de. za
*€wua
■ f. 'k,
.3tó,
A yr&ttvut, e.‘ S6
(*3) ffons. LtC/iK^
Maročnfca listo :
Clio teto	;	.	K	50“—
Pol teta .	,	.	,	26‘—
Citrt teta	.	;	»	13'—
Zunaj Jugoslavije: Čilo teto	.	.	,	66.—
fsiaiBesi® številke
«a štirih straneh 60 v.
ffsilniitvo i.cjfravništvo: SSajifeor, Koroška ulica Hi I. — Telefon št 220.
108, iièvilkaì.
Wémmmemmm šlevlliss fftün© 60 Timurjev®
3Ie»«iwI®esi polUléen lisi mm sIoYensbo IjndslTo.
iiwiiSBag>m«»a»«naa8BBi(B8E«s&M8mB»^gssmmBa«K5ss»^
' Maribor, die 29» septembra 1920,
inserati all oznanila
se računajo po K Ut od enoredne pefitvrste pri večkratnih oznanilih —■	popust
„Straža“ izhaja v pon deljek, sredo in petek Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se mor» govoriti vsak dan oi 11. do 12. ure dopoldne
Letnik XIX
Jadransko
Časniki pišejo, da se bo TlrumbiS pogajal s Sforzo, pogajanja med našo in italijansko vlado se bodo obnovila — kakor, da bi se bili sploh že kedaj pogajali! Marsikateremu beguncu je pritem morda, vstrepetalo sroeC „Vrnil se bom kmalu zopet na svoja kršna kraška tla.“
Ne pričakujmo preveč! 'Jadransko vprašanje stoji za nas slabo, zelo slabo. Naš zastopnik doktor Trumbič pojde k tem pogajanjem takorekoč golorok. Mi smo prepustil Italijanom popolnoma brez boja vse postojanke, raz katerih bi se bili morali braniti, fiu-metaii smo iz rok kar na suhem vse visoke taroke , s katerimi bi morali priti.
Pomislite, kako naj stopi naš zastopnik sedaj v ta pogajanja! On se ne more sploh nič pogajati, ani pak bo moral samo poslušati, kaj hočejo Italijani. Za pogajanje moraš imeti nekaj v rokah. Eden ima denar, drugi pa kravo, pa se pogajata med sabo, za koliko denarja hoče dajti kravo, A mi sedaj nimamo v rokah ničesar, s čimur bi se mogli pogajati, Italijani so zasedli slovenske dežele do črte londonskega, dogovora in še daleč čez. Stoje pravzaprav pred Liubljano in ako bi se ne bili tako hitro zedinili s Srbi, kdo bi jih oviral, da ne zasedejo tudi Ljubljane in Trbovelj. Na Koroškem imajo vsa važna železniška križišča, Beljak, Sent Vid, tudi v Celovcu so kakor doma. Zasedli so Reko z okolico, Istro, Dal „ maeije kolikor so hoteli, a ostali del Dalmacije se nahaja pod amerikanskim in francoskim nadzorstvom
Kar so Italijani hoteli, to so zasedli in še rano go več. Sedaj žele in čakajo,, kedaj pridemo mi, da se pogovarjamo. Kolikor dalje čakamo, toliko ugodnejši je zanje položaj. Ententa, v katero smo zaupali, postaja od dne do dne slabejša. Francozi in Angleži gledajo samo, kako da bi se prikupili Italijanom. Tega jim niti ne smemo zameriti. Vsakdo išče predvsem prijateljstvo onega, ki mu je lahko koristnejši v politiki, kdor je močnejši, Italijani so pa veliko močne]-' ši in vsled tega tudi ententi 'koristnejši, kakor pa mi. Amerikanci so se umaknili Menda so nam v jadranskem vprašanju naklonjeni, toda sama njihova na-klonjenost nam ne bo pridobila niti ene kraške vasi, pritiska pa na Italijo ne bodo izvajali nobenega.
vprašanje,
Položaj je torej tak: ententni državniki pravi-ja, da jih. naš prepir z‘Italijo nič no briga. Poravnamo in dogovorimo naj se sami. Mi pa nimamo v rokah ničesar, s čimur bi se pogajali. Sedaj mora biti jasno vsakemu, kako zagrešena in zavožena je bila naša zunanja politika od začetka. Dr. Trumbič se je postavil takoj od začetka na stališče, da je bolje, a-'ko se odreče slovenskim zemljam misleč, da bo tako lažje rešil Dalmacijo, Srbski državnjiki, kakor g. Momčilo Ninčič in g. Velizar Jankovič vedo mnogo povedati, kako je že na Krfu agitiral med Srbi za načrt, naj izpuste Slovence iz narodnega ujedinjenja, češ, da bo potem lažje zediniti ostale dele. K sreči so bili Srbi toliko pametni in značajni, da niso šli na ta načrt po katerem bi sedaj do Zidanega mosta vladal Lah, od Zidanega mosta višje pa Nemec. Tudi potem je Trumbič gonil vedno svojo separatista -no dalmatinsko politiko. Omenil je sicer Trst in Go -rieo v svoji oficijelni spomenici, ker je moral po na -ročilu celokupne vlade, drugače pa ni storil niti enega koraka za naše kraje. Slovenci so mu bili vedno balast, katerega je skušal odkrižati, Napram Lahom jo popuščal vedno hitro in sramotno, da je osupnilo vse. S tem je pa zaigral vse karte in se potegnil na najslabšo postojanko. Ako bi bil povdarjal od začetka Trst in Gorico, bi sedaj lažje branil Reko. Mogoč bi bil nek odgovor, tako bo moral pa samo poslušati kaj rečejo Lahi. Wilsonova črta je za nas skrajno krivična, a sedaj ni niti misliti, da bi mi dosegli Wil sonovo črto, ker smo tako hitro in z veseljem sprejeli ta predlog, še preden so se izjavili Italijani. Pristali smo celo na laško suvereniteto nad Reko vkljub vsem D’Aununzijadam.
Vse se je pri nas menjavalo, samo zunanji minister je vedno ostal in ravno zunanje ministrstvo je storilo največ in najtežjih napaka Sedaj govorimo lahko odprto o vsem, ker izgubiti ne moremo ničesar več, (izgubimo pa lahko približno toliko, kolikor hočejo Lahi. Ako hočejo jutri zasesti Ljubljano ali Split,, jim ne bo branil nihče. K večjemu ne store tega z ozirom na domače razmere. Od novih pogajanj z Italijo ne pričakujemo ničesar. Morali bomo samo poki-
mati, kar bodo želeli, ker smo se odrekli že poprej vsemu, kar bi mogli zahtevati mi.
V zunanje ministrstvo bi moral priti čisto drugačen duh. Zavesti bi moralo prepričanje, da je mogoče Dalmacijo in Reko braniti samo v Trstu in v Gorici. Mi smo pa popuščal neprestano, sedaj gre pa gospod Trumbič brez vsakega aduta k pogajan -jem.
Itesi demokrati v kletki.
