naš tednik LETO XXXVI. Številka 36 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 6. septembra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt KEL k izidu referenduma „KIJub temu, da se je večina Korošcev izrekla proti spremembi manjšin-skošolskega zakona, govori šef koroške SPd VVagner o kompromisih. To pa konkretno ne pomeni nič drugega, kot poslabšanje trenutnega položaja v škodo koroških Slovencev," je izjavil predsednik KEL Karel Smolle v posebni izjavi za tisk. Smolle: »Značilno je, da zdaj govori poleg KHD-ja tudi VVagner o kompromisih, čeprav so izven Koroške poj- movali rezultat referenduma kot jasen poraz KHD-ja in FPČ.“ KEL zato pričakuje od novega ministra za pouk in prosveto Moritza, da bo ta izdelal konkretne predloge za izboljšanje dvojezičnega šolstva. Izjavo Moritza v dunajskem dnevniku Ku-rier, da se bo zavzel za ureditev, ki bo ustrezala manjšini, KEL pozdravlja. Smolle je dejal, da se bo KEL trudila, da bo prišlo do pogovorov med novim ministrom Moritzem in zastopniki slovenskih osrednjih organizacij. Referendum KHD brez vrednosti: NSKS in ZSO za pogovore z zvezno vlado Referendum je za nami, a odločilni sklepi pristojnih oblasti še na nas čakajo. Heimatdienst je dosegel pičlih 8,9% (34.000 podpisov), z njegovim sklepom se mora deželni zbor ukvarjati, po vsej verjetnosti pa bo po volitvah Prišlo do odločilnih pogovorov med predsedniki koroških 'n dunajskih strank. Koroška je že zdaj prepričana, da »mora priti" do spremembe ter da, „bo prišlo" do spre- membe manjšinskošolske ureditve. Z drugimi besedami: spet enkrat nameravajo odločati o nas proti nam. „ln to, čeprav Heimatdienst v južnokoroških občinah s 16,4% oz. z 8,5% dobil jasen odgovor, da Koroška noče spremembe dvojezične šole" — kot je poudaril predsednik NSKS dr. Grilc na ponedeljkovi tiskovni konferenci obeh osrednjih organizacij. Tiskovne konference obeh slovenskih osrednjih organizacij o izidu referenduma KHD so se udeležili številni koroški in mednarodni časnikarji. NSKS sta zastopala Grilc in Kert, ZSO Wieser in Sturm. Ravno na tem primeru dobro vidimo, da veljajo za koroško manjšinsko politiko — kot ved-no — dvojna merila: kadar gre Za naše pravice, zahtevajo od nas, kot je to v odredbi k zako-nu o narodnih skupnosti črno na belem zapisano, da je nas v °bčinah najmanj 25%. Kadar Pa gre za to, da nam hoče KHD s svojim referendumom vzeti Pravice, se zadovoljujejo s j*6,4% oz. 8,9%. Da se je več kot 90% Korošcev s svojo odsotnostjo izreklo proti novemu »koroškemu plebiscitu" ter za °hranitev skupne šole, to je od-9ovornim zastopnikom večinah strank očitno deveta briga. Kljub temu, da Slovenci ni-m° zanetili novega narodnostnega konflikta, kljub temu a si KHD lahko s svojo gonjo mti obstoječi skupni šoli lasti lomljivo „čast“ nepoboljšlji-lePa Protislovenskega rogovi-Za’ pa „smo slej ko prej prijavljeni za pogovore z zvezno v|ado“ (dr. Grilc). Grilc in Wie- tav-Sta v lei zvezi Poudarila, da ki pogovori lahko tečejo sa-° o raznih izboljšitvah dvoje-Cne šole ter o vprašanjih roških vrtcev in dvojezične Qovske akademije. »Kompro- mis, kot si ga npr. predstavlja Knafl, za nas nikakor ne pride v poštev!" — tako predsednika NSKS in ZSO. Dr. Grilc je na tiskovni konferenci tudi glasno obsodil politiko koroške OVP, katere številni funkcionarji (predvsem v Južnokoroških občinah) so se v zadnjem tednu »Izkazali" kot učinkoviti pomagači Heimat-diensta (glej zadnjo štev. NT). Grilc: „OVP je politično slepa, o Knaflu pa sem prepričan, da — zaradi protislovenske politike — tudi on ne bo politično preživel." Knaflov kompromisni predlog je dr. Grilc označil kot »nevarnega, ker bi pomenil stalen narodnostni boj". Dipl. inž. Wieser se je v imenu obeh osrednjih organizacij (pri tiskovni konferenci sta še sodelovala 1. kandidat KEL/ ALK Fric Kert in tajnik ZSO dr. M. Sturm) zahvalil tudi številnim političnim, sindikalnim in cerkvenim ustavnovam ter zlasti nemškogovoreči mladini za (dalje na 3. strani) Politika 6. septembra 1984 STRAN o ČETRTEK, _______O 6. septembra 198 Politika Tednikov komentar RISE JANKO KULMESCH • „1976: rekordna udeležba pri jezikovnem štetju. KHD je 14. novembra 1976 dosegel gotovo največji uspeh zadnjih let. (...) Udeležba koroških prebivalcev (86,3%) je presegla vsa pričakovanja. Tudi na spodnjem Koroškem.“ • „34.000 podpisov za referendum je preseglo vsa naša pričakovanja. “ Oba citata sta prišla iz ust (ter izpod peresa) predsednika KHD dr. Feldnerja. Prvi citat smo brali decembra 1977 v „Ruf d er Heimat“, drugi ci- no dogodki v zadnjem času o tem zelo nazorno pričajo. Feldnerjevi manjšini posebne vrste je namreč spet enkrat uspelo, da vlada v naši deželi večja (protislovenska) histerija, da razni mednarodni krogi ponovno registrirajo tukajšnje nem-škonacionalne valove (kot je to npr. zapisala Francoska tiskovna služba), skratka, da nam grozijo radikalnejši narodnostni prepiri. Feldnerjev referendum pa ni bil samo ugotavljanje manjšine posebne vrste. Feldner sam je tudi „demo- Ugotavljanje manjšine posebne vrste tat pa smo slišali zadnjo soboto v celovški kavarni Musil, kjer je KHD na posebni tiskovni konferenci tolmačil izid referenduma. In vendar, med obema je razlika brezdvomno velika: čeprav ne toliko glede let (saj jih je od 14. novembra 1976 minulo samo osem), zato pa tembolj glede števila podpornikov KHD-ja. Medtem ko je svojčas „klicu domovine“ po preštevanju Slovencev sledilo 444.858 udeležencev, jih je zadnji teden bilo znatno manj — 8,9 procentov. Feldnerja seveda to v resnici zelo boli. Zato tudi udriha po vseh zagovornikih sožitja, zlasti po mladini. Se pač dobro zaveda dejstva, da pripada bodočnost mladini, in nikakor ne njegovim metuzalemskim somišljeni-kom^ tako v raznih odborih KHD-ja kot v fronti zagrizenih zagovornikov ločenih šol/razredov. Mirne duše lahko zapišemo: pretekli teden smo na Koroškem imeli ugotavljanje manjšine posebne vrste. Manjšine, ki je seveda slej ko prej še prevelika. Saj rav- krat posebne vrste". Pravi, da je 8,9% „jasen nalog" („Ein deutlicher Auftrag") za spremembo obstoječega manjšinskega zakona. Neverjetno, vendar res, kako Feldner pojmuje demokracijo: • Feldnerjeva interpretacija A: 97-procentovski večinski narod naj z referendumom odloča oz. diktira številčno šibki manjšini, ki vrhu tega nikoli ne more postati večina, stvari, ki jo docela ogrožajo v obstoju. • Feldnerjeva interpretacija B: ker več kot 90% Korošcev kljub temu ni pripravljenih, da bi podprli zahtevo KHD-ja, pomeni to za večinske stranke „jasen nalog". Namreč, da bi morale le-te dosledno upoštevati zahtevo, kateri se več kot 90% ni pridružilo. Še bolj neverjetno, vendar pravtako res: deželne stranke nameravajo Feldnerjevo interpretacijo „demokraci-je“ upoštevati. Pač vedno klonejo, če od Feldnerja slišijo „jasen nalog KHD-ja“. Zato jim bomo 30. septembra prav tako dali jasen nalog — ter. ne svojega gla- Se bo škof solidariziral na Ulrich rgu z inzkom in VValdsteinom? Neonacistična Jeutsche Natio- Heimatdienst ter predvsem deželni svetnik Haider imata zelo „prominentnega“ zaveznika: namreč neonacistični tednik „Deutsche Nationalzeitung “. „Boj Koroške za njeno nemštvo — upanje na Haiderja11, tako je ta časopis konec avgusta zapisal z velikimi črkami. Neonacistični časopis podpira Haiderja mdr. tudi zato, ker le-ta vztraja pri tem, kar je 1. julija rekel na prireditvi zloglasne organizacije „Deutscher Turnverein“: „Ne smemo se zadovoljiti samo s tem, da bo ta dežela ostala samo svobodna in nedeljena. Ta dežela bo samo tedaj svobodna, če bo nemška.11 „Deutsche Nationalzeitung" gotovo ni treba posebej predstaviti. Saj je obče znana kot časopis, ki skuša na vse škriplje rešiti „čast“ Hitlerjevemu režimu, ki stalno obsoja demokratične politike, kadar le-ti obsojajo zločinsko politi- ko „3. rajha", ki zaničljivo napada vse Avstrijce, ki hočejo biti Avstrijci in ne del nemškega.naroda. Ta časopis, pa je — kako bi moglo biti drugače? — odkrit in dosleden zagovornik Hei-matdiensta v „boju za nemšt- Feldner je imel zadnjo soboto tiskovno konferenco. Navzočim časnikarjem se je šef KHD-ja predstavil kot mož s slabimi živci, pri katerem si imel vtis, da je skregan s celim svetom. Slišali smo namreč, daje KHD na tihem pričakoval več kot 100.000 podpisov — dobil pa jih je 34.000. Zato je bil Feldner hudičevo hud: na mladino (posebno se je zgražal nad predsednikom Mlade OVP Lexerjem), na Cerkev, na sindikat, na slovenske organizacije ter na razne časnikarje. Baje so vsi ti v zvezi z referendumom ustvarjali ..neverjeten pritisk na ljudi, kar ne govori za pravo demokracijo v Avstriji" (Feldner). Z drugimi besedami: tisti, ki so proti zahtevam KHD-ja, ki so torej za skupne šole in s tem za razumevanje med obema narodoma na Koroškem, „niso demokrati". Taki logiki KHD-jevskega vrhovnega jurista se lahko kvečjemu smejiš ... V enem pa ima Feldner gotovo prav — da so namreč podpisali referendum pripadniki vseh treh deželnih strank ter da se je Kna- flu upravičeno zahvalil za aktivno podporo številnih funkcionarjev OVP, zlasti v južnokoroških občinah. Isti Feldner se je tudi jasno priključil VVagnerjevi zahtevi P° ..kompromisu". Takšen ..kompromis" seveda dobro poznamo. Kot leta 1977, ko so sklenili Zakon o narodnih skupnosti, naj bi tudi tokrat odlo; čal KHD (oz. njegov najbolj kričeč' zagovornik v deželnem zboru Ha' der) kot ..najmanjši skupni imenovalec". S tem pa nas je Feldne ponovno potrdil v naših večletni izkušnjah: predstavniki vseh tre koroških strank se slej ko prej t>° jijo KHD-ja kot vrag križa. In to kljub pičlim 8,9 proceh tom ... R 2295 C National* Zeitung * »-guM nČT8*"8 § i *> o* / m,— oa frelhettllch ■ nnnhhHngig g tiberparteilich -JI IO g / 1M0 N*. / km*. V t « , »^. H bW./O^fc. OD,., M< IMt 7W Ul / 1JM/>»*-■ fa«. / 1—.1BPM./ I. Polens Unrecht an Deutschen Stegers wahre flhnen §3« SSSSKi" Kardinal Glemp verhčhnt die Opfer Will Reagan RuBland bombardieren ? Dle WahrheH tiber selnen Scherz ram izz r v°“. In če primerjaš terminologijo v tem neonacističnem časopisu z znanimi parolami v ?Ruf der Heimat“, boš brez te-Zav ugotovil precejšnje podobnosti. Tu in tam pišejo o »tito-kornunističnih voditeljih Slovencev", o ..dunajskih politi-.'h> ki so izdajalci Koroške" ltd- Zato tudi ni čuda, da je neonacistična ..Deutsche Na-uonal Zeitung" docela prevze-® argumentacijo KHD-ja proti skupni dvojezični šoli. Je ta skupna borba proti skupni dvojezični šoli samo slučaj? Je ljubezen neonacistične »Deutsche Nationalzeitung" do Haiderja nekaj,“-česar se Haider ne bi veselil? Gotovo ne: saj je znano, da se Haider rad giblje v družbi starih nacistov, kot je tudi znano, da so sodelavci neonacističnega Časopisa hkrati aktivni zagovorniki politike KHD-ja. Ob robu povedano: Oschmautzeve litanije Pliberška ČVP je pred jormakom izdala spet svojo „Volkszeitung“, ki jo imenujejo „St.