210 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Raziskovalcem Kemijskega inšti- tuta je uspelo opisati zgradbo toksina iz deževnika, s katero so lahko končno pojasnili tudi delo- vanje nekaterih pomembnih bak- terijskih toksinov. Toksin lizenin deževnik uporablja v borbi proti parazitskim mikroorganizmom, raziskovalci pa ga zaradi njego- vih lastnosti uporabljajo kot mo- lekulsko orodje v raziskavah in v nanotehnoloških aplikacijah v sodobnih senzorskih napravah. Toksin deževnika je po zgradbi in delovanju podoben nekaterim bakterijskim toksinom, predvsem tistim, ki povzročajo zastrupitve s hrano. Kljub temu, da nekatere od teh toksinov poznamo že več kot dvajset let, še zdaj ne razume- mo, na kakšen način poškodujejo celične membrane. To ovira tudi razvoj novih antibiotikov in drugih terapij, usmerjenih v preprečeva- nje bakterijskih okužb. Raziskava je pokazala, da toksin lizenin na površini celic tvori izjemno stabil- no poro nanometrskih velikosti. Raziskovalcem Kemijskega inštitu- ta, doc. dr. Marjetki Podobnik, dr. Nejcu Rojku in mlademu razisko- valcu Maticu Kisovcu je pod vod- stvom prof. Gregorja Anderluha, sicer direktorja inštituta, a tokrat v vlogi vodje raziskovalne skupine, uspelo opisati zgradbo nanopore v obliki majhne gobice. “Uspelo nam je tudi razložiti, kako se pro- teinska nanopora sestavi iz devetih enakih molekul. V tem procesu pri- de do obsežnih sprememb v zgrad- bi molekule toksina, kar pomeni, Raziskovalci Kemijskega inštituta so koordinirali mednarodno raz- iskavo o zgradbi naravnega toksina iz deževnika, ki bo pomembno vplivala na razvoj nanosenzorjev V prestižni reviji Nature Com- munications je bil danes obja- vljen članek raziskovalcev Ke- mijskega inštituta Ljubljana, ki je rezultat dela in koordinacije vrhunske mednarodne znan- stvene ekipe. V njem so poja- snili zgradbo naravnega toksi- na iz deževnika. Predstavitev tega uspeha je potekala danes v veliki predavalnici Kemijskega inštituta. Pore igrajo pomembno vlogo pri napadu patogenov in na drugi strani pri obrambi pred njimi. Hkrati jih v vedno večjem merilu uporabljamo v nanobi- otehnologiji za zaznavanje različnih snovi. Na sliki so štiri umetno obarvane toksinske pore, kot bi jih videli na površini biološke membrane. Prof. dr. Gregor Anderluh z vzorcem odkritja 211 Ventil 22 /2016/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI da bo poznavanje zgradbe nano- pore in njenega sestavljanja sedaj vodilo v razvoj novih pristopov za borbo proti bakterijam, ki upora- bljajo podobne toksine pri okužbah ljudi in živali”, je ob odkritju pove- dal prof. dr. Gregor Anderluh. Študijo je koordinirala ljubljanska skupina, v njej pa so sodelovale še štiri raziskovalne skupine pre- stižnih Univerze v Oxfordu, japon- skega državnega inštituta Riken in britanskega nanobiotehnolo- škega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Britansko podjetje podobne nanopore uporablja za določanje zaporedij DNA v najbolj sodobnih aparatih velikosti USB- -ključka. Zaradi oblike in izjemne stabilnosti bo opisano nanoporo vključilo v nadaljnji razvoj nano- senzorjev za določanje zaporedij genomov in detekcijo snovi. Za- poredje DNA predstavlja temelj vsega življenja na Zemlji in pozna- vanje zaporedij genomov omo- goča nove pristope v medicine za spremljanje in zdravljenju različ- nih bolezni. Biološke pore trenu- tno omogočajo enega izmed naj- cenejših in najhitrejših načinov za določanje celotnih genomov, kar tudi dokazuje uspešno podjetje Oxford Nanopore Technologies. Odkritje dodatno potrjuje vodil- no vlogo slovenskih toksinoloških raziskav v svetovnem merilu. Povzel: Janez Škrlec, inž. meh., član Sveta za znanost in tehnologijo RS Vir foto: Kemijski inštitut Predstavitve se je udeležila tudi veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey, ki si je po predstavitvi pobliže ogle- dala modele por