Začeli smo od vseh' strank že davno z vso od -točnostjo zahtevani volilni boj. Ako v tem volilno bojnem metežu pogledamo na okrog po vrstah naših poli ličnih nasprotnikov, si moramo danes priznati, da te vrsta nikakor niso sklenjene in tesno združene v boju zoper SLS. Vlogo nekakih združiteljev vseh na -prednib strank proti nam bi radi prevzeli naši slovenski demokrati. V dobi demokratično, socijaiistične vlade so si naši mladoliberalci nagromadili precej -šen volilni fond, si razmnožili s pomočjo tega fonda svoje časopisje, posedajo cele generalne štabe kvalificiranih in nekvalificiranih vojnodobičkarskih kan -didatov, a so še do danes brez armade volilcev — pristašev*med ljudstvom.
Danes ob začetku volilne borbe se nam dozdevajo naši mladoliberalci kot dobro pitan kanarček v lepi kletki, ki žgoli in čvrči, da bi s svojim miliion -sko kapitalistično barvanim petjem privabil k svolti kletki razne samostojne in narodno socijaiistične kaline, med katere bi potem poletel, da si splete med njimi, svoja kandidatska gnezda.
Ze nekaj časa žgoli) ta liberalni, kanarček pa kletkah svojih glasil:	„Jutru“, „Domovine“, „Nove
dobe“ in „Tabora“ s klicem, da bi vsaj eden od njegovih političnih sorodnikov, ki poseda večji razmah med ljudstvom, uslišal njegov vik, mu odprl, bogato nališpano kletko in mu prepustil prost kandidatski polet med svojimi političnimi pristaši.
Doslej se še ni odzval nobeden liberalni kalin (od Samostojne in Narodno socijaiistične stranke) demokratskemu žvižgu, da bi ga bil res tudi očitno postulimi, mu sledil in se ga oklenil.;
Kanarčka: Kramer in Žerjav žgolita vabljivo po „Jutru“, minister-kapitalistično nazadnjaški premi
LISTEK.
IM NarSHta
Spomina ©rieswske mlaiiostL
(Osile.)
Kako čudovito so se prevrgla čustva naših src! Kje je sila, ki bo zadržala ta silni dvojni tok., 1 kì drvi v grozečem navalu drug drugemu nasproti? j
Poleg mene je korakal Marinček. Slišal sem , 1 kako mu bije srce, kako mu polje kri po vseh žilah. | Ozrl sem se nanj in sem se zavedal nevarnosti. Po _ j zabil Sem na svojo lastno razburjenost in sem začu- s til v sebi variha in pokrovitelja mojega Marinčka. 'J Zgrabil sem mu levico in sem se je oklenil z obema 1 rokama in jo krčevito pritisnil nase.
„Fant, mirno kri, mirno kri I. “	1
Ne da bi vedel, govorim li njemu ali sebi. So - | sed mi ni odgovoril, vendar mi je bilo jasno, da ni - I sem zgrešil cilja.
Naša godba je igrala kakor za stavo, Troben- j tači so trobili, kakor da gre za življenje. Le ena misel jih je navdajala: Preglasiti Nemce, zadušiti v lastnem hrupu njihovo izzivanje._ — i^a. levi in desni orlovske čete so stopali starejši gospodje in so imeli neprestano oči na nas in so nas mirili. »
„Fantje, skoro bo vse minilo! Mirno kri . . .!“
Res smo že nad polovico mjimo množice; V meni je vstajalo ponosno zadovoljstvo: Prestali smo častno prestali ! Moj Marinček se je razburjal venomer, da jo z vsakim drugim korakom zmešal takt. .Opominjal sem ga.
„Duša! Stopaj! Ena,j dve! Ena, dve!“
/ V odprtini žive meje se je pojavil paglavec, podoben „piccolu“ iz kavarne. Morda iz Südmarkliofa. Zabrusil je psovko med nas in zavihtel z roko, ka kor da zaluči kamen.
Marinček ga je videl. Kakor ranjen ris se mi je iztrgal in planil. V nenavadni grozi sem se nagnil za njim in sem ga ujel za surko. Pa se je že o -
potekel nazaj v moje naročje . . . sosed na desni ga ie bil prestregel in pahnil nazaj.Posadda sva ga zopet v najino sredo in sva mu trobila na ušesaj vsak od svoje strani : Ena, dve, ena, dve . . i
Ena, dve! Ena, dve! Ena, dve!
Hvala Bogu, prestano je! Mehanično smo stopali dalje. Pred kolodvorom je jeknilo:
„Četa, stoji“
Obstali smo. Vj naglici so nas pohvalili in so nam povedali, da se ni nič zgodilo. Tisti trenutek nam ni bilo jasno, kolikega pomena je oni „nič“, ki se je dogodil--------
Nemo smo se vkrcali v -pripravljen vlak. Po potu; smo spet oživeli in smo se razgibali. Obnavljali smo si spomine minulega dne celo dolgo pot, celo dolgo nočno pot —
XXIII.
Nedeljo pozneje sem imel doma med Orli pre - ) davanje o izletu v St. Ilj. To je bilo prvo moje javno 1 predavanje. Povedal sem fantom približno isto, kar 1 sem napisal. tukaj v dvaindvajsetem poglavju. Ob j koncu sem z veliko vnemo podžigal narodno samoza- f vest naših fantov.
Zdelo se mi je, da je, moj referat vsem ugajal, ) posebno gospodu kaplanu. Odločil je, da moram na - ! slednjo nedeljo svoj govor ponoviti pred številnejšim I občinstvom v izobraževalnem društvu.
Začetkoma sem bil na to povabilo jako ponosen. Sam pri sebi sem preračunal, koliko bom lahko storil za sveto narodno stvar. Toda čim se je teden nagibal proti nedelji, tem bolj je ginilo moje ognjevito navdušenje. Tesno mi je postajalo pri Srcu,, če sem pomislil na množice oči uprtih naravnost name! Končno sem se čisto zbal in sem sporočal kaplanu, da me ne bo, in sem pristavil izmišljeno opravičilo . . ,
Pozneje sem zvedel, da je namesto mene pro -dava! kaplan sam o portugalski revoluciji. . .
Krasni izlet v St. Ilj hi ostal Slovencem za vse čase zapisan v srcu, Nemcem je obležal v želodcu . Kakih sedem let pozneje mi je prišla v roke povest
bivšega mariborskega protestantovskega pastorja Malmena- Eno poglavje tiste povesti se godi v Seni liju ravno na dan našega izleta. V izvlečku hočem navesti, kaj piše o našem šentiljskem izletu mož, ki je splošno znan kot najzagrizenejši sovražnik kato „ liških Slovencev.
„Kam pojdeva?“ je vprašal Alojz Brugger svojo nevesto Kati. „Z vsem sem zadovoljen, le ne v St.
IR“
„Tu jaz bi hotela ravno v St. Ilj,“'je odgovorilo dekle in ga je odločno pogledalo, da bi že vnaprej zavrnila vsako nasprotovanje.