-Lukas-Post“. Emblem časopisa je „Oxe“, domačini pa Oschmautzevo glasilo označujejo tudi kot „Oxen-Post“. Če prebiraš list pliberške ČVP, lahko samo rečeš: nomen est omen. Tako npr. propagira v pli-berški „VZ“ Heimatdienst ločitev domačih otrok. V isti sapi OVP očita EL, da je ..marksistična" ter se razburja, da je občina postavila v Nonči vasi dvojezični kažipot na Komelj. Politike podžupana Osch-mautza in njegovih kamera-dov seveda ni težko spregledati: bližajo se občinske volitve, ČVP pa se hoče profilirati kot edina učinkovita protislovenska stranka. Pravi sicer, da je krščanska, prodaja tudi sv. Luko kot svojega patrona, vendar v resnici „moli“ litanije, ki so nam dobro znane iz nem-škonacionalnih časopisov. Oschmautzeva politika je vrhu tega — milo rečeno — kratkovidna. Sicer ga poznamo kot človeka, ki misli, da je jako pameten. Slišali smo tudi, da izhaja iz zavedne slovenske družine oz. da so njegovi neposredni predniki bili doma v gali-ški občini. Konkretno v Klančah pri Pinkelcu. Isti Oschmautz se sedaj vedno spet zaganja proti dvojezičnosti, kot če bi imel kompleks. Isti Gsch-mautz napada Slovence, ker misli, da bo z glasovi nemškonacionalnih pripadnikov KHD-ja postal župan. Isti ..krščanski" podžupan očitno računa celo s tem, da ga bodo nekoč proglasili zaradi njegovih protislovenskih litanij za svetnika. Vendar mu damo v premislek: ležati z nahujskanimi protislovenskimi nacionalisti v skupni postelji, živeti tako rekoč v divjem političnem zakonu, gotovo nima perspektive. Še manj pa je to krščansko. 7. oktobra 1984 po spet zloglasno srečanje na Ulrichs-bergu. Za »Deutsche Nationalzeitung" je to „ein traditionel-les Tref fen der DeutschbevvuB-ten". Že v zadnji številki smo poročali, da bo tam spregovoril mdr. deželni glavar VVagner. Tokrat moramo na žalost še dodati, da bo škof Kapellari bral sv. mašo. Se bo krški škof solidariziral na Ulrichs-bergu z Inzkom in VValdsteinom, ki ju toži KHD? Se bo Jasne besede Ribičiča Na kršenje določil avstrijske državne pogodbe v zvezi z referendumom KHD je ob priliki odkritja spomenika NOB na Pristavi opozoril Mitja Ribičič. krški škof izrekel na Ulrichs-bergu za skupnost južnokoroških otrok, ki jih hočejo KHD in druge nemškonacionalne organizacije ločiti? NSKS in ZSO . . . (nadaljevanje s 1. strani) uspešno podporo. Naj v tej zvezi zaključimo poročilo z besedami Frica Kerta: »Pozitivno zadržanje mladine nam daje upanje, da bodo na Koroškem morda le nekoč odločali ljudje, ki nimajo samo srca, temveč tudi zdravo pamet." Zdaj, ko se bliža 30-letnica podpisa avstrijske državne pogodbe, je Ribičič jasno ugotovil, da Avstrija ne izpolnjuje najosnovnejših določil. Med drugim je dejal: »Žal moramo ugotoviti, da po tridesetih letih določila 7. člena državne pogodbe ne samo da niso v celoti izpolnjena, ampak, da se celo vedno bolj kršijo. Ni uveljavljeno načelo, ki ga Avstrija sicer razglaša za veljavno, kadar je govora o njeni lastni manjšini v Italiji, da je mnenje manjšine in ne večine odločilnega pomena za oceno njene- ga lastnega položaja. V zadnjem času, ko nekateri krogi na Koroškem skušajo ponovno omejiti dvojezično šolstvo in slovenskogovo-reče otroke ločiti od nemškogovo-rečih, se je položaj zaostril." Nadalje je Ribičič dejal, da je za jugoslovansko državo skrb narodne manjšine v Avstriji politična konstanta in ustavna obveznost, ter, da je avstrijska manjšinska politika eden izmed temeljnih kriterijev za oceno stopnje in kvalitete avstrijsko-jugoslovanski meddržavnih odnosov. Politika Neki nemškogovoreči Korošec, ki se doslej ni bogve kaj zanimal za manjšinsko politiko, je zaradi gonje KHD-ja in FPO proti skupni dvojezični šoli prvič v svojem življenju postal pozoren na naše probleme. Za približno dve uri se je v prejšnjem tednu postavil pred celovški volilni lokal v Kumpfgasse, kjer je slišal od podpisnikov referenduma stvari, ki nazorno dokazujejo miselni svet zagovornikov KHD-ja. Poslal nam je naslednji spominski protokol: „Saj stoji na vseh plakatih" Selbst einem unbeteiligten Be-obachter mu&te auffallen, daB die Unterzeichner des KHD-Volks-begehrens auf die Lugenpropa-ganda des Karntner Heimatdien-stes hereingefallen sind. DaB sie nicht einmal wuBten, vvoriiber sie eigentlich abstimmten. Ein Lokal-augenschein in der Klagenfurter Kumpfgasse bevvies aber auch, daB einige es noch immer nicht vvahrhaben wollen, daB der Ab-vvehrkampf bereits Jahrzehnte zu-ruckliegt. „Unterschreibt ihr nicht, droht Sudkarnten der slovvenische Zwangsunterricht“, „Nicht verges-sen, es geht um Karntner Interes-sen", „Nur wenn alle Karntner zu-sammenhalten, kann dem slovve-nischen EinfluB in Karnten Ein-halt geboten werden“, „Der slovvenische EinfluB in Karnten wird immer groBer“, das sind die Parolen, mit denen Feldner & Co. uber den zvveisprachigen Unterricht in Karnten informierten. Und denen viele deutschsprachige Karntner auch Glauben schenkten. „Man soli die Kinder nicht zvvin-gen, Slovvenisch zu lernen“, mein-te eine Frau. Eine andere: „Die El-tern sollen sich frei entscheiden konnen, ob ihre Kinder Slovvenisch lernen sollen oder nicht. Oder: „Wir vvollen nicht, daB unse-re Kinder slovvenisch lernen mus-sen, vvenn wir deutsch reden.“ In jedem Satz das Wort „mussen“ oder „Zwang“. Keinem der Unterzeichner war anscheinend be-kannt, daB niemand in Karnten Slovvenisch lernen muB. Der Hei-matdienst hat da wohi verabsaumt, die Bevolkerung richtig zu in-formieren. Denn vvenn sie uber die tatsachliche Situation in Karnten Bescheid gevvuBt hatten, ware es vvohl uberflussig gevvesen, das Volksbegehren zu unterzeichnen. Eine zvveite Gruppe eilte zum Unterschreiben, weil ihnen der KHD vveismachen vvollte, daB Karnten vvieder einmal in Gefahr sei. Feldner und Konsorten verga-Ben dabei aber zu ervvahnen, daB die Karntner Slovvenen genauso Karntner und Čsterreicher sind, vvie jene Karntner, die die zvveite Landessprache nicht beherr-schen. „Ja freilich, vveil ich Karntnerin bin“, vvar da eine der typischen Antvvorten auf die Frage: „Warum haben Sie das Volksbegehren un-terschrieben?" Oder: „Weil es die Pflicht jedes aufrechten Karntners ist.“ Eine Frau beschrankte sich iiberhaupt nur darauf, auf die Propaganda des Karntner Heimat-dienstes hinzuvveisen. „Es steht ja auf allen Plakaten, warum“ meinte sie. (Wo lassen Sie sonst noch denken, gnadige Frau?). „Wir haben das 45er Jahr mitge-macht, so etvvas darf nicht vvieder passieren. Wenn sie Slovvenisch vvollen, sollen sie hinuntergehen uber den Loibl“, sind einige der nicht gerade passenden Argumente zur Schulfrage. Diese bevvuBt falschen Informa-tionen des Karntner Fleimatdien-stes tragen nicht zu einem friedli-chen Leben in Karnten bei und auch die politischen Parteien im Land taten nichts dazu, die Bevolkerung uber die vvahre Situation zu informieren. Denn keiner der Spitzenpolitiker glaubt, daB Karnten in Gefahr ist, daB Sudkarnten der slovvenische Zvvangsunterricht droht und daB die Karntner Slovvenen keine Karntner sind. Aber Vorvvahlzeiten haben ihre eigenen Gesetze. VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTO\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ Rezultati referenduma Število Oddanih pod- Politični okraj: volilnih upravičencev pisov + odstotki Celovec-mesto 65.077 5780 ( 8,90%) Beljak-mesto 39.500 2616 ( 6,60%) Šmohor 14.417 795 ( 5,50%) Celovec-dežela 35.728 4836 (13,50%) Št. Vid ob Glini 41.574 3067 ( 7,40%) Spital ob Dravi 55.581 2455 ( 4,40%) Beljak-dežela 43.742 5131 (11,70%) Velikovec 30.247 6252 (20,70%) VVolfsberg 39.065 1873 ( 4,80%) Trg 16.940 1150 ( 6,80%) Skupno 381.871 33.955 (8,90%) Število Število podpisov Okraj/občina volilnih upravičencev za referendum VELIKOVEC Djekše 707 162 (22,91%) Dobrla vas 4074 784 (19,20%) Galicija 1171 229 (19,55%) Globasnica 1144 97 ( 8,48%) Grebinj 2545 781 (30,70%) Pliberk 4223 400 ( 9,50%) Ruda 1082 289 (26,70%) Suha 911 140 (15,40%) Škocijan 2710 575 (21,20%) Velikovec 7754 2187 (28,20%) Železna Kapla 2352 232 ( 9,90%) Žitara vas 1574 376 (23,90%) Skupno 30.247 6252 (20,70%) CELOVEC-dežela Grabštanj 1866 971 (52,00%) Bilčovs 1120 121 (10,80%) Bistrica 1865 233 (12,49%) Borovlje 5527 489 ( 8,84%) Dholica 1354 77 ( 5,70%) Hodiše 1339 122 ( 9,10%) Kotmara vas 1840 317 (17,22%) Otok 755 76 ( 9,80%) Pokrče 1636 310 (18,94%) Sele 566 0 ( 0,00%) Škofiče 1425 124 ( 8,70%) Šmarjeta v Rožu 792 162 (20,45%) Štalenska gora 1814 180 ( 9,92%) Žihpolje 1061 288 (27,14%) Žrelec 4085 438 (10,70%) Skupno 27.045 3908 (14,45%) BELJAK-dežela Bekštanj 5396 1057 (19,60%} Čajna 1655 212 (12,80% Podklošter 4785 460 ( 9,61% Rožek 1066 372 (34,90% St raj a vas 1084 175 (16,14% Št. Jakob 3052 756 (24,77% Vernberk 2810 224 ( 8,00% Vrba 5612 802 (14,29%) Skupno 25.460 4058 (15,94%) ŠMOHOR Šmohor 5308 273 ( 5,14%) Št. Štefan 1435 110 ( 7,70%) Skupno 6473 383 ( 5,68%) stran 5 četrtek^ ^ ___________Gospodarstvo Tovarna