i caganye kmicsne prikazni posz-tavla naprej, a!i hvalecse szpejvanye vu noucsi je odzsene. Sto hvalodavajoucse peszmi popevle vu noucsi, on sze ne touzsi za vo!o nepravicsnoszti i neszpoz-nanya, nego miroven bode vu Bougi, steri je nam na pomoucs. Hvafodavajoucse peszmi vu noucsi obeszeljavajo i znasanya moucs davajo escse pod' najtezskejsim bremenom. Csi vore brez szna z-hvalo-davajoucsimi peszmami napunimo, hitro odi-dejo one. nSumma rejcsi tvoje je iszlina". Zsolt. 119, 160. Te govor je eden glasz z-akkordov zsoltarszkoga szpejvnika hva-lecse peszmi Obri Rejcsi Bozse. Nescse on z-tem naturno praviti, ka Bozsa Rejcs nema nikse driige lasztivnoszti, kak szamo isztino. Od vnouge driige prvotoszti Bozse Rejcsi gucsi ocsiveszno vszaki versus toga cejloga dugoga zsoltara. Ali szpejvnik tou scse praviti: Bozsa Rejcs je od zacsetka do konca isztinszka, vu nyej sze szploj nikaj nenajde neisztinszkoga. Z-tem sze glihajo vnouga druga szvedosztva: 4. Mozesa 23, 19; 1. Samuela 15, 29; 2. Samuela 7, 28; Janos 17, 17 itd. Nav-csimo sze pa z-toga troje ! 1., Toj Rejcsi moremo mi tiidi vero brez gordanya darii-vati do te najmčnse malenkoszti. Na nyou sze mamo nihati z-punov mirovnosztjov vu vszakoj bivoszti. 2., Escse to najlepso i visziko donecso cslovecso rejcs moremo vszigdar vardenoti pri nevkanyenoj Bozsoj Rejcsi, i nyej nikak nejvervati, csi vo ne-presztoji te vardevni kamen. 3., Nasz na-teliko "dajmo prehoditi z-szv. Bozsov Recs-jov, ka vu szvoji lasztivni recsaj vszigdar junius 20 DUSEVNI LISZT Sz(ran 81. bole ino bole isztinszki bodemo. Kf je z isztine, poszliisa recsf moje. Zsitka knige. ,,Ne bloudite: Boug sze. ne da osz-niijavati". Galat. 6, 7. Na Krisztusovoga v nebo zasztoplenva den 1881. leta szta sla dva brata nej dalecs od Kappel vara-seka- kre edne jezerk mimo. Tam szta vidila na vodi edno ladjo, vu nyej 5 liidi sztaroszti od 16—27 Iejt. Gda szo tej za-glednoli kre jezero idocsiva dva brata, prouti nyima szo brodarili i pravili: ,,Dnesz mi ttidi v nebo zasztoplenya szvetek bomo szvetili, no pa szploj nacsi, kak vidva. Vidva ta vu cerkvi szvetila, ali mi pa eti na vodi bomo szvetili." Meli szo z-zsga-nicov napunyene glazse i .szo je oszmija-vajoucs drzsali visziko. Midva szva k-ed-nomi diihovniki bila pozvaniva, naj pri nyem ete den prezsiveva. Proti vecsaii szva prisla nazaj k-isztomi meszti i vnougo ltidi szva vidla tii, steri szo z-branecsimi ladjami i stangami vu vodi preiszkavali. Eden poznanec naj obercse: -Csiila szta vidva tiidi to grozno neszrecso? Petero liidi sze je vtoupilo!" Na prisesztno ne-delo je bio szprevod tej 5 mladencov. Pri grobi je doticsni dtihovnik v-oumurni re-csaj predgao turobnoj obcsini. Ali midva te v:nebo zasztoplenya den, dokecs va zsivela, nigdar vecs nepozabiva. Verjeva i znouvics szva szkiiszila, ka Boug sze ne | da oszmijavati. Kokous i vucsa jama. (Fabula.) Ednouk je edna kokous krakrivala, kra-krivala okouli hrama i pod zasztrzsom grenola. Kak sze je tak dobre voule, brezi szkrbi veszelo ta hranila, niscse nevej kak, — kak nej — eden mali kamencsicsek nyej je doj z-sztrehe na glavou szpadno od steroga sze je vu szvojoj kratkoj pame-ti jako, jako presztrahsila, glaszno kricsecsa: ,,Jaj, jaj, jaj, nebe szpadaj, zemle troszaj, na glavi mi je vrzsaji i bejzati zacsala. Kak te krics kokout csuje i bejzsanye zaglčdne, jo csiidiiva- joucs pita : ,,Kama sztrina, kama tak naglo" ? Ona pa kricsi: ^Jaj, jaj, jaj i tak nadale, bejzsi i ti pajdas bejzsi, csi pamet mas"J, Bezsita zdaj zse dva ! . . . Vara nyidva zavec i pita: Kama bezsita, kama? -- Nyemi tiidi te odgovor data i opomeneta ga naj i on bezsi. Zavec sze-tiidi k-nyima pridruzsi i btzsijo brezi parneti zdaj zse vszi trije. Potom tiidi szrna, bodra leszicai naszlejdnye goszp. vuk. Vszi szo vnejmar bejzsali, kak szo najbole mogli, escse i vecser ie ji nei sztavo. Bezsijo v-kmici po gousztsi, trnyi, glo/.sdji, ssetalji, dokecs szo nej vszi notri szpadnoli vu vucso jamo, gda szo tak dale bejzsati nej rnogli, ¦-- szo !iejnyali. Nej szo do-szta marali, kamcsi szi do gojdne vopocsinejo i teda cajt bodo meli okouli poglednoti, v-steri kraj je oszlobodjejnya pout? . . . Edna neszpa-metna kokous kelko sztvari zmejsa i v-pogiibel pritira! K-tomi priszpodobno pripetje sze je po-nouvilo, nika raalo v-novejsoj i k-vezdasnyemi polozsaji primernoj posztavi, stero csi nebi tak' oumorno bilo, bi zaisztino szmeha vrejdno bilo, ar nam kazse doticsni faktorov neobhodnoszt, szta-nanepoznanoszt, i nescsemo praviti ma bidti nika malo netrplivoszti i z-tej zhajajoucso neo-rasztenio (idegesseg), pouleg stere ta bijejo, kama nej trbej, tiszto iscsejo, stero nega i z-szilov namejnijo bejlo na csarno, ednako na krivo obrnouti. Tak da cslovek scsejoucs, ne-scsejoucs, vidi vo z-zsakla sztojecse skramble i pod obrazom pravice iszkajoucso odiirno krivico. Evangelicsanci na sziromaski gmajn gori zmaganye nej szamo eti prinasz, nego po cej-lom szvejti: v Ameriki i Europe vszaksem or-^ szagi cseresz leta nikelikokrat niaio segou do-brovolne aldove poberati i taksega hipa na te racsiin Bozso szluzsbo drzsijo vu cerkvi, k-steroj priliki diihovnik primerno predgo drzsi i popejva sze na tou zgotovlena cerkevna peszem, vu ste-roj sze biidijo vernici na darovnitoszt, naj vu szi-romastvibodoucse szvoje brate zmtignjo,¦ nyih szlabo ladjo pogroziti nedopusztijo, ocsakov vere vrejloszt naszledujejo i pomagajo ver