„Toda ne moreš,“ je rekel kljub temu, „gori bo danes divje, gori bo pretep s Slovenci (piše: mit den Winclischenj“
„In ti se bojiš?“
„Ah, kaj bi se bal! Toda kaj naj storim, če se tebi kaj pripeti? Za dekleta vendar nii tam, kjer se bijejo moški.“
„Toda Slovenci blagoslavljajo danes gori svoj Narodni dom in stotine slovenskih Orlov (piše: Or-listen) prihaja s sposebnim vlakom iz Ljubljane, o s gTožajo naše rojake m pohajajo po kraju, kakor bi bil čisto slovenski. Moramo tja pokazat jim, da tudi mi še živimo in tega ne pustimo kar tako. Vsako leto naseljuje Siidmarka ondi Švabske kmete, da bi zopet ponemčili severno plat našega mesta in postavila most od nas tja gori v srednji in gornji nemški svet, da bi si zopet osvojila kraj, ki je bil do predkratkim naš in je šel le vsled nemškega izdaja!siva v zgubo., In sedaj naj prihajajo ti rdečesrajčniki brez ovire sem gori in nas izzivajo? To ne sme biti!“ — udarila je z nogo ob tla — „ne, to ne sme biti! Pojdeva gori! Nemško dekle sem in vem, kaj mi je storiti.“
„No, no! Od naju dveh ne bo vso odvisno. Gori bo Nemcev več ko dovolj.“
„Ce bo vsak tako mislil, ne bo nikogar zgoraj in sramota bo ostala.“
„Toda škodovalo mi bo — državni uradnik
sem.“
kač ur dr. Kukovec skovika po-„Novi dobi“, politično šepavi. Voglar stopica nervozno po kletki „Tabora“ — vsi ti zlatoperni liberalni kandidati priorav -Ijajo, oborožujejo le kandidate, a nikdo še jih doslej ni povabil, da, bi slrčali med vodice in jih zasužnjili s svojo centralistično in koruptno kapitalistično kandidaturo.
„Kmetijski list“ je te denarno tolste liberalne ptiče primerjal z za plotom onemoglo poginjajočimi psi (oprostite, to je res zapisal „Kmetijski list“ v št. 37. od 7. t. m.), pa niti eden od sicer rahločutnih gospodov : Kramer - Žerjav Kukovec—Voglar ni reagiral ali vsaj obsodil malo manj kot dostojno, da, ži -valsko poniževalno primero sicer ponosnega liberalca z onemoglo poginjajočim psom, V očigled tako ne -bratskemu psovanju od strani samostojnih napram liberalcem se res ne moremo načuditi ali liberalnemu, upu v politično zakonsko zvezo s hčerko Samostojno, ali pa demokratski potrpežljivosti, ki se je sedaj ob izbruhu volilnega boja naenkrat zavedla svoje poli -tiene boiehavosti in brezmoči med ljudstvom.
Prihodnji dnevi bodo itak dokazali: ali bo Samostojna dvignila „onemoglo paro“ mladoliberalca in stopila ob njegovi šepavi opori med ljudstvo, ali ga bo pa pustila na tleh v zasluženi smrti za političnim plotom.
A ko Samostojna ne bo hotela igrati vloge u -«miljenega Samaritana napram mladoliberalcem, potem so bali zastonj sto in sto tisočaki, izdani za politične brezplodne pisarije po „Jutru“, „Domovini“, „No vi dobi“ in „Taboru“. Mogoče, da si bo vendarle Samostojna obula copate ljubezni do svojega politične -ga bližnjega, potem bomo zagledali na. kandidatni listi Samostojne kmetska imena:, dr. Kukovec, agro -merkur (kmet), dr. Žerjav, minister nekmetske proste trgovine dr.-Kramer — Voglar pa se itak skriva med štiri stene, vzdihuje v zadnjih političnih vždihliadh in čaka na odpoklic kot centralist za šolnika v Prizren*
Tak je političen položaj naših še pred nedav nim časom tako kričavo bahavih demokratov, ki so danes podobni dobro pitanim, zlatorepim kanarčkom, ki pa sedaj pri začetku volilnega boja čivkajo, stresajo s kljuni ograjo svoje politične kletke in prosjačijo dan na dan prostega kandidatskega poleta med svoje do danes nehvaležne sinove kmetske samostoi-neže in narodne socijaliste.
politični pregled.
Jugoslavija.
Narodno p re dstavništvo je bilo sklicano za 28, t. m. Dnevni red ve parlamentarne seje je bil: 1. Poimensko glasovanje o žermenski mirovni pogodbi. 2. Poročilo vertilikacijislkega odseka .
3.	Odgovor ministrskega predsednika Vesniča o dogodkih pobune na Ilrvatskem.
Pri parlamentarnem obravnavanju lir, vatskih dogodkov bo sodeloval tudii hrvatski ban Laghi j a, ki je bil v to svrho pozvan v Beograd, O celi zadevi bo poročal v predstavništvu bivši minisiter 'dr. Surin.
P o g a j a n j a med Jugoslavijo ter Italijo se bodo po poročilih iz Zagreba pričela še le v sredini oktobra. Od teh pogajanj nam ni veliko pričakovati, ker naša vlada glede jadranskega vprašanja ne more kazati še večje popustljivosti; Italijani pa tudi ne bodo odnehali v svoji imeperijalistični požrešnosti. Za ia pogajanja bo dobil dr. Trombič natančna navodila od vlade, Pašič pa se pogajanj sploh ne bo več udeleževal, ker se nikakor ne strinja s Trumbičevo popustljivostjo napram Lahom.
V teh dneh zboruje v Beogradu radikalna stranka. Zborovanje .je zastopano po radikalnih odposlancih celokupne radikalne stranke. Tej radikal ni konferenci predsedujeta Pašič in Protie. Pri tej priliki bodo spremenili strankine Statute in določili programatično delo stranke pri volitvah. Radikalni zborovalci bodo sklepali o koaliciji radikalcev s stran kami parlamentarne zajednice. Konference se udeležujejo vsi radikalni ministri, ministrski predsednik in predsednik državnega zbora.
Na prevrat, v naši državi je delovalo več uglednih Madžarov v Subotici. Zarotniki so dobili iz Budimpešte 4 milijonsko podporo. Oblasti so izsledilo prevratno gibanje.
Italif a.
Odposlanstvu Slovanov in Nemcev iz novopridobljenih italijanskih pokrajin je Giolitti ob -ljubil, da bo upoštevala Italija njihove kulturne in gospodarske tradicije. (Časopisje komentira to vest kot gole italijanske obljube,)
Zakon o aneksiji novopridobljenih pokrajin jo bil v italijanski zbornici sprejet enoglasno.
Romunski ministrski predsednik, ki se mudi v Rimu, je izjavjil italijanskim dostojanstvenikom, da bo stala Romunija brezpogojno ob strani Italije.
T a k e Jonese u je bil v avdijenci pri pa -pežu in kralju. Iz Rima potuje romunski ministrski predsednik v Pariz.
Glede italijanskega delavskega gi -banja je dosežen sporazum, ki je bil sprelet s 127.904 glasova proti 44,531,
Francija.