celuloze OBIR na Rebrci rektor tovarne dipl, inž. Feliks VVieser. praznuje jutri, v petek, 7. septembra, predsednik obratnega sveta Strasser in peto obletnico obstoja. Tovarna na Rebr- vodja obrata Haller srečali z novinarji in ci stoji okoli sto let, a pet let je v seda- jim predstavili tovarno. njem ustroju. V torek dopoldan so se di- OBIR stoii na močni podlagi P Vaš Svetovalec naš tednik V primeru, da mora delojemalec zapustiti za določen čas svo;\ je delovno mesto, ker mora izpolniti gotov delovni nalog, in je ta kraj tako oddaljen od njegovega stanovanja, da se ne more dnevno vračati, govorimo o službenem potovanju. Delojemalec ima pravico, da nastopi službeno potovanje od svojega stanovanja. Tudi tuji delavci, ki imajo svoje stanovanje Odškodnina za službena potovanja doma, se pravi v inozemstvu, in so tam javljeni in imajo prenočišče na delovnem mestu, imajo Pravico do odškodnine za ločitev od družine. Odškodnino za potne stroške delodajalec lahko izplača na sledeče načine: a) Če delodajalec za potovale v tuzemstvu ne izplača višjih Vsot, kot spodaj omenjeno, te Vs°te finančni urad ne obdavči. Pri letni plači delojemalca (bruto) za preno-dnevno čitev do 100.000,— 200,— 120,— do 130.000,— 250,— 120,— do 200.000,— 300,— 160,— do 300.000,— 340,— 200,— nad 300.000,— 380,— 200,— b) Namesto dnevne vsote in Vsote za prenočitev po tabeli delodajalec lahko izplača tudi dejanske stroške, ki jih je imel delojemalec pri službenem poto-yanju. Delojemalec mora v tem Primeru predložiti račune. c) Poleg dnevnega denarja in denarja za prenočitev je delodajalec tudi obvezan, da plača odškodnino za prevozne stroške 'vlak, avtobus, letalo ...). Če po-'oje delojemalec z lastnim avtomobilom, ima pravico do uradne jjlometrine, ki znaša trenutno sil. 3,40.—/km. Za vsako osebo, kl 9re z delojemalcem na službe-n° Potovanje, ta lahko pri kilo-marini dodatno zaračuna 0,40—/km. Za kilometrino ni 'reba plačati davkov. Heidi Stingler Feliks VVieser je dejal, da je vsem prerokbam navkljub OBIR obstal in je danes največji delodajalec v kapelško-žitrajskem prostoru, vrhu tega pa po prometu drugo največje podjetje južno od Drave. Naštel je nekaj številk, ki odražajo vzpon tovarne, obenem pa so dokaz zdrave gospodarske podlage podjetja. Podjetje danes zaposluje 200 delojemalcev, v teh letih je investiralo iz svojega okoli 100 milijonov šilingov in bo letos doseglo 1 milijardo prometa. V teh letih so pri OBIRJU kupili 1 milijon metrov lesa (polovico na Koroškem, ostalo v drugih zveznih deželah) in izplačali 300 milijonov mezd in drugih stroškov. Več kot 94% vse produkcije gre v eksport in kot je dejal vodja Haller, je pod prejšnjo lastnico prav izvoz bil hiba podjetja. „Tedaj smo imeli polna skladišča, danes pa imamo v Slovenija-papir partnerja, ki je vreden vsakega zaupanja. Danes nimamo polnih skladišč." VVieser in Haller sta navzočim novinarjem tudi povedala, da je podjetje iz lastnih stroškov zgradilo napravo za luščenje hlodov, vrhu tega bojo kmalu znižali emisije škodljivih plinov, v tovarni so zbrali vse odplake in izmenjali vozila. „Vse to pa bi brez izredne pomoči in sodelovanja deloje- Dragi „bivši skavt"! Tvoje „kritične misli o skavtiz-mu“ niso le kritične, vsebujejo tudi nekaj neupravičenih očitkov. Pišeš o taborjenju, da „nikakor ni šola za življenje", pri tem pa pozabljaš, da je taborjenje le del skavtske vzgoje, kjer se v posebni meri doživlja skupnost, se uči naše lepe slovenske pesmi, se vadi nastopanja pred publiko, v prvi pomoči, v kuhanju ... Menda tista izjava, da „je važnejše, da se nauči živeti v velikih mestih" in „se ne pusti zapeljati od dvomljivih organizacij", ni mišljena preveč resno. Saj menda veš, da živi večina skavtov letno 10 mesecev malcev bilo nemogoče", je povedal VVieser. Vodja obratnega sveta Strasser pa je menil, da se tovarna OBIR drži vseh dogovorov z obratnim svetom, kar seveda zelo pozitivno vpliva na delovno moralo. Tako so na primer samo tisti „zgubili“ delo, ki so dosegli starostno mejo. Zastopniki tovarne so potem predstavili tudi bodoče načrte. „Najbolj se zavzemamo za rešitev pri očiščevanju odplak in Bele in zato smo sami izdelali posebno študijo v to smer, obenem pa smo predlagali zvezo občin za očiščevanje odplak (Abvvasserver-band). Tu predla, amo dve veliki čistilni napi : v vehkov-škem okraju, or Koterih naj bi ena bila v bliž.ni C BIR-ja“, je povedal VVieser. Med načrte bodočnosti sodi še tesnejše sodelovanje z avstrijskimi tovarnami celuloze in seveda poglobitev sodelovanja s Slovenija-papir. Nekaj je že postalo iz tega: tako OBIR že danes razpečava higienski papir Slovenija-papirja po skoraj vsej Evropi. V Italiji ima ta papir že 16% vsega trga. Zgodovina OBIR-ja pa je tudi odraz koroške stvarnosti in nacionalističnih izgredov. Sedanji referent za obrt in turizem, Haider, ki pred volitvami mešetari z geslom, da je najboljši partner obmejne Koro- v mestu, kjer ima sestanke in nešteto razgovorov. Ti sestanki hočejo privesti skavte k ciljem, med katere spada gotovo tudi idejna jasnost, glede vere in narodnosti. Človek, ki ima na teh področjih jasno gledanje, se ne bo pustil zlahka zavesti od takih „ dvomljivih organizacij". Veš, menim, da tvoje agresije proti besedi voditelj (Fuhrer?!) ni treba jahati na hrbtu skavtske organizacije, saj je ta beseda tudi v uporabi pri drugih organizacijah (npr.: Katoliška mladina ima „pokrajinskega voditelja", ipd.). Sploh pa ne razumem, zakaj te moti besedica voditelj, ki jo prevajaš z besedo „Fuhrer?!“. če naj bi bil to namig na nacionalsocializem, te ške, je leta 1977 najbolj nasprotoval nadaljni produkciji celuloze na Rebrci, ker se je že tedaj solidariziral z kahade-jem. Direktor VVieser je na tiskovni konferenci iz gospodarskih razlogov in zaradi konkurenčnosti masivno zahteval regionalno pogodbo. „Kar imajo Tirolci in Predarlžani z Italijo, smemo tudi mi imeti." OBIR je ob svoji peti obletnici izdal poseben dvojezičen časopis „OBIR-lnformacije-ln-formationen", ki vsebuje bogate podat, e o razvoju tovarne. Franc VVakounig NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka. in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče ' 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). rad poučim, da so bili skavti pod nacionalsocializmom prepovedani, aktivni skavt, Tone Starman Solidarnostni pozdravi iz Innsbrucka D/e Forderung des Karntner Heimatdienstes nach getrennten Schulen stellt eine Fortsetzung der Hitierbarbarei dar. Die Einzei-heiten dieser Forderung des Karntner Heimatdienstes erinnern in er-schreckender Form an die, am 20. Juli 1937 von Hitler-Deutschland herausgegebenen Richtlinien fur die Schuierziehung judischer Kinder. Als osterreichischer Wider-standskampfer versichere ich Ih-nen daher meine vorbehaitiose Solidaritat im Kampf um ihre Min-derheitenrechte. Ftechtsanvvalt Dr. Paul Ftach, Innsbruck PISMA BRALCEV Rož, Podjuna, Žila rr8*8: . .............. . . „ . .. 1 i-ic. : o ... ^ , . , »jencev : : . . • Socialno potrebnim dijakom nudimo finančno podporo. — v. z 'stztr,zrarzsvrsurs&t - Starši, gotovo vam ti cilji mnogo pomenijo, zato nam tanko zau- • MOHORJEVA, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec osebno oz. pismeno ali telefomčno na številko (0 42 22)56515-13 a člove- • MODESTOV DOM, Or.Richard-Canavalgasse 114.9020 Klagen-furt/Celovec,ie!.:<0 42 22) 36 6 22. L« Te dni praznuje Marija Maurel, pd. Pušnova murna, s Kogelske gore pri Suhi svoj 83. rojstni dan. Zvesti bralki k temu jubileju iskreno čestitamo! V vogrski farni cerkvi sta si pred kratkim obljubila večno zvestobo naša rojakinja mag. Ivanka Picej iz Šmihela pri Pliberku in gradiščanski Hrvat mag. Avguštin Kuzmits. Mlademu paru želimo na skupni življenski poti vse najboljše! V Sinči vasi praznuje te dni Marija Karisch svojo 65-letnico. Iskreno čestitamo. Avguštin Malle iz Brodi je pred kratkim praznoval svojo 80-letnico. Iskreno čestitamo. Svojo 80-letnico je te dni praznovala Terezija Kirm v Repljah. K visokemu življenjskemu jubileju iskreno čestitamo. V Štebnu pri Globasnici praznuje te dni Milka VVritz svojo 66-letnico. Iskreno čestitamo. 25 let poroke praznujeta te dni Margareta in Janez Čepin v Podgori. K temu jubileju iskreno čestitamo in želimo še obilo skupnih, srečnih let. Srebrni jubilej redovništ- , va praznuje sestra Regina Tolmajer iz Provincialke šolskih sester v Celovcu. K temu prazniku ji želimo vse najboljše in božjega blagoslova. Pred poročni oltar sta konec tedna stopila Šurši Jenšatz iz Globasnice in njegova izvoljenka. Na skupni življenjski poti jima želimo vse najboljše. Dolgoletni predsednik bil-čovške Posojilnice Miha Za-blatnik obhaja danes 70-letnico. Iskreno čestitamo! g CARTRANS naročila sprejema turistična agencija CARTRANS tel.: 0 42 22 / 51 26 80 Kdaj: od 5. do 12. oktobra 1984 m naš tednik podrobnejše informacije dobite na uredništvu NAŠEGA TEDNIKA tel.: 0 42 22 I 51 25 26 ■ 21 Kje: Slovenska plaža v Budvi, ki je biser črnogorske obale in najznamenitejši turistični center tega dela jugoslovanske obale. Stanovali bomo v enonadstropnih hišah, ki so povezane med sabo z malimi ulicami, ki peljejo vse na glavno cesto „korzo“, ob kateri se vrstijo prodajalne suvenirjev, butike, samopostrežnice, kavarne, restavracije, aperitiv-bari, cvetličarne, trafike in seveda banke, frizerski saloni, čistilnice, ambulanta idr. Vse sobe in apartmani so samo 30 do 150 metrov oddaljeni od plaže in imajo kopalnico in WC ter telefon. Večina sob in apartmanov ima teraso v patio-stilu in balkon. Na glavnem trgu in ob bazenih s površino 1000 m2 so zvečer razne kulturne in folklorne prireditve. Na plaži in poletni terasi je vsak večer ples. Urejena plaža s finim pes- kom je opremljena s sončniki. Za rekreacijo na vodi so na razpolago: sandolini, surf-deske, jadrnice, motorni čolni, smuči idr. Za športnike med Vami so na razpolago: univerzalno igrišče za igre z žogo, boccia-proga, rekreacijska steza, 10 miz za namizni tenis, pikado in 10 teniških igrišč. Ponudba vsebuje: Polni penzion v naselju ..Slovenska plaža", prevoz z avtobusom iz Celovca v Ljubljano in nazaj, polet iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj, transfer iz Dubrovnika v Budvo in nazaj. Spremljata: Zastopnik Našega tednika oz. zastopnik turistične agencije CARTRANS. Cena: aranžma znaša samo 2980,— šil. na osebo, doplačilo za enoposteljno sobo 400,— šil. Rož, Podjuna, Žila Obirsko: tekma koscev Pred nedavnim je Alpski klub „Obir“ že tretjič priredil tekmo koscev. Tekmovalo je kar 27 koscev v šestih skupinah. V skupini od 17—45 let je zmagal Herbert Kogoj iz Lobnika, ki je bil hkrati najboljši dneva. Tekma koscev je bila — kot vsako leto — pri Jerebu. Tudi tokrat so zabavali Obirski vižarji in Trio Pavlič. REZULTATI tretje tekme koscev: Fantje do 17 let: 1. Dietmar Pavlič; 2. Rudi Kogoj; 3. Helmut Lipusch. Ženske: 1. Rozi Kogoj; 2. Kati Logar; 3. Lizi Brumnik. Moški: 17—45 let: 1. Herbert Kogoj (najboljši dneva); 2. Milan Hribar; 3. Flori Miklau. Moški: 45—60 let: 1. Jakob Smrtnik; 2. Vincenc Pavlič; 3. Lenart Užnik. Starešine (čez 60 let): 1. Hanzi Brumnik; 2. Ciril Miklau; 3. Šimej Durnik. IŠČEMO za Zadrugo-Market v Kot-mari vasi kvalificiranega prodajalca. Znanje obeh deželnih jezikov, obvladanje računovodstva in kalkulacij so predpogoji. Prošnje z življenjepisom stavite na Posojilnico Bilčovs/Kotmara vas, 9072 Bilčovs 33, Tel. (0 42 28) 22 25 IŠČEM stanovanje v okolici Beljaka ali v Rožu; velikost približno 70 m2. Telefon 0 42 42 / 29 3 47 Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh dopisov. Prosimo za razumevanje! Uredništvo Triletna strokovna šola za socialne poklice Že trideset let obstaja v Celovcu dvoletna šola deželne Čari-tas za socialno delo. Letos pa bo koroška Caritas prvič ustanovila triletno Strokovno šolo za socialno delo. Šola ima cilj, da sensibilizira svoje učence za socialne potrebe v naši družbi. Učni red je tako koncipiran, da posreduje ta šola svojim učenkam in učencem osnovno strokovno znanje za poznejšo poklicno delovanje na socialnem področju. Edini predpogoj za vstop v to šolo je pozitiven zaključek osme šolske stopnje. Interesenti (ki se lahko javijo na naslov: Šola za socialne poklice (Schule fur Sozialdienste), Tarviser Strafle 30/III ali telefonsko ob četrtkih od 9.30 do 11.30 ure pod številko (0 42 22) 56 7 29. Kotmara vas: občinska seja Občina Kotmara vas bo nabavila štiri čakalnice za avtobusne postaje. Po tretji razpravi (stvar sama je bila že predmet dveh sej) je občinski svet soglasno sklenil, da bo čakalnice dobavilo domače podjetje Gasser iz Bilčovsa. Čakalnice bodo stale 152.000 šilingov. Tudi nov traktor bo treba kupiti. Dobavila ga bo firma Paternioner iz Celovca. Traktor stane 674.412 šilingov, vendar bo občina dobila od prodajalca za starega 350.000 šilingov. Na sporedu so bile še naslednje točke: Občinski odbor je vzel na znanje poročilo nadzornega odbora (poročevalec je bil Max Veratschnig). Malenkostno je bila spremenjena občinska odredba od 18. 8. 1983 o poimenovanju poti in cest v Kotmari vasi. Občinski odbor je imenoval občinsko porotniško komisijo. EL bo zastopal (v imenu EL se je udeležil seje Alojz VValdhauser) Joži Pack (SPO: Raimund Mi-kel; OVP: mag. Leopold Leut-schacher; FPO: Florian Jako-pitsch). Za konec je župan Josef Struger še prebral predloge. Po nujnostnem predlogu so poverili vetrinjskemu zdravniku dr. VVagnerju pregled mrtvih. IŠČEM kmetijo na južnem Koroškem v zakup (Pacht) ali dosmrtno rento (Leibrente). Tel.: (0 42 54) 28 53. KUPIM trda drva ali jih sam napravim. Javite se, prosim, pod telefonsko številko (0 42 22) 51 25 28-21. Oj, ta jormak... Otroci so imeli svoje veselje na zabavišču. Petstoenaindevetdeseti Pliberški jormak se je ponedeljek ponoči iztekel. Pravih viškov na največjem ljudskem slavju južne Koroške pravzaprav ni bilo. Od sobote do ponedeljka je pripekalo poznopoletno sonce na sejmišče, kjer so bili šotori polni žejnih obiskovalcev. Kromarji in trgovci so bili ob takem odličnem vremenu s svojim izkupičkom seveda zelo zadovoljni. Tudi do večjih nezgod letos ni prišlo, rdeči križ je preživel miren jormak. Ob točnem pogledu v šotore pa se je izgubil mirni in suhoparni vtis. V šotorih se je namreč odvijal, predvsem zvečer, pravi jormak. Tam so se srečali jormakarji od blizu in daleč, mešetarji so ob hladnem pivu ugasili svojo žejo_ in napravili zadnje kupčije. Šotor Pliberškega prosvetnega društva Edinost je bil letos nabito poln. V soboto je zavriskal ansambel Slovenija, v nedeljo je zavižal „Koroški odmev" in v ponedeljek je navdušil „Pla-ninski sekstet". Tržni referent Stanko Vauti je štel med najbolj aktivne jor-makarje. V soboto in nedeljo je bil zaposlen z odprtjem in s straženjem tržnega znamenja. V ponedeljek pa je imel šele čas za razdelitev žetonov za zabavišče, ki jih vsako leto podarijo občini razstavljalci. Ko zvečer še vedno ni imel vseh razdeljenih, je zmučen obsedel v šotoru in prepustil žetone jormakarjem. Na zabavišču so se pa čudili tolpi ljudi, ki je prišla iz šotora in preplavila še pozno zvečer vrtiljake. Pozorni opazovalci so na jor-maku že zapazili, da se v Pliberku bližajo občinske volitve. Pliberški politiki so namreč neumorno hodili od šotora do šotora in se pustili pozdravljati. Tako baje tudi podžupan Oschmautz, ki pa je pri vsakem kolu pred slovenskim šotoru upešal. Zlobneži so slabo kondicijo funkcionarjev OVP takoj prenesli na volitve, ker so menili, da mu bo verjetno tudi na volitvah zmanjkalo zraka. Letos je bilo na jormaku rekordno število razstavljalcev, tako na razstavišču kot tudi na zabavišču. V zadnjem kotu jor-maka je vabil letos t. i. „Holly-wodd seks-shop“ na svoje predstave. Ko pa napovedovalec sprva kljub vsem zvijačam ni imel uspeha pri publiki, je poiskusil še dvojezično — in glej čudo, „shop“ je bil takoj poln. Dvojezično je pač boljše. Tržni referent in mestni svetnik Stanko Vauti je vodil slavnostni sprevod v soboto. Reportaža STRAN STRAN ČETRTEK, 6. septembra 1984 Foltej Kargl, pd. Jerut v Bačah, star 30 let, je poročen in ima dva otroka, po poklicu pa je kmet. Skupno z ženo Marijo delata na kmetiji, ki je sodobno urejena. Ker pa donos iz kmetije ne zadošča, sta se pred leti odločila, da se bosta baviia tudi s turizmom. Uredila sta počitniška stanovanja in sobe za goste in se danes intenzivno bavi-ta s turizmom. Foltej Kargl pa je kljub ogromnem delu na kmetiji in v turizmu še tudi odbornik Kmečko-gospodarske zadruge na Brnci, odbornik Posojilnice Marija na Zilji in odbornik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Leta 1981 je kandidiral za volitve v Kmečko zbornico, letos pa je kandidat KEL/ALK za deželnozborske volitve na 2. mestu v volilnem okrožju Beljak-dežela. O problemih turizma ter o deželnozbor-skih volitvah 30. septembra se je s Foltejem Karglom pogovarjala Heidi Stingler. ..Haider nai odda odgovorno funkcijo referenta zaurizem“ Foltej Kargl z Bač se ukvarja s turizmom in kmetijstvom. Za letošnje deželnozborske volitve kandidira v volilnem okrožju III (Beljak mesto in dežela) na 2. mestu Naš tednik: Že leta 1981 si kandidiral na listi Skupnost južnokoroških kmetov za volitve v kmetijsko zbornico. Tedaj so bile dane realne šanze, da izvolimo svojega zastopnika v kmetijsko zbornico. Danes, pri deželnozborskih volitvah, je to nekoliko drugače. Kljub samostojnemu nastopanju se moramo zavedati, da ne bomo mogli doseči dosti glasov, da bi koroške Slovence nekdo zastopal v deželnem zboru. V čem vidiš smisel take kandidature? Foltej Kargl: Na žalost je še vedno dejstvo, da interese koroških Slovencev ne zastopa nobena stranka, ki je zastopana v deželnem zboru. Na podlagi tristrankarskega sporazuma odločajo o Slovencih — brez njih. Dosti jasno se je to tudi izkazalo zdaj po izteku referenduma. Upanje, da bodo socialisti dejansko vztrajali pri tem, da ostane manjšinsko-šolska ureditev taka kot je, so le bile lepe sanje. Ravno te dni je VVagner zopet izjavil, da bo na vsak način prišlo do spremembe — in to v smislu ■tristrankarskega sporazuma. Da taka sprememba nikoli ne more biti v prid Slovencem, to vemo iz izkušenj. Vse to ponovno dokaže, da tudi VVagner raje napravi dobro uslugo koroškemu hajmatdinstu, kot pa, da bi pustil Slovencem najosnovnejše pravice. Že to samo dejstvo dokazuje, da za koroške Slovence ni druge alternative, kot da nastopajo samostojno. Voliti enostavno neveljavno pa je v mojih očeh nesmiselno. Z lastno kandidaturo in z lastnim programom dokažemo trdno življenjsko voljo in pripravljenost, da do-prinesemo svoj delež pri reševanju številnih problemov. NT: Prvič nastopa KEL pri deželnozborskih volitvah skupno z ALK. Kaj misliš, da si lahko od te koalicije pričakujemo? Foltej Kargl: Seveda je kljub koaliciji z ALK neizgledno, da bi prišli v deželni zbor. Mislim pa, da je treba iskati povsod zaveznike, ki so pripravljeni, da se zavzamejo tudi za interese koroških Slovencev. Prepričan sem, da je Alternativna lista edina stranka, kateri koroški Slovenci in druge manjšine niso sedma briga. S pomočjo alternativcev nam bo tudi možno, da informiramo širšo javnost o naših problemih. NT: Glavnopoklicno si sicer kmet, vendar danes pretežno živiš od dohodka iz turizma. Dejstvo je, da je letos prav tako junija kot tudi julija padlo število prenočitev na Koroškem, predvsem še v naših krajih. Kje vidiš vzrok za to? Foltej Kargl: Prva misel je seveda ta, da stavke v Nemčiji na naš turizem niso mogle pozitivno vplivati. Dejstvo pa je tudi, da je reklama koroškega referata za turizem, za katerega je odgovoren Haider, usmerjen le na Nemčijo. Na vsak način bi bilo treba delati intenzivno reklamo tudi v drugih deželah. Sploh se mi zdi, da bi se moral Haider zanimati za turizem, za katerega