Nova‘francoska vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Leygnesa je podala 26. t, m. v zbornici deklaracijo. Zbornica je izrekih vladi zaupanje s 507 proti 80 glasom,
Rusija—Poli ska.
P oj j alci so se polastili Orodna. Pri Rozanv Volkovijsk se umikajo Rusi za reko Sčaco, Ob Zbru-ezu napredujejo Ukrajinci,
Rusi javljajo, da se Je razvila zapadno od Mariampola na Krimu srdita bitka.
M. i F o v n a rusko-poljska pogajanja v Rigi se razvijajo dokaj ugodno, upati je na skorajšnji mir.
Domača politila.
P/Ctì novim davkom Novi davki na trošarin© m promet, katere namerava finančni minister naprtiti na rame davkoplačevalcev, so tako neznosni, da bi zlasti Slovenijo, ako bi se ndej-at vili, gospodarsko naravnost uničili. Tudi na Hrvatske m se pojavlja močen odpor proti nameravanim davkom. V Zagreba so se vršile pretekli petek, soboto in nedeljo konference, na katerih se je razpravljalo o teh davkih. Izvoljen je bil ožji odbor, ki ima nalogo, da sestavi spomenico z natančnimi podatki glede nemočnosti izvedbe teh davkov. Y nedeljo so se posvetovanja na- : daljevala. Posvetovanj so se v ogromnem števila udeležile razne organizacije ter narodni pred- ’ Stavniki dr. Lorkovič, Wilder, dr. Š armi n in pod- ? ban dr. Roje. Zborovanju je predsedoval pred- \ sednik obrtne in trgovske zbornice zagrebške, ; ki je izvajal, da bi imela država od novih davkov 5 V2 milijarde dohodkov, ne pa samo eno milijardo, kakor je proračunjeno. V nedeljo popoldne se je odpeljala pošebna deputacija v Beograd, da izroči finančnemu ministra na zbo-rovanju sprejeto spomenico. Hrvatska pokrajin« j ska vlada je sklenila storiti potrebne korake, da se novi davčni zakoni omilijo in spremenijo. Odpor proti' novim davkom je tako izrazit, da so vsi trgovci v Osjeku sklenili v znak protesta za 24 ur zapreti svoje prodajalne. Umestno bi bilo, da, bi se tudi v Sloveniji v obrambo teh davkov storili vsi potrebni koraki. Naši poslanci so že krepko ugovarjali proti novim davkom, zastopniki nasprotnih strank jim pa vpadajo v hrbet.
Brezobzirnost ia dvoličnost. Finančni minister je delegacijam finančnega ministrstva po različnih pokrajinah telefonično sporočil, da morajo izdana navodila glede novih davkov kljub sklepom finančnega odbora začeti strogo izvajati. Čudno je, da se tako važne stvari naređuje]o ustmeno telefoničnim potom; še bolj čudno in za značaj finančnega ministra zelo značilno pa je, da se finančnemu odbora dajejo zagotovi a, da se bo davčna naredba spremenila, za njegovim hrbtom pa se dajejo finančnim delegatom druga navodila.
Za naše občine. Za pisarniško delo dobivajo občine v Srbiji velike mesečne podpore. Težki stotisoči dinarjev gredo vsak mesec v deželo. Pri nas imajo občine mnogo več dela, občine so postale zlasti zadnja leta sužnje sodnij, finančnih in političnih uradov in župani malodane o* magujejo pod težo dela, ki jim ga nihče ne nagradi. Pozivamo deželno vlado, naj se zavzame za to, da tudi naše občine dobijo podporo za svoje ogromno pisarniško delo.
Iz našega'tabora, Ko so začeli vsi komunistični, demokratski in samostojni listi v očigled bližajoših se volitev bljuvati na nas žveplo in ogenj, išče „Slovenec“ v članka „Poliiika in kultura“ „dotikajočih se točk med raznimi strujami“, na katerih „bi se mogli in morali najti vsi vodilni krogi našega naroda.“
Volilno gibanje.
Volilni okraji»
Slednjič je državni odbor vendar preračunil, koliko poslancev pride na posamezne okraje in „Službene Novine“ so prinesle to števno statistiko, namreč :
I.	S r b i j a :
Okrožje: 1. Beograd 5 poslancev; 2. Valjevo 5; 3. Vranja 9; 4. Kragujevac 6; 5. Krajina 4;
6.	Kraševac 6; 7. Morava 7; 8. Niš 7; 9. Pirot 4;
10.	Podrinje 3; 11. Požarevac 9; 12, Radnik 3;
13.	Smederevo 5; 14. Timok 5; 15. Toplica 4;
16.	Užica 5; 17. Ćaćak 5; 18. Bitolj 8; 19, Bre-galnica 3; 20. Zvečan in Raška 5; 21. Kosovo 6; 22. Kum anovo 5; 23. Metohija 3; 24. Ohrid 4; 25. Prizren 4; 26. Prijepolje, Pievlje, Belopolje, Ber&n 4; 27. Skoplje 5; 28, Tetovo 5; 29. Tik-viški 4.
Stara in Nova Srbija skupaj ima torej 4.577.330 prebivalcev, 29 volilnih okrožij in 152 poslancev. Pride torej na 157.149 oseb eno volilno okrožje in na 30.114 oseb en poslanec.
II.	posna in Hercegovina.
Okrožje : 1, Banjaluka 13 poslancev; 2. Bi-
hač 8; 3. Mostar 9; 4, Sarajevo 10; 5. Travnik 9;
6.	Tuzla 14,
Skupaj prebivalcev 1,931.802, okrožij 6 in poslancev 68. Pride torej na 321,967 prebivalcev eno okrožje in na 30.663 prebivalcev en poslanec.
III.	Hrvaška in Slavonija.
Okrožje: 1. Belo var Križevci 11 poslancev;
2.	Varaždin, Medmurje 13; 3. Virovitica 9; 4. Zagreb 17; 5, Lika Krbava 7; 6. Modruš Raka 8;
7,	Požega 9; 8. Srem 14.
Skupaj 2,303.609 prebivalcev, 8 okrožij in 88 poslancev, torej na 287.951 prebivalcev eno okrožje in na 28.177 oseb en poslanec.
IV.	Slovenija.
Okrožje: 1. Maribor, Celje, Prekmurje, Koroško 21 poslancev; 2, Ljubljana, Novo Mosto, Borovlje 15 poslancev.
Skupaj prebivalcev 1,080.267, okrožji dve, poslancev 36, pride torej na 540.133 prebivalcev eno okrožje in na 30.007 prebivalcev en poslanec.
V.	Dalmacija.
Okrožje eno, prebivalcev 323.643, poslancev 11. Pride na 29.422 oseb ea poslanec.
VI.	Črna gora.
Okrožje eno, prebivalcev 300.000, poslancev 10. Pride na 30.000 prebivalcev en poslanec.
VII.	Banat.
Okrožje:	Velika Kikinda in Bečkerek 10
poslancev; 2. Pančeva, Bela Cerkev 9 poslancev. Pride na 596.285 prebivalcev dvoje okrožij in 19 poslancev, torej na 298,142 oseb eno okrožje
In na 31.383 oseb ©n poslanec.