je odgovoren. Seveda pa zabije svoj čas raje s tem, da se potepa po gostilnah in dela politiko na račun koroških Slovencev. Padanje števila prenočitev je jasno dokazalo, da Haider ni zmožen voditi tega referata in zato predlagam, da odda to odgovorno funkcijo. NT: Haider trdi, da je vzrok za nižje število prenočitev le v tem, da koroška turistična podjetja ne nudijo dosti kom-forja. Hoteli kategorije A so bili vsi zasedeni. Foltej Kargl: Dejstvo je, da so bili hoteli zasedeni. Vendar je treba povedati tudi to, da bi mnogi turisti tudi radi šli na dopust na kmetijo — seveda pa se za to ne dela skoraj nobene reklame. Ravno večja podjetja si lahko privoščijo, da sama financirajo reklamo, kar pa nekdo, ki ima le nekaj sob za goste nikoli ne more financirati. Zato bi bilo treba, da deželni referent za turizem nudi posebno majhnim podjetjem pomoč za večjo reklamo. NT: Kako je s kulturno ponudbo? Ali misliš, da posamezne občine v zadostni meri predstavijo gostom tudi kulturne dejavnosti slovenskih društev? Foltej Kargl: Vsaj za Loče lahko rečem, da ima slovensko društvo v okviru občinskih prireditev le redkokdaj priložnost, da se predstavi s svojim kulturnim ustvarjanjem, če Pa imajo enkrat priložnost, je gotovo določen pritisk za tem. Iz pogovorov z gosti pa vem, da bi ti radi bolj spoznali slovensko kulturo, ker jo pojmujejo kot obogatitev, ne pa kot nekateri domačini, kot sramote- NT: Čemu velja tvoja največ-ja skrb in kaj si želiš za KEL v bodočnost? Foltej Kargl: Največja skrn velja naši manjšini; sploh j>e sedaj, ko bo očitno prišlo do spremembe manjšinskošolsk6' 9a zakona. Čeprav sem s kmetijo in s turizmom zelo zaposlen, dam vse moči za to, da bi nam uspelo ohraniti vsaj to, kar imamo. Za KEL pa si želim, da bi ji tudi v bodoče Uspelo informirati po radiju in drugih medijih širšo javnost o naših problemih. Druga želja Ps je ta, da bi KEL uspelo vključiti čim več ljudi v aktivno delo za obstoj slovenske narodne skupnosti. NT: Hvala za pogovor. IZ PROGRAMA KEL 1984: TURIZEM KEL zato zahteva: O Ponudbe in reklamo je treba preusmeriti, pri čemer je treba upoštevati tudi druge države in narode. (Tako je v letošnjem letu bilo iz Zvezne republike Nemčije — 15% manj turistov.) © Posebno pospeševanje majhnih penzionov in posvetovanja zanje. © Podaljšanje turistične sezone, izgradnjo zimskega turizma ter kooperacijo s turističnimi ustanovami onstran meje. Q Koordinacijo ponudb z združevanjem podjetij v zadruge. © Večjo pomoč tistim, ki so pripravljeni izboljšati kvaliteto turistične ponudbe. © Zaščito okolja kot življenjskega prostora pred razprodajo in razseljevanjem. O Pospeševanje rahlega turizma in kmečkega turizma. © Regionalna turistična združenja, ki naj bi bila v pomoč pri reklami in raziskavah tržišča. Pospeševanje dvojezičnosti v turističnih prospektih — namesto zamolčanja drugega naroda. © Nov turistični manege-ment: namesto ozkotirno- nemškonacionalnih „mladeni-čev“ odprte in tolerantne osebnosti na čelu referata za turizem pri koroški deželni vladi. © Zato takojšni odpust Haiderja. ALK se je predstavila »Ne smemo dopustiti, da bo Majhna ekstremna nemškonacio-nalna manjšina diktirala politiko Proti slovenski narodni skup-r>osti“, je dejal pretekli torek na hskovni konferenci v imenu Alter-oativne liste Koroške dr. Wolf-9ang Holzinger. Pretekli torek je !udi Alternativna lista začela z Javnim volilnim bojem in predstava nemškemu tisku 80 strani ob-Se9ajoči volilni program. Kot so Povedali navzoči kandidati, je Manjšinsko vprašanje ter boj za Pravice koroških Slovencev osnovno izhodišče Alternativne liste. "Zato tudi ne kandidiramo skupno * VGč) Zeleni so nam jasno pove-9ah, da hočejo kandidirati z nami ®amo brez Slovencev11, je povedal Pr. Sepp Prugger. Kljub temu, da ni izgleda za Mandat, so kandidati poudarili, da le treba volilni čas izrabiti za to, Pa med ljudi „vnesemo svoje poli-,cne predstave11. Vsak glas za skupno listo KEL/ALK pomeni tudi najboljši odgovor strankam, ki še sedaj glasno razmišljajo o skrčenju dvojezičnega šolskega območja. ALK o SPČ: „Tudi SPO že govori o nekem kompromisu, vendar je že obstoječi sistem kompromis na račun manjšine11, tako dr. Prugger. Alternativna lista je tudi izdelala koncept za zaposlitev brezposelnih mladincev. „Če bi strogo upoštevali načelo o varstvu okolja, bi lahko nastalo 64.000 novih delovnih mest11, tako je poudaril kandidat dr. Helmut Stockham-mer, znanstvenik celovške univerze. Volilni boj na Zgornjem Koroškem, ki ga bo vodila Alternativna lista sama (KEL je zadolžena za dvojezično ozemlje), sta predstavili lise Wagner in Lia Leitner. Slednja je kot veroučiteljica zahtevala brezatomsko cono v prostoru Alpe-Jadran. Reportaža Večer (Maribor) za Naš tednik Šola za enakopravnost Šolstvo za manjšine že od nekdaj sodi med temelje celotne narodnostne politike v kateri koli državi. Zato se letos, ko v narodnostno mešanih območjih z madžarskim življem v lendavski in soboški občini ter Sloveniji pripravljajo na obele-žitev 25. obletnice dvojezičnega osnovnega šolstva v Prekmurju, lahko s ponosom ozrejo na četrtstoletno prehojeno pot. Prav tako lahko ponosno poudarijo učne, vzgojne in politične dosežke, ki so jih dosegli na teh edinstvenih šolah, ko se v sožitju dva jezika — večine in manjšine — učijo vsi otroci, ne glede na to, čei so Slovenci ali Madžari. Dvojezično šolstvo na narodnostno mešanih območjih Prekmurja se je začelo razvijati v šolskem letu 1959/60, ko se je pokazalo, da so ločene slovenske in madžarske šole oziroma oddelki na narodnostno mešanih območjih neustrezni. Vedno več madžarskih staršev se je namreč odločalo za vpis svojih otrok v slovenske šole, tako da je zmanjševanje učencev v madžarskih razredih že onemogočalo izobraževanje v materinem (madžarskem jeziku). V starih organizacijskih temeljih ločene slovenske in madžarske šole kakovostnih rešitev ni bilo in edini izhod je bila dvojezična osnovna šola. Dvojezični pouk je mladina ne oziraje se na narodnost takoj sprejela brez najmanjših težav, pri odraslih pa je naletela na različen odmev. Strah pred slabo kakovostjo dvojezičnega pouka, ki ni imel nobenih praktičnih izkušenj in zelo malo teoretičnih, tudi ozka nacionalistična gledanja, ki so izhajala iz izkušenj preteklosti, so vsem, ki so usmerjali dvojezični pouk in nakazovali, da bodo le z znanjem in uspešno vzgojo v dvojezičnih razredih najbolj učinkoviti proti vsakemu malodušju in dvomu uspeh dvojezične šole. Takšna usmeritev je bila dobra, saj jo je potrdilo tudi življenje ljudi na narodnost- no mešanih območjih, ko se ob pomoči šole enakopravno in v bratstvu razvijata narod in narodnost, ko „obvezno“ spoznavanje kulture madžarske narodnosti ni bilo nikomur odveč, ko se slovenski in madžarski jezik povsod v življenju enakopravno govorita. Življenje je tudi potrdilo, da je z dvojezično osnovno šolo v bistvu šlo tudi za urejanje enakopravnih odnosov med prebivalci slovenskega naroda in madžarske narodnosti, ki žive v lendavski in soboški občini. Zato je izpopolnjevanje modela dvojezičnega šolstva postala vsakodnevna naloga, jubileji pa priložnosti za pregled opravljenega dela. Naj naštejemo samo nekatere uspehe, ki so bili storjeni med 20. in 25. obletnico dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Izdan je bil nov zakon o posebnih pravicah pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, izšel je nov pravilnik o preizkusu znanja učnega jezika za delavce v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti in v dvojezičnih vrtcih, izšel je tudi nov prilagojen učni načrt in predmetnik za delo dvojezičnih šol. V soboški občini so z novozgrajeno centralno dvojezično šolo v Prosenjakovcih, kjer bo letos 21. oktobra osrednja slovenska manifestacija ob proslavljanju 25. obletnice dvojezičnih osnovnih šol, postavili novo in boljšo strukturo tovrstnega šolstva v občini. V zadnjih sedmih letih je v okviru zavoda za šolstvo SR Slovenije na novo ali v ponatisu izšlo 25 učbenikov in delovnih zvezkov za potrebe dvojezičnih šol. Iz ljudske republike Madžarske^ so dvojezične šole za uresničevanje madžarskega narodnostnega programa dobile 71 vrst učil. Letos bo Pedagoški inštitut v Ljubljani začel s proučevanjem dvojezičnega šolstva in v raziskavo zajel še naslednje srednjeročno obdobje. Suzana Szabo-Pahič Kultura Feliks J. Bister Vloga Cerkve v manjšinskem konfliktu na Koroškem Zgledno obnovljeno Tomanovo znamenje pri Svinči vasi (slika Feliks J. Bister). (Nadaljevanje) b) Cerkev, ki še vedno uživa veliko družbeno in uradno pozornost in s tem ugled, se v bistvu sama nahaja v manjšinskem položaju. Zato njeni ukrepi niso tako efektivni kot mislimo. c) Cerkev po Kapel larijevem mnenju naj ne politizira, čeprav je politična.26 Zato le indirektno in preko sekundarnih zastopstev zavzema svoje stališče, izvzemši nekatera vprašanja človekovih pravic, mirovnega gibanja, zaščite okolja in splošnih humanističnih idealov. Ker se nima za izjavljati o voznem redu avstrijskih železnic, se tudi ne bo izjavila za tamkajšnje dvojezično uradovanje. Rešpekt pred državo je še prevelik in hrani ga predvsem želja po vzajemnem spoštovanju. č) Posamezni verniki — posebno slovenski — so še veliko preveč ovce v najslabšem pomenu besede, ki ne bodo dvignile glave, če je prijetneje jo držati pod sosedin trebuh. Preveč še istovetimo vero in Cerkev, ki sta sicer povezani med seboj in to lahko več ali manj tesno. Tako je dunajski psihoterapevt Erwin Ringel mnenja, da Cerkev ali njegovi predstavniki morejo nevrotizi-rati človeka, medtem ko vera samo tedaj deluje v to smer, če je ozka, skrivljena ali napačna. Drugače pa je poleg svoje prvenstvene naloge odrešenja prej „zdravilni dejavnik".27 d) Iz vsega lahko sklepamo, da so verska — in mutatis mutandis — cerkvena vprašanja — ravno zaradi določenih nadvse obetajočih duhovnih premikov — važnejša za narodnopolitična razglabljanja kot včasih, ko smo kot manjšina živeli v zaokroženem katoliškem svetu. Zato se mora čim več ustanov ukvarjati s tem problemom in ga ne prepuščati le internim oddelkom Cerkve. V katoliških vrstah je ravno tako že lepo število zaveznikov v boju za pravičnejšo družbo in dejansko enakopravno, t. j. popolnoma nesporno upoštevanje slovenskega jezi- ka in narodnih teženj. Jezuit Hans Grasbock iz Pčllinga na Svinški planini npr. se zaveda, da je evangelizacija človeka nujno povezana z družbenimi procesi in nalogami, ko preprosto zaključi: „Wer es also mit seinem Christsein ernst meint, fur den hat die Spra-chenfrage an Kamtens Schu-len aufgehort, ein Problem zu sein.