Vlil. Bačka.
Okrožje: 1. Subotica 8 poslancev; 2. Noyì Sad 8; 3. Sombor s Baranjo 9 poslancev.
Skupaj prebivalcev 749.101, okrožij troje, poslancev 27. Pride na 249.700 prebivalcev eno okrožje in na 27.744 oseb en poslanec.
IX. Stolna mesta.
Beograd 6, Zagreb 5, Ljubljana 4 poslance.
Volilna okrožja so zelo različna, najmanjša po Srbiji, največje je Štajersko, a število poslancev je povsod natančno preračunano, tako da pride na okrog 30.000 oseb en poslanec. Velika okrožja so pravzaprav ugodnejša, ker pride pro« poreč bolje do izraza.
Plemenska avtonomija. V sedanjih zmedenih časih se porodi tndi marsikatera s me dana misel in če bi človek hotel prerešeta vati vse bada-lost!, ki se pojavljajo v časnikih, bi ne imel nobenega drugega dela. Včasih je pa treba vendar prijeti kakšno prav posebno zärukano. Hrvaški „Obzor“ z dne 25, t. m. je. prinesel silno dolg m silno umeten članek v katerem se bori za „plemensko“ avtonomijo. Hrvaški žarnalisiikf oprostimo radi vsakršno neumnost, ker vemo, da to spada k njenim starim, dobrim tradicijam, a topot se moramo vendar spomniti tudi zagrebškega Krjavlja. „Obzoru“ se zdi najnujnejša potreba — plemenska avtonomija. Hoče, da bi v Jugoslaviji „vsa tri plemena“ bila ravnopravna, hoče ustavo, ki bi zajamčila ravnopravnost vseh plemen. Pričakuje, da dvignejo vsi Slovenci in Hrvati bojni klic: „za plemensko ravnopravnost“, želi celo, da bi v obrano „plemena“ nastalo sodelovanj© pri volitvah vseh „plemenskih“ strank.. „Obzor“ živi menda popolnoma v zgodovini onih starih, temnih časih ko so naši pradedi bili že porazdeljeni na plemena. Dandanes bo to razdelitev še našel med Knrdi in Amanti, ni je pa že davno več med Jugosloveni. Ali hoče morda vživeti stare Gudreskane, Dudleipe in Abortri* cences. Imamo različna politična imena, kakor: Slovenci, Hrvati, Srbi, Dubrovčani, Bošnjaki. Imamo delitev po narečjih, kakor: kajkavci, ča-kovei, Štokam, ijekavci, ekavci itd. toda plemensko ne moremo razdeliti našega naroda nikoli več. Politične meje med Slovenci, Hrvati in Srbi nikakor ne odgovarjajo plemenskim razlikam. Belokranjec je pač plemensko bližje Hrvatu preko Kolpe, nego pa Gorenjca, hrvaški Zagorac je bližje štajerskemu Haložana, kakor pa Čakavcu Primorja. PiroSan je bližje Bolgaru, kakor pa Srbu z Dalmacije. Kdor sedaj govori o plemenski ravnopravnosti je podoben državniku, ki bi holel razdeliti naš narod na biondine, brunetee in šatince ter dati vsaki vrsti ravnoprav-
Ti ©st. Hočemo decentralizacijo uprave, krajevno avtonomijo, a nobenih Obzorovih budalosti.
Jugoslaviji^ si nek modrijan beli glavo, kak-
Dr, W. ni bil nikoli vojak, plačeval je davek radi nesposobnosti kakor v pokojni Avstriji tako tudi v Jugoslaviji in bil kljub temu vpoklican, Ali se torej Ježi krivica ali ne? Ce že ni mogoče, da se človeka o-
Sne zveze naj sklene demokratska stranka, da | pozori pričetkom leta, da pride tekom tega na vojaš-reši svojo barko iz vesoljnega potopa. Priznati J ko vežbo, naj se saj’služba razdeli tako, da ne bo moramo, da so njegova izvajanja zelo logična. | nosil eden vsega, drugi ničesar. Z brezobzirnim, tr-
.'Sklepa namreč takole: Zaveznika mora dobiti, I !1,asJim iu na vojsko diktaturo spominjajočim posto-. J v .	,	. i ,	„ „a ’ panjem pa se veselje za domovinsko delo le kvari,
kar drugače bo tepena. A katere? Ako se zveze | (ioseže se pa ravil0 nasrgotno od tega, kar se je bo-samostejseži, pridejo še ti na tako slab glhs, | p»|0. ds bodo še oni tepeni. Če se zveže z narodnimi j ■socijalni, nbeže pristaši te stranke, ki so prav- |
'saprav ušli iz demokratskih vrst in so na poti |
:;k socijalistom, v socijalistički tabor. Slednjič pride do zaključka, da bi bilo najbolje v naglici ustanoviti eno ali ve$ novih strank, da bodo demokrate Imeli s kom se družiti.
Hrvatska zajednica in Radičeva stranka po- * oi
Iz Korošic©,
Plebiscitna kosnisifa na Koroškem.1 Član plebiscitna komisije na Koroškem vseučilišču! profesor ds. Jovan. Cvijie je obolel in sa je podal zdravit v Karlovevare,
Z&vefeost koroških Slovencev. Pri občinskih
. —: ---- —  ------ » j	■ § taveuausi koioskih awwuw*. rn oocinsaiu
’estrioli pri volitvah. „Jutro poro6a, da nama- I ,olitrall ZUäki dolM s0 dožiwH N(ämei poraz.
tavata Hrvatska zajednica in Radičeva seljačka *
■stranka nastopiti skupno pri volitvah. Pogoj po* bratinstva je križ čez Radičev proces.
Dietne testi.
V slovenskem delu Zilske doline so zmagali Slovenci. Slovenci so nadkrilili Nemce v občinah: Z liska Bistrica, Stroje, Brdo, Sv. Štefan' in Št. Pavel. Slovenske zmage seve Nemci, ki povsod trobijo in povdarjajo samoodločbo narodov, niso priznali, ustavili volitve in v vseh avstrijsko-Razmeji vena komisija na naši severni meji je . obmejnih občinah ne bo volitev. Odločna sloven-v-pridno na delu. Dne £9, septembra odide k Sv. I.aka zmaga v že omenjenih občinah nam je do-Jerneju nad Muto, dne 1. oktobra bo obhodila : kas, da je koroški Slovenec res zaveden in da : izemlje občin Radvanje in Mlake, kjer bo za- | bo koroški plebiscit goto vo izpadel za nas n* h liše vala tamošnje prebivalce, da se bo poučila | godno kljub nemškim hujskarljam, podkupova-o krajevnih razmerah ia željah ljudstva. Okrog goju in agitaciji.
■4. ali 5. oktobra je pričakovati končno veljavne ‘ Trgovci, obrtniki ia industrije!! Koroški ple-odloeitve glede poteka meje na črti med Sv. | biscit se bliža. Nemci delajo na vse načine ia Urbanom in Sv. Lovrencem, Upati je, da bo v zbirajo raznovrstno blago, s kojim obdarijo v kratkem meja med Kokošnjakom do Pubaškega jj coni A prebivalstvo iz namena, da za nje gla-, jarka urejena. Med Jugoslavijo in Avstrijo so se f sujejo. Koroška je naša in na smemo si je puže pričela neposredna pogajanja radi čimprejšnje | stitl vzeti. Zato je tudi naša dolžnost, da pripo-oreditve mejne črte od Sv. Duha notri do Mure. | moremo kolikor mogoče k dobremu izidu pie-Italijanski člani razmejitvene komisije in sicer j biscita, kajti tudi bodoče kupčije s Koroško za major Calma, njegov pobočnik in šofer so se j nas bodo dobre. Iz tega vzroka je prevzelo Slov.
preteklo nedeljo proti večeru z avtomobilom pripeljali v Muto v Dravski dolini. Avtomobil je osebno vodil major Calma. Ko seje major Calma hotel v nagli vožnji izogniti neki ženski, katero
oi bil sicer povozil, je tako nesrečno krenil v stran, da se je avtomobil prevrnil. Major Calma Je bil težko poškodovan in so ga spravili v graško bolnico. Ni upanja, da bi okreval. Težko
trgovsko in obrtno društvo v Maribora nalogo,
pobirati pri darovateìjih razna darila v kakorš-nem blagu si bodi, koje se koncem tedna odpošlje skupno na Koroško v razdeljevanje med ljudstvom. Kot vzgled nam naj bode Ljubljansko trgovstvo, ki je že nabralo več vagonov raznega blaga. Tudi mi tukaj ne smemo v tem oziru zaostati. Vsa darila se sprejmejo v trgovini J, N.
ranjen je bil tudi njegov pobočnik, šofer je pa | Šoštarič ter V. Weixl do koncem tedna, na kar dobil le neznatne poškodbe.	| se oddajo oziroma odpošljejo na Koroško od-
Duhovniške spremembe, Župnijo Kapele je.dobil č. g. Leopold Kolenc, župnik v Širjena. Žup-
.aija Čadram je podeljena č. g. Ivaau Razbomik, dosedaj župniku na Keblju. Za provizorja v Jur-kloštar pride č« g. Blaž Brdnik, kaplan na Pil-
se oddajo oziroma odpošljejo na Koroško boru.
Nemški plebiscito! agitatorji na delu. Pred nekaj dnevi • je bilo na vagone koroškega vlaka nalepljenih več zelenkasto obrobljenih belih lističev'z napisom: .„Ali hočete v Macedonijo eia-žtajnu. Bolehavi č. g. Jurij Cvetko, dosedaj jur- f cukat?“ Snoči pa je nek nemškutarski agitator klošterski župnik prosi za vpokojitev.	| nalepil na mariborske poštne nabiralnike lističe
Šk^f dr. Mahnič bolan, Krški škof dr. Mahnič že omenjene barve s pozivom : „Hinaus mit den
je težko zbolel. Nahaja se v zdravniški oskrbi v nadškofijski palači v Zagrebu. Odličuemu članu jugoslovanskega episkopata odkritosrčno želimo, da kmalu okreva!
f Umrl je 27, t, m. v Selnici ob Dravi vpoko
Krainerji !“ Naše obmejne straže so našla ob meji vse polno raztrošenih letakičev z besedilom : „Schluss mit den Gewalttaten in dar A Zone!“ Doslej se še ni posrečilo našim varnostnim organom, da bi bili Izsledili raznašalca teh lističev.
jeni g. nadučitelj Kotnik. Rajni je bil zaveden | Iz te malenkostne in itak brezpomembne agita-Slovenec, blag značaj, vzoren vzgojitelj naše | dlje lahko uvidimo, kako napenjajo Nemci, vse mladine In iskren prijatelj duhovščine, Mars!- I sile, da M si pridobili simpatij za koroški ple-katero prijateljevo oko bo zarosilo pri žalostni | biscit, Naše zadoščenje za tako germansko podlo vesti^ smrti blagega Kotnika. Počivaj v mira ne- f agitacijo nam je zmaga Zilčanov pri občinskih zabni nam prijatelj! Rodbini naše sožalje.	|	volitvah. Saj bo kmalu napočil dan, ko bomo
Slovenska Kmetska zveza sklicuje za nedeljo,. j lahko tudi s Koroške pometli vso nemštvo in 4, oktobra v Št. Ju?ju ob juž. žel. zjutraj po f nemškatarijo z njihovimi letaki in lističi vred. rani maši zborovanje naših pristašev. Govorita j Za koroške Slovence se je nabralo pri Sv. Re-v la do Pušenjak in Marko Krajnc. Vabimo so- t nediktu v Slov. gor. ob blagoslovljen] a Zorjano-mišljeaike in 'somišlj onice iz Št. Jurja in iz vseh ' vega križa na Benediškem vrhu 40 K, gostje okoliških župnij, da se udeležijo v velikem šte* j vesele gostije Jakoba Ketiš in Marije Elbi pa so vilu tega zborovanja.	|	zložili v isti namen 146 K. Gotovo posnemanja
Mnogokaj se je že poročalo o Škandaloznem po- \ vredno! Vsepovsod se zadnji čas spominjajmo Ä™ U|	™ ^	! koroškega plebiscita in darujmo v ta namen,
da nam bo dan ljudskega glasovanja: 10. okt. rešil in ohranil lepo koroško Slovenijo.
Za plebiscit na Koroškem je nabral g. Andrej 036t v hotelu „Beograd“ v Sloveujgradcu 500 K ob priliki fantovščine g. Alfonza Debelak davčnega uradnika v Slove oj gradcu, ki se ne službe v Jugoslaviji služil več nego zahteva za'*- ? poroči z gdč. Faniko Cizej iz St. Ruperta pri kon od vsafečga vojaškoobveznega rekruta, sedaj na\ ? Gomilskem. Znesek je bil poslan Narodnemu svedo pr in esc zopet novo žrtev. Naj bi že bilo, ako res f tu v Velikovec, ne bi bilo nikogar, ki bi manje časa služil, kakor ta f gospod. Cut pravičnosti pač zahteva, da se breme vo \
/jaške službe pravično porazdeli tudi med zdravnike, j Mnogo je sprejetih zdravnikov v skupno vojsko, ki f
še niso služili in sploh niso bili niti pozvani na nor-	71 »ta naroka Bn« 9 «Irtnhrn + i
maino dvomesečno vežbo, med tem ko nekateri ve- f _	porJ.W- . Dne ^ ^luobra t.l, obhajata
čne žrtve. Da dokažemo brezglavost vpokliednja na ? 7T . °ru živem upokojeni nadučitelj Auton vojaško vežbo, opozarjamo na'slučaj dr. M., ki je, | Hren in njegova soproga zlato poroko. Oba ju« dasi se nahaja začasno pri vojakih- bil kot tak vpb- ? bilanta sta daleč na okrog znana kot vrla, ne-kiioan. Zanimiv je kot primer tudi sledeči slučaj, vstrašena rodoljuba. Vse svoje otroke sta vzgo
tenone interese, ne na pravičnost. Obojno dokazuje najbolj sledeči slučaj. Od prevrata do koneene demobilizacije je nek gospod vršil službo kot vojaški zdravnik. Komaj si je po odpustu uredili privatno živijo -nje ter začel ustanavljati skromno eksistenco, že dobi od ministrstva vojne in mornarice ukaz, da naj zopet odide na vojaško vežbo, v Dobar, v skrajni kot . Albanije.. Ni bilo dovolj, da je tekom 19 mesečne
h (IVarlbork.