“ Pravilnost te ugotovitve potrdi tudi Gertraud Putz v svoji disertaciji „Die Karntner Slovvenen und die Kirche", ko piše: „Neben der Geschichte des Landes darf die Geschichte der einzelnen Menschen in diesem Land nicht ubersehen werden. Jeder, ob Slowene oder Deutscher, hat eine gan-ze Reihe von personlichen Er-fahrungen hinter sich, die die Einstellungen dem anderen gegenuber vvesentlich pragen. In der Gegenvvart und in der nahen Zukunft wird es in Karnten kaum mčglich sein, alle Probleme aus der Welt zu schaffen. Es besteht aber im- merhin die Chance, gevvisse Schwierigkeiten zu beseitigen, wie zum Beispiel ein Entge-genvvirken der erzvvungenen Isolation und Gettobildung der Slovvenen. Die Kirche in Karnten hat, wie wir es gesehen haben, ak-zeptable Losungen angeboten. Der nachste Schritt muB darin bestehen, daB die einzelnen Christen beginnen, diese theo-retischen Vorschlage in der Praxis zu vervvirklichen. Ein dauerhafter Friede muB von der Basis ausgehen. Vor diesem Schritt stehen wir in Karnten. Fur die Zukunft heiBt das, daB nicht immer von GroBmut und Toleranz der Mehrheit die Rede sein soli, wenn es sich um Rechte han-delt, die den Slovvenen als Volksgruppe in Karnten zuste-hen.“28 Kaj je zdaj z obtožbo, ki jo je vložil Heimatdienst proti VValdsteinu, Inzku, Vosperniku in Rauterju? Za KHD je prav gotovo bitka za nadaljnjo izolacijo Slovencev, za nas pa ponovni klic k večji narodni solidarnosti — in to preko vseh ideoloških meja! 26 Hanzi Tomažič, Komentar o komentarjih. Nedelja, Celovec, 12/18. 3. 1984, str. 3. 27 Prim. Religija in nervoza. Pogovor z dunajskim psihoterapevtom prof. Ervvinom Rin-glom. V: Znamenje, Celje, štev. 4/julij—avgust 1978, str. 324-336. 28 Gertraud Putz, Die Karntner Slovvenen und die Kirche. Ein Beitrag zu den kulturellen Rechten ethnischer Minderheiten. (Verčffent-lichungen des internationalen Forschungs-zentrums.) Salzburg 1982, str. 332-333. Konec MEDJUGORJE od 17. do 19. septembra vključno 2 polpenziona šil. 1300,— Informacije m prijava (0 42 36) 22 19. poštni predal 4 — 9141 Dobrla vas Kultura Srečanje slovenskih 1 iigiii iilišiiiiSliiijiiiilli II ____________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________. izobražencev na Dragi 84 Konec preteklega tedna je bilo na Opčinah tradicionalno študijsko srečanje Draga 84, ki ga je priredilo Društvo slovenskih izobražencev letos že devetnajstič. Teža predavanj je bila letos na nacionalnem vprašanju v vidiku izseljeništva, mladinske problematike na Tržaškem ter perspektive slovenstva. S predavanjem prof. Jožeta Velikonje „Kje domovina si?“ so organizatorji odprli študijske dneve. Na žalost pa predavatelj sam ni bil navzoč, tako, da so njegov referat prebrali. Njegov referat je bila v bistvu analiza o položaju Slo- lo, tako prof. Jože Velikonja. V soboto je bilo na sporedu zanimivo predavanje književnika, gledališkega in filmskega delavca Bojana Štiha na temo ..Vprašalna pola sodobnega slovenstva", v katerem je nakazal probleme Zedinjene Slo- Drage 84 se je udeležilo tudi precej Korošcev, med njimi član predsedstva NSKS dipl. trg. Urank, predsednik KKZ dr. J. Zerzer in ravnatelj dr. R. Vospernik. vencev, ki živijo v Ameriki, katero je napisal z znanstveno distanco. Vendar kljub določeni distanci ni bilo preslišati Velikonjevega osebnega pesimizma in osebne prizadetosti. Potomci izseljencev ali err\i-grantov bodo lahko obdržali slovenstvo le v stikih z matično Slovenijo. Brez živih stikov bo slovenstvo v Argentini in tudi v drugih državah ugaša- venije, matice in zamejstva, politike in kulture in še drugo. Prof. Niko Prijatelj je govoril na temo „Med vero in nevero". Letošnjih študijskih dnevov so se udeležili tudi predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, vodja manjšinskošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu dr. Valentin Inzko in podpred- sednik NSKS dipl. trg. Janko Urank. Tako je bilo tudi možno, da so Korošci seznanili udeležence Drage 84 s trenutnim položajem slovenske manjšine na Koroškem. Slovenski izobraženci iz Slovenije, Avstrije, Italije in zdomstva, ki so bili zbrani na teh študijskih dnevih, so naslovili na Zvezni sekretariat za Problemi slovenstva — predaval je znani književnik Bojan Štih. zunanje zadeve v Beogradu resolucijo, v kateri ugotavljajo, da koroški hajmatdinst in nemškonacionalne sile na Koroškem še nadalje z vso silo skušajo skrčiti dvojezično ozemlje. V resoluciji pišejo mdr.: „... Predvsem pa je gonja KHD-ja v grobem nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe, katere sopodpisnik in sogarant je "tudi Jugoslavija, zlasti kar zadeva njen 7. člen, ki na dvojezičnem ozemlju Koroške zagotavlja obstoj dvojezičnih šol. Slovenski izobraženci sprašujejo Zvezni sekretariat za zunanje zadeve, kaj je v zvezi s tem ukrenil in kaj misli storiti za zaščito Slovencev v Avstriji." Nadalje izražajo udeleženci Drage 84 v resoluciji, da pričakujejo zaradi izredno težkega položaja slovenske manjšine v Avstriji, da bo Zvezni sekretariat za zunanje zadeve na podlagi avstrijske državne pogodbe ustrezno ukrepal in slovensko ter mednarodno javnost seznanil s svojim tozadevnim stališčem in ukrepi. stih Tudi letos prireja Slovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah že tradicionalni slikarski teden, pri katerem sodelujejo umetniki iz Avstrije, Slovenije in Italije. Tokrat so se udeležilj slikarskega tedna umetniki Henrik Marchel iz Kranja, Tomaž Železnik iz Ljubljane, Clelia Mazzoli iz Trsta, Barbara Plečko z Domačal in Egon Rubin z Žihpolj. Na koncertu — s katerim so slikarski teden začeli, so preteklo nedeljo pri Adamu igrali „ Harlekin Company“ iz Celovca, ki so številno publiko navdušili tudi s slovensko pesmijo. Predsednik SPD „Kočna" dr. Janko Zerzer je pozdravil udeležence slikarskega tedna in goste koncerta v treh jezikih — v slovenščini, nemščini in italijanščini. Priložnost za družabno srečanje z umetniki pa se bo domačinom kot že prejšnja leta nudila tudi v soboto ob prezentaciji del umetnikov in sklepni družabnosti. Podrobneje bomo o slikarskem tednu poročali v naslednji številki. »■B FpS 'j "Mm Ul 1 r / H 1. i j i| v ; ; jff Radio/televizija STRAN j q ČETRTEK, I Z 6. septembra 1984 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 7. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — _ 10.00 Šolska oddaja — 10.15 Šolska oddaja — 10.30 Neznosna deklica — -12.00 Tom & Jerry — 12.05 Slike našega sveta — 12.30 Orientacija — 13.00 Poročila — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Aerobika — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Risanka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.15 Aktenzeichen XV — 21.15 Modna revija — 21.20 Zmota na uradu — 22.05 Šport — 23.05 Aktenzeichen XY — 23.10 Poročila. Sobota, 8. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Balduin, nočni strah — 12.00 Nočni studio —■ 13.05 Poročila — 15.00 Mož v reki — 16.30 Paradiž živali — 16.55 Glej točno — 17.00 Poročila — 17.05 Otroška oddaja — 17.30 Flipper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.00 Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 Šport — 23.00 Dve nebeški hčerki — 0.00 Poročila. Nedelja, 9. septembra: 11.00 Šport — 12.00 Ura časnikarjev — 13.00 Vizualna izobrazba — 14.20 Ishi — zadnji svojega naroda — 16.45 Butalci — 17.15 Tao-tao — 17.40 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Ljudska glasba v Avstriji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Poročila — 19.45 Šport — 20.15 Arabella — 22.50 Nočni studio — 23.55 Poročila. Ponedeljek, 10. septembra: 9.00 Poročila —- 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim k mizi — 10.30 Moč v mestu — 11.55 Tom & Jerry — 12.15 Informativna družba — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Muppet-shovv — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.15 Šport — 21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Stanovati v Avstriji — 22.50 Poročila. Torek, 11. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska oddaja — 10.15 Šolska oddaja — 10.30 Bolnica ob robu mesta — 11.20 Šport — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes & Yoyo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.15 Dokumentacija — 21.15 Z orožjem ženske — 23.10 Poročila. Sreda, 12. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 2. SPORED Petek, 7. septembra: 17.30 Vizualna izobrazba — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS Elektronika — 19.30 Poročila — 20.15 Tehnologija v Avstriji — 21.15 Poročila in politika ob petkih — 22.05 Nevidno oko — 23.40 Poročila. Sobota, 8. septembra: 15.15 Politika ob petkih — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Alternativna oddaja — 17.00 Proti vetru — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Konec dober — vse dobro — 21.55 Poročila — 22.20 Vprašanja kristjana — 22.25 Najbolj divji med tisoči — 23.40 Sto mojstrovin — 23.50 Poročila. Nedelja, 9. septembra: 9.00 Matineja — 10.30 Po Tirolskem — 11.00 Tirolska — 15.00 Športni popoldan — 17.45 Velikih 10 — 18.30 Okay — 19.30 Poročila — 19.45 Ljudski odvetnik — 20.15 Tatort — 21.45 Poročila — 21.50 Šport — 22.10 Bogat in reven — 22.55 Hudičevi fantje — 23.55 Poročila. Ponedeljek, 10. septembra: 17.30 Začelo se je pred dva milijona leti — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS Elektronika — 19.30 Poročila — 20.15 Bolnica ob robu mesta — 21.15 Poročila — 21.45 Šiling — 22.05 Modrost krvi — 23.45 Poročila. Torek, 11. septembra: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS Elektronika — 19.30 Poročila — 20.15 Dallas — 21.00 Ptice selivke — 21.15 Poročila — 21.45 Klub 2. Sreda, 12. septembra: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija danes — 18.30 Tom & Jerry — 18.55 ARS Elektronika — 19.00 Šport — 20.00 Sproščeno s sedeža — 21.15 Poročila — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnine — 23.35 Poročila. Četrtek, 13. septembra: 17.30 Alternativno gospodariti — 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS Elektronika — 19.30 Dalli-Dalli — 21.00 Zasramovale! — 21.15 Poročila — 21.45 Klub 2. 10.00 Šolska oddaja — 10.15 Šolska oddaja — 10.30 Barikade San Antonuna — 12.10 Dokumentacija — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Lutke — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.15 Rože v jeseni — 22.00 Lig-hea — 23.05 Poročila. OBIŠČITE NAS! 9150 Pliberk, (0 42 35) 2194 Četrtek, 13. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežele in ljudje — 10.00 Šolska oddaja — 10.15 Šolska oddaja — 10.30 Šport — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.30 Živalska oddaja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 TV-kuhinja — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.15 Corinna — 21.15 TV magacin — 22.00 Inozemski report — 22.45 Poročila. 1. SPORED Petek, 7. septembra: 17.20 Poročila — 17.25 Jazz na ekranu — 17.55 Trnov grad — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Trdnjavi Jajce in Bobovac — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Kondorjev let — 21.05 Ne prezrite — 21.20 Proti vetru — 22.15 TVD II — 22.30 Konstanta. Sobota, 8. septembra: 8.00 Poročila — 8.50 Ciciban, dober dan — 8.20 Jeklenec — 8.40 Zgodbe iz Nepričave — 9.10 Pisani svet — 9.40 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 10.05 čas, ki živi — 15.55 Čudeži narave — 16.25 P J v nogometu — Priština : Partizan — 18.15 Ženska za pultom — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Prava stava — 21.55 Zrcalo tedna — 22.15 Vrnitev k Sredozemlju — 22.45 Poročila. • Kotmara vas Predavanje ..PREDNOSTI DVOJEZIČNOSTI11 Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi Čas: sreda, 12. 9. 1984, ob 20. uri Predava: Dr. Dietmar Larcher Kraj: gostilna Mežnar v Kotmari vasi • Železna Kapla Praznično zborovsko petje Prireditelj: Katoliška prosveta Cas: sobota, 8. septembra 1984, ob 18. uri Kraj: farna cerkev v Železni Kapli p°je Komorni zbor GALLUS iz Kranja, vodi Angela Tomanič RADINE LOVEC Slovensk^daje Sobota, 8. septembra- ^reda, 12. septembra: 09.00—09.55 Voščila. ^'10-—15.00 Koroški obzornik Zabavna glasba. Nedelja, 9. septembra- 07.05—07.35 Duhovni nag°v četrtek, 13. septembra: - Voščila. Um 15.00 Koroški obzornik „ „ . Glasbeni mojstri. Ponedeljek, 10. sept. 14.10-15.00 Koroški obz°r,1Kt , . — iz ljudstva za ljudstvo. >14. septembra. 15.00 Koroški obzornik Torek, 11. septembra: j Iz kulturnega življenja koro- 09.30-10.00 Dežela ob dra«i' s'°ven=e». Land an der Drau 14.10-15.00 Koroški obz^r” u°ota, 15. septembra: •°°-09.55 Voščila. — Otroci poslušajte. Nedelja, 9. septembra: 8.40 Poročila — 8.45 Živ, žav — 9.30 Trnov grad — 10.00 Prevzetnost in pristranost — 10.55 625 — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.15 Ob 40-letnici prihoda Maršala Tita na Vis, prenos — 13.30/45 Poročila — 15.55 Show program 4 — 16.35 „Picasso" slikarjev dnevnik — 17.35 Športna poročila — 17.35 Črni labod — 19.30 TVD — 20.00 Gabrijel — 21.05 Športni pregled — 21.35 Slovenci v zamejstvu — 22.05 Poročila. Ponedeljek, 10. septembra: 17.20 Poročila — 17.25 Zgodbe iz Nepričave — 17.55 Varčevanje — 18.15 Spekter — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Po-dium — 19.30 TVD — 20.00 Pregon — 20.55 V areni življenja — 21.55 TVD II. Torek, 11. septembra: 17.35 Poročila — 17.40 Jeklenec — 17.55 Naša pesem — Maribor 84 — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Vprašanje življenja ali smrti — 19.30 TVD — 20.00 Ci-tadela — 20.55 Mednarodna obzorja — 21.55 TVD II. Sreda, 12. septembra: 18.00 Poročila — 18.05 Ciciban, dober dan — 18.25 Obalno-Kra-ški obzornik — 18.40 Čez Atlantski ocean — 19.30 TVD I — 20x00 Film tedna: Grožnja — 21.55 Kulturne diagonale — 22.25 TVD II. Četrtek, 13. septembra: 17.45 Poročila — 17.55 Trapolo HH 33 — 18.35 Notranjski obzornik — 18.40 Delegatska tribuna — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Martin Luther — 22.40 TVD II — 22.55 Retrospektiva domače TV drame — Razvalina življnenja. Petek, 14. septembra: 17.20 Poročila — 17.25 Čez tri 2. SPORED Petek, 7. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Avtogrami — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Koncert za TV kamere — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Vidiki — 21.50 Filmi Jamesa Cagneya: Državni sovražnik. Sobota, 8. septembra: 15.25 Sam po — 17.00 Otroška predstava — 18.00 Retrospektiva A. Djordjeviča — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Človek in čas — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Cervantes — 22.45 Poezija. Nedelja, 9. septembra: 14.55 Monza, avtomobilske dirke formule I — 17.10 Glasbeno popoldne Krapina 84 — 18.25 Neobvezno — 19.10 Turistični vodič — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Citade-la. Ponedeljek, 10. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Zgodbe Bo-sansko-Hercegovskih pisateljev gore: Boštjanski fantje — 17.50 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Posvetovanje s Cambridgeon — 19.30 TVD — 20.00 Kondorjev let — 21.00 Ne prezrite — 21.15 Proti vetru — 22.10 TVD II — 22.25 Blanche. T (04222) 51 26 80, 51 28 25 Sobota, 15. septembra: 8.00 Poročila — 8.50 Ciciban, dober dan — 8.20 Jeklenec — 8.45 Zgodbe iz Nepričave — 9.15 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 9.40 Tunizijski utrinki — 10.05 Veliki diktator umetnosti — 11.00 Poročila — 17.55 Poročila — 18.00 Ženska za pultom — 18.50 Čudeži narave — 19.30 TVD — 20.00 Vesela jesen — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Rumeno nebo — 23.30 Poročila. — 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti — 18.15 Srbija brez nepismenih v 1985 — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 21.55 Rock 84, ponovitev glasbene oddaje. Torek, 11. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Gledalec-urednik — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje Lota — 20.50 Dokumentarna oddaja — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Iz koncertnih dvoran. Sreda, 12. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Moja sestra Camille — 18.15 Zaščitena narava — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavna oddaja — 21.15 Zagrebška panorama — 21.30 Glasbena oddaja — 22.15 Kultura v združenem delu. Četrtek, 13. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Zajec s petimi nogami — 18.15 Znanstveni pogovori — 18.45 Peskovnik —-19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama. Prireditve PRIREDITVE • Sveče 4. slikarski teden Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Čas: 2.-8. septembra 1984 Udeleženci: Henrik Marchel, Kranj; Tomaž Železnik, Ljubljana; Clelia Mazzoli, Trst; Bogomila Doljak, Trst; Barbara Plečko, Domačale; Egon Rubin, Žihpolje; Spored: Sobota, 8. septembra, ob 19. uri Prezentacija del in sklepna družabnost. Na vse prireditve v okviru slikarskega tedna so domačini in gostje od zunaj prisrčno vabljeni. Od ponedeljka do petka bo mag. Barbara Plečko vsem ljubiteljem od 14. do 16. ure na razpolago za uvajanje v tehniko umetniškega tkanja. • Obirsko POLETNA NOČ Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: sobota, 8. 9. 1984, ob 20. uri Kraj: gostilna KOVAČ na Obirskem Za ples igrajo: FANTJE IZ VERNBERKA II. POHOD PO POTEH LENARTA IN GAŠPERJA Prireditelji: SPD „Zarja“ v Železni Kapli, SPD „Obir“ na Obirskem in Krajevno združenje ZSM v Železni Kapli Čas: nedelja, 9. 9. 1984 (ob vsakem vremenu) Zbirališče: ob 8. uri pri VVolfel-nu v Lobniku Cilj: Spominski dom pri Perš-manu v Lepeni • Št. Primož Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev in DRUŽABNO SREČANJE Prireditelj: Zveza slovenskih izseljencev Čas: nedelja, 23. 9. 1984 s pričetkom ob 14. uri Kraj: kulturni dom „Danica“ v Št. Primožu Prireditev bodo obogatili domači prosvetaši s svojim kulturnim sporedom. Poskrbimo, da bo DAN IZSELJENCEV, ki je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, tudi letos prepričljiva manifestacija našega priznavanja in naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtežji dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprina-šati velike žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izseljenci z družinami, prijatelji in znanci. • SPD „Rož“v Št. Jakobu vabi na IZLET NA KRAVJI BAL Čas: nedelja, 9. septembra 1984 Kraj prireditve je ob zahodni obali Bohinjskega jezera. Prijave sprejema: Posojilnica Št. Jakob in odborniki društva Odhod ob 8.30 uri zjutraj iz pred Posojilnice. • Celovec Pevke in pevci, pozor! Pevski zbor Jakob Petelin-Gallus bo jeseni zopet začel z rednimi vajami. Vse pevke in vsi pevci ste vabljeni, da pridete v četrtek, 20. 9. 1984, ob 19.30 uri na vaje v novi Modestov dom, Dr.-Richard-Canavalgasse 114, Celovec. • Dobrla vas DRUŠTVENI IZLET Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Čas: od sobote, 22. septembra, do nedelje, 23. septembra 1984 Proga: Dobrla vas — ogled mesta Zagreb — Marija Bistrica — Karlovac — Plitviška jezera (prenočišče in zajtrk) domovgrede: ali ob obali preko Senja — Rijeke in Ljubljane, ali pa na Karlovac — Novo mesto — Ljubljana. Cena: šil. 500.