jila v strogo narodnem duhn. Jubilant je prebil 43 let v učiteljski službi, naposled kot naduči-I telj v Šentjanžu na Dr. p. Občini št. Janž in Fram imenovali sta ga v priznanjö njegovih zaslug za šolo in občino častnim občanom. Kljub visoki starosti je še vedno duševno in telesno čil in posveča duševne svoje sile blagobitja nežne mladine, poslujoč kot tajnik kuratorija mest-I nega deškega zavetišča v Maribora, Mnogošte-f vilnim častilcem te zakonske dvojice pridružujemo se tudi mi, želeč jima, da bi zdrava in čila praznovala še tudi „diamantni jubilej“.
„ Po gr natal“ jo je zopet v „Taboru“ mnogo-zaposleni novinar Pirc. Kar čez noč je prišlo pri - ujem „na dan“, da je ravnatelj Kern iz napoji jasnjenih vzrokov bil tisti, ki je plačal ves dragi i? okras v Narodnem donim za koncert ob priliki regentovega obiska. No, to bi bilo zelo lepo za I ravn. Kerna, če bi bilo re3, in „Tabor“ bi ga za f tako dejanj8 lahko pohvalil. Pa kaj, da ni res!
! Novinarju Pircu svetajemo, da se o tej zadevi I obrne na g. dr. Rosino in na okrajnega glavarja,
1 ki mu bodeta mogla dati verodostojno pojasnilo, J kdo je plačal ves dragi okras. Res ogabno, če I list oziroma novinar pobira po cesti tako ne-(j umna govorice ter jih razširja potom tiska.
Umrl je v Studencih pri Maribora due 23.
I septembra bivši nadporočnik, sedaj železniški I uradnik Ivau Kavčič. Svetila mu večna luč!
I	Kako se drzne izrabljati nemški milijonar ob «
eijistvo. Daleč na okrog je znano milijonarsko mlinarsko podjetje nemške tvrdke Ludovik Franz v Mariboru. Ta nemški milijonar si je gotovo v Jugoslaviji že potrojil ali početveril/ svoje milijone s prodajo moko iz jugoslovanskega žita. Mi g. Franzu nikakor, nismo nevoščljivi njegovih milijonov, pač pa je naša dolžnost, da javnost opozorimo, kako jo izrablja ne jugoslovanski berač, ampak nemški milijonar s prodajo sprijene, pokvarjene in nezavžitne moke. Tržna komisija, ki je preiskala Franzoy mlin, je dognala naravnost škandalozno zlorabo konzumentov od strani Franzovega mlinarskega podjetja. Komisija je n -gotovi la v Franzovem mlinu nesnago in nered, da ja komaj mogoč tozadevni popis. Žlebi, po katerih drči moka, so vsi onesnaženi z milijonsko zalego črvov . Moka pripravljena za promet, last Franzovega mlina, Žitnega zavoda, Delavskega konsumnega društva in ; trgovca Karola Haber, je vsa onesnažena z molji ter.
črvi, ki so pregrizli na nekaterih krajih vreče. Ko-j misija je dognala, da pride na vsaki kilogram moke do 20 gramov črvov. Ker je prišla vsa ta moka najbrž mokra v vreče, so iste, kjer so se dotikale, sple-snùvole. Uslužbenci Franzovega mlina smatrajo vso nesnago kot samo ob sebi umljivo, moko pa kot navzlic črvom neškodljivo, ako se jo po njihovem izreku „prav zmanipulira“. V Franzovem mlinu krilati običaj, cla se moka mrgoleča črvov-in đruzega mrčesa, šo enkrat preseje, premelje in spravi v promet z I zmletimi jajčki Črtov vred. Zaloga črvive moke v' j Franzovem mlinu znaša približno pet vagonov, O celi zadevi je sestavila tržna nadzorniška komisija zapisnik in naznanila škandalozne razmere državnemu prhvdništvu. Ko je bila enkrat Franzova zadeva pri sodnij!;, se je ta g. milijonar vendarle ustrašil roke pravice in poslal svojega zeta Thalmanna, k tržnemu inženerju Mohorčiču, katerega je hotel z denarno ža^
I vbo toliko namazati, da bi ta kot uradni izvedenec I izpovedal v Franzov dobrobit. Kako se je pa g. Franzovem zetu to denarno zdravilno sredstvo ponesrečilo. o tem bo razpravljalo državno pravdništvo m bo-* mo še javnost informirali, kako bo sodnija nagradila i nemško drznost. Iz tega na kratko opisanega slučaja lahko uvidimo,, kako zlorablja nemški milijonar konsumente, M drago plačujejo črvivo, onesnaženo, plešnjivo in pokvarjeno moko. Ako kaka uboga, kmetica prilije mleku nekaj žlic vode, jo nategnejo na pa ragral, da je joj! Smo radovedni,- kako bo položilo državno pravdništvo nemškega mjillijonarja na nate -zalnico pravice, ker je tržil kar po vagonih sprijeno, molj avo, črvivo in plešnjivo moko. Jugoslavija ima dovolj dobrega žita, mi Jugoslovani zahtevamo tudi vžitno, če že ne prvovrstno moko od nemških mlinar-jev-miliionarjev. Črvov in moljev ne privoščimo niti Avstrijcem, kaj Še le, da bi jih morali uživati kot vsakdanjo hrano na naših tleh in iz nemškomiiijonar-skih rok.
Podtalnica „Slov. dij. zveze" v Maribora ima v petek, dne 1. oktobra ob 3. uri izreden občni zbor. Na programu je volitev članov odbora in poročila čez počitniško delo. Udeležba obvezna za vsakogar. Vabljeni srednješolci.
Zbirka knjig. Opozarjamo opetovano vse tovariše na zbirko knjig za Koroško in Prekmurje«
Pevska šola za otroke v Mariboru, Z ozirom na izpremenjeni učni čas bo vpisovanje v petek, dne 1. oktobra od 17. do 18. ure. Učne ure bodo za začetnike ob četrtkih od 14.—15. ure, za ! nadaljevalni tečaj od 15.—16. ure. H. Druzovič.
: HEPEBTSiRE Sfsv JiarTgledaiišča v MARIEORU
i Sredo, 29. septembra: Kralj na Betajnovi. Izv. abon. Četrtek, 30. septembra:.' Brat Martin* Abon A 2.
Kdo kaj Ye
Osenjak, j
roj. 187*, ki ie složil v Ceiju pri * bivšem pešpolku 87, 1. Feidkomp. j Feldp. 73. Služil je v Gorici in j od leta 1816 je izginil. Kdo kaj ! ve o njem, naj sporoči proti do- ! bri nagradi njegovi ženi Jožefi i Osenjak, Stoning bei Graf. 777 {
ÖRE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr ristaine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
M IGNAC!!, MARIBOR
1BAJS21.T&S v »rada (Bara).
OBLEKO.
Priproste in naifinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ AEBEITEK, Maribor, Dravska ulic* št. 16, (pri starem mostu).	401
Dražba lova.
Lovska pratica v krajevni občini Selnica na Mnri se da potom dražbe za ostalo zakupno dobo t. j. do 30. jnnija 192 v zakup. Ta dražba se vrši v sredo, dne 20. oktobra 1920, ob 10. uri predpoldne pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, v sobi št. la.
Okrajno glavarstvo Maribor, dne 17. sept. 1920. Dr. Lajnsič. 786
Dva dijaka “1fift
stanovanje v G.spejni nliei št. 2, Maribor.	790
fV®«te sei
Pohištvo
popolnoma
opremljeno, seceaijon, takoj na prodaj. Ogleda se v Cvetlični ulici št, 8, Maribor, Krajnc, slikarski mojster.	767
VINA
is Mates»
listnega pridelka I
in najboljše kakovosti, | prodaja v steklenicah |
Jes. Starili,
Maribor, Tntbarieva ulica
(prej Lutrova ulica). 730
Pisalni stroj
„Courier“, skoraj ncv, repokvar-jeu, z lepimi, velikimi črkami in slovensko tastaturo, je na prodaj. Naslov v upravi.	783
Zlata jama ?ej-rSì t
starosti prodam svoje* 13 orslev j obsegajoče posestvo z gostilno, jj veletrgovino s sadjem, skladišče f in z vsemi drugimi, moderno 4 urejenimi trgovskimi in gospodarskimi prostori, tik železniške postaje v Št. liju v Slov. gor. Ker se bo na tej točki naše države razvila bujna trgovina, bi bila moja posest zlata jama, za vsakega podjetnega Slovenca. Vabim kupce, da se oglasijo osibno ali pismeno. Ivan Kolak, trgovec in gostilničar, Št lij v filov. goricah. 784
fJla&mriv dcbl° obranien>
VjldSUVlIj proda po primerni ceni Janez Novak, organist Sv. Lenart nad Laškem, p. Laško. Jugoslavija.	786
Singerjev
levoročen, na prodaj. Vpraša se pri Sixt, Mlinska ulica I, na dvorišču vrata 1. Maribor. 719
Služba i '
fini Sl VP A tesarje in zidarje i/tJli» V potrebuje „Dom“ d. đ. za drvene g raduje, Zagreb, tovarna Černomerec. Plačilo dobre stanovanje in brana v tovarni. 787
Hlapec
Maribor.
se išče pri tvrdki Pinter & Lenard,
788
Trgovski učenec
se takoj sprejme. Resnik & Va-bič, Krčevina, Maribor. 779
Med. dr. FRANK
zopet ordinira od 9.—11. In 2.-4.
Hočete kupiti po nizki ceni ? ?
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev	701
dokolenic (gamaš) oblek perila
torbic za trg
potnih košar in raz. galant blaga ter
vrvi iz prave konoplje pri
Jakoba Lik, Maribor, Olivni trg itn. 2.
JABOLKE. HMELJ
791
mmm ji i
da se v veletrgovini msmdaktnrnega blaga
Kar®!-© Worse h®’
v Mzrlbovu, Gospodska ulica
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
nzlvefli i%&ml pe nsjnliiih cenili ^
£vübajs
Tehnika—elekttotehnika
dobavlja vse v to stroko spadajoče predmete, kakor
. iiiitaSariJsko blago, 7™
žarnice žice, itd..Najnižje cene.
LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 4,
vsaka množina kupuje kakor običajno vsako Isto tuši sedaj letos
Rudolf Pivk, leielri-ss ¥ Mozirju
po svojih zastopnikih v sledečih krajih: Maribor, Pesnica, Kungota, Cmurek, Št. Andraž pri Velenju, Šmartno v Rož, dolini, Šmartno ob Paki in Mozirje za Gor. Savinjske dolino. Producenti se naj blagovolijo obrniti direktno na kupovalce. kajti pn velikem obsegii ni možno vsaki stranki tz Mozirja odgovarjati. Plačam najdražje po dnevni ceni. Ss priporočam	RUDOLF PEVEC.
GOSPODARSKA BANKA V LJUBLJANI
VABILO
Sil
subskripciio delnic druge
emisije.
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920, je sklenil v smisla § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
od 4 milijonov na 8 milijonov kron
z izdajo nadaljnih
10.000 (desetfisoč) delnic po
400 kron
nominalne vrednosti. Ob enem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati snbskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s K 400*— nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničaiji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije «RO delnico druge emisije.
3.	Kurz za optirane delnice znaša K 450*—, za neoptirane K 520*—. Polèg tega se mora plačati za vsako delnico znesek K 30*— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta 38/L
5.	Subskripcija se začne 27. septemera 1920 in traja do vštevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izknpilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridružuje popolnoma npravni svet Gospodarske banke.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921, ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem zneska.
11.	Pe dodelitvi delnic se izreče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku vplačane vsote ob subskripciji, se vrne 1. novembra 1920, tozadevni znesek, ozir. prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3%.
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor zsaša izknpilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu,
V LJUBLJANI, dne 14. septembra 1920.
Uoraui! svet
Gaspedarefee banke v Llitltilani.
V smislu § 16 pravil daje na občnem zbora vsakih 5 delnic 1 glas.
762
Brel placito stanovanje
spür in pr imuni© piai®
9©B!
vdova n 1 «li 2 _ «trakama
v lepe® kraju ob železnici pri Mariboru. Oskrbovati bi morala hišo is šebro eDtfelovaSl Hišni vrt
takoj !
Naslov pove upramištro lista.	781
Dfaitesii okie.
Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Maribora z dne 1. sept. 1920 AV374/20—7 bo dae 2. oktobra 1920 eb devetih na licu mest» v Krčevini št. 200 prostovoljna sodca dražba posestva vi. št. 188 kat, obč, Krčevina, obstoječa iz hiše št. 209 v Krčevini in vrta.
Izklicna etna znaša 10.000 K. Pod to ceno se ne proda.
Vsak ponudnik mora pred pričetkom dražbe položiti v roke sodnega poverjenika vad'j 6000 K v gotovini ali vležn.h knjižicah.
Dražbeci pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in katastralni podatki so aa vpogled v pisarni sodnega poverjenika.
Maribor, dne 22. septembra 1820.
Mihael Korber, notar
kot sodni poverjenik.
789
Szdaiatetì j» zsioSuika Konsorcil „Straža,.*
Odgovorni urednik* Vekoslav Stopaš«
tTisic tiskarn© sv, Cirila v MariBcm*