— (vključno polpenzion in kosilo), vožnja. Društveniki (pevci, igralci in odborniki plačajo le polovico) torej šil. 250.— Vodi: mag. Lojze Pušenjak, Celovec KNJIŽNICA SPD „SRCE“ je odprta ob nedeljah: od 9.30 ure do 10.30 ure ob sobotah: od 9. do 11. ure med tednom: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure (pri Posojilnici v Dobrli vasi) Društvo „SRCE“ poziva vse starše iz naše okolice, da bi se v čim večji meri posluževali naših knjig in da bi tudi svojim otrokom prebirali slovenske knjige. • Kotmara vas VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi Čas: sobota, 22. 9., ob 20. uri Kraj: pri Puschnigu v Šentkan-dolfu. Za ples igrajo „Fantje iz Podjune" — Srečolov • Dob Mladinska zahvalna maša za dobro letino Kraj: Dob pri sv. Boštjanu pod Lipo Čas: sobota, 15. 9., ob 19.30 uri • Dom v Tinjah Od ponedeljka, 10. 9., ob 18. uri do četrtka, 13. 9., ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE — »Duhovnikova duhovnost danes" Vodi: p. prof. Jože Kokalj, Ljubljana Od sobote, 15. 9., ob 9. uri do nedelje, 16. 9., 17. ure DUHOVNE VAJE V DUHU SV. FRANCA ŠALEŠKEGA, nem. Vodi: P. Gottfried Prinz OSFS V soboto, 15. septembra od 20.30 ure do 22. ure MOLITVENA SKUPINA — Vodi: kpl. Janez Tratar Človek trpi mnogokrat zaradi notranje stiske in zunanjega nereda samo zato, ker je najvažnejše prej opustil: da bi se v molitvi z Bogom pogovoril. Kdor želi v skupni molitvi iskati osebno pot k Bogu, odprtost za bližnjega in voljo Očeta v osebnem življenju, ima ponudbo molitvene skupine in sicer vsako soboto od 20.30 do 22. ure Od nedelje, 16. 9., ob 15. uri do sobote, 22. 9., ob 13. uri DOPUSTNIŠKI DNEVI ZA STAREJŠE LJUDI — nemško Vodi: Gertraude Langer, Kriva Vrba Od ponedeljka, 17. 9., ob 9. uri do petka, 21. 9., ob 13. uri TEČAJ ZA TAJNICE IN TAJNIKE V PISARNAH, 1. del Poklicno izpopolnjevanje je nujno potrebno in zaželeno. Hitri razvoj zahteva stalno nadaljnje izobraževanje. Zato Vam/Tebi nudimo tečaj za tajnice in za tajnike v pisarni, ki vsebuje del tistega znanja, ki Vam/Ti bo pomagalo zboljšati kvaliteto pisarniškega dela in premagovali probleme, ki nastajajo pri delu. Vodja tečaja: dv. sv. dr. Pavel Apovnik GALERIJA TINJE: Razstava del prof. Heinza Mosenederja Od petka, 21. 9. do sobote, 29. 9. 1984 ROMARSKO POTOVANJE NA MONTSERAT, V LURD IN LA SALETTE Vodi: g. žpk. Valentin Gott-hardt ] PISMA BRALCEV □ Spoštovano uredništvo NT Ker sem v poročilih ponovno či-tal krajevno ime „Pri sedmih kočah" na Peci, zadnjič v 34. štev. NT o Romanju zbora „Kralj Matjaž" na Peco, si dovoljujem kot zavzeti bralec pripomniti nekaj misli o uporabi krajevnih imen, konkretno o nazivu „Pri sedmih kočah". Kot ljubitelj Pece, ki sem jo prehodil stokrat navzdolž in na-počez od Rižne gore, Aninovca, Kukujčjaka, čez Greben, Ojstrov-co, preko Stanov, Kresišča, mimo Knipsa na Kordeževo glavo, na Bistriško kopo, Veško glavo, skozi Križe pa do biserno-čiste Bistrice v enkratnem izviru, ne poznam samo vsake vzpetine in globače, temveč tudi domača imena teh studencev, grap in vrhov. Če bi imel Kralj Matjaž svojo votlino odprto, bi jo bil gotovo našel. Žal nam vhoda tja tudi vsakoletni Ciril-Metodovski kresovi niso razsvetlili. Zato moramo iskati naprej, dokler je še dan. K temu iskanju sodi tudi varovanje in ohranjevanje narodnega blaga, kamor vsekakor pripadajo tudi naša stara slovenska imena. Ne dajajmo jih sami v pozabo s prevzemanjem umetnih nemških ali pa spakedrano potujčenih starih domačih imen in s tem videza nemške izvirnosti Morda bo kdo rekel, da stara domača imena niso več splošno znana. Pa prav zato!!! „Pri sedmih kočah" je prevod nemške „Siebenhutten“, ki nikakor ne odgovarja izvirnemu domačemu slovenskemu imenu. Vsak zavesten (ne le zaveden) Libučan in okolišan ve, da imenujejo stari domačini to planoto na vrhu Oj-strovce „Pri stanih", ali po domače „Na staneh". „Siebenhutten“ se je porodilo v novejšem času v toku ponemčevalnih stremljenj. Zakaj bi torej govorili o naših krajih v slovenskih občilih nemško s slovenskimi besedami. Kaj mislite, kdo naj ohranja to naše narodno blago? Kar strah postaja človeka ob misli, da bi v tej konsekvenci nekoč morda čital kaj o Pasji vasi (Podsinja vas/Hundsdorf = Pasje vas) ali pa o Novi hiši (Suha! Neuhaus = Nova hiša), morda pe tudi o Merjaščevi basi (Dobrie vas/Eberndorf = Merjaščeva vas)-Morda se bo kateri od bralcev ali piscev ob tem nekoliko zamislil-Dr. Tone Jelen, Dunaj Opomba uredništva: Zelo smo veseli, če nas naši bralci opozorijo na stvari, ki jih zapišemo iz malomarnosti ali nevednosti. Upamo, da bo še več bralcev posnemalo našega libu-škega advokata na Dunaju. Od tega lahko samo profiliramo, in to vsi — tako uredniki kot tudi naši cenjeni bralci. VAŠA DOMAČA TRGOVINA ZADRUGA PLIBERK STRAN -«pr ČETRTEK, I O 6. septembra 1984 Šport asko Šmihel bn ;z Vauče ;ja v tretji di □raz! Šmihelčani so popolnoma izven forme. Proti VVeitensfel-du so doma presenetljivo zgubili in s tem ostali že dve tekmi brez točke. Bilanca zadnjih dveh tekem: dva poraza, razlika zadetkov 2:6. Terner Mačk je takoj ukrepal in že pretekli torek poostril trening. Ali grozi Šmihelu po ponovnem porazu kriza? ASKČ Šmihel -VVeitensfeld 1:2 (1:1) Postava: Guetz 3, Andrej 2, Šuler 3, H. Kraus-ler 2, K. Perchtold 2, Lopinsky 2, Blažej 2, Mi-jatovič 2, Buchvvald 2, Krištof 2, Pajenk 2, (Motschnig 0); Šmihel, 100 gledalcev Sodnik: Latzin (pod svojim nivojem) Strelci: Pajenk (20. min.) oz. Bernhard (24. min.) in Zussner (66. min.) Tekmo proti VVeitensfeldu naj Šmihelčani hitro pozabijo. To kar so pokazali doma proti novincu iz VVeitensfelda je bilo pod vsako kritiko. Igralci so bili deloma sploh brez moči in brez agresivnosti. Nastal je vtis, da igra moštvo popolnoma brez vsake taktike. Legionar Mijatovič nikoli ni mogel nadomestiti Ivana Vau-ceja, ki je trenutno poškodovan. Igralci so tavali po igrišču kot zgubljene ovce, vsa navodila trenerja Mačka niso nič pomagala. V sredini je manjkal igri Šmihel-čanov igralec, ki bi imel pregled in ki bi dal napadalcem potrebne žoge. Tako je Krištof stal na desni strani in le od časa do časa dobil kakšno žogo. Zadnjo tekmo v jesenski sezoni je odigral Dietmar Buchvvald, ki odide na šolanje na Tirolsko. Zdaj ima trener gotovo še večje težave. Od torka naprej v Šmihelu baje ostreje trenirajo, vsi se zavedajo resnosti položaja. V nedeljo igrajo Šmihelčani v Lie-benfelsu. Po mnenju igralcev si moštvo ne sme privoščiti ponovnega poraza, nevarnost popolne krize v Šmihelu je že preblizu. Trener Rudi Mačk: Tekmo smo zgubili predvsem zaradi tega, ker so nosilci igre popolnoma izpadli. Dietmar Buchvvald je v jesenski sezoni zadnjič napadal za Šmihel. Odšel je namreč za tri mesece na šolanje na Tirolsko. Največja hiba pa je poškodba našega najboljšega igralca Vaučeja. Kljub-tretjemu porazu ni govora o krizi. Ta teden bodo poleg Buch-vvalda verjetno manjkali tudi Motschnig, Pajenk in Vauče. S točko bi bil že več kot zadovoljen. železna Kapla popušča Globasnica na vrhu lestvice Št. Paul — Železna Kapla 4:2 (1:2) Po dobrem začetku sezone Ka-Pelčani popuščajo. Proti Št. Paulu preteklo kolo niso imeli nobene možnosti. Obramba je bila odprta kot že dolgo ne, v napadu napadalci niso dosegli normalne forme. Kljub porazu je Železna Kapla s petimi točkami na osmem mestu. To kolo igrajo doma proti Sin-ci vasi. Podkrnos — Globasnica 0:2 (0:1) Postava: Maček 3, Medvoz 4, Kovvatsch 4, Dlopst 5, Hutter 3, Micheu 3, Gallo 4, Vauče 3 (40. min. Sadjak), Schatz 3, Beliš 3, W6lb! 4. Podkrnos, 150 gledalcev Strelci: Gallo (13. min.) in Sadjak (62. min.) Izključen: Gallo V zelo slabi tekmi so Globašani brez večjih težav zmagali. Nasprotnik vso tekmo ni mogel resno ogrožati vrata vratarja Mačka in je tako tekmo zasluženo izgubil. Naslednji teden igrajo Globašani doma proti Grabštanju. Trener Štekl računa tudi tokrat z zmago: „Doma ne smemo oddati točke. “ Ob robu povedano ... Dvojna morala SAK Ker se SAK zelo prizadeva za svoj naraščaj, je letos pridobil Francija Šmida, trenerja z A-licenco, za glavnega tre-herja vseh treh moštev naraščaja kluba. Prizadevanje odbora kaže, da misli SAK že v bodočnost ■n da hoče tudi naprej z lastnimi igralci ostati med najboljšimi klubi na Koroškem. Odgovorni so mnenja, da je naraščaj v najboljših rokah, kar bo gotovo tudi držalo. Tem bolj se potem čudimo trenerju Šmidu in podpredsedniku Matevžu VVieserju, ki imate svoje tante pri celovški Avstriji. Panja baje zaradi tega ne moreta '9rati pri SAK, ker bi to menda motilo skupnost pri celovški Avstriji. Po tem sodeč, je tema dvema funkcionarjema celovška Avstrija bolj pri srcu kot SAK. Težko si predstavljam, da bi imel katerikoli pritaš SAK za dvojno moralo teh funkcionar-l.6v razumevanje. Stavi se vpra-Sanje, ali si SAK res lahko pri-vošči takšne funkcionarje v Svojih vrstah. Bilčovs zdaj predzadnji Launsdorf — Bilčovs 2:0 (1:0) Postava: Schaunig 3, Sablatnik 3, Maierhofer 2, Glantschnig 2, Kuess 3, Krainer 2, Stangl 2, Ogris 2, Scholfmann 2, Paril 2, Hobel 2; Launsdorf, 100 gledalcev Sodnik: Otto Ebner (slab) Strelci: Kuttnig (39. in 89. min.) Pri izredni vročini se Bilčovšča- ni niso mogli spoprijazniti z nasprotnikom, ki pravzaprav ni bil boljši. Po golu domačinov je v prvi polovici Sigi Hobel zapravil možnost enajstmetrovke. Čeprav so Bilčovščani med tednom premagali ATUS Borovlje, tokrat niso mogli priključiti na ta uspeh. Dr. Kurzeja je igral le nekaj minut. (SAK — KAC 4 : 1) SAK na prvem mestu . . . (nadaljevanje s 16. strani) skrajšali na 3:1. Kratko pred koncem je Manfred Luschnig dal za SAK na kuriozen način četrti gol. Ko je preigral že celotno obrambo, je čakal pred črto na vratarja in branilca, oba prelesičil in z nogo vrgel žogo v gol. Tekme SAK V nedeljo, 9. sept. ob 16.30 uri ATSV VVolfsberg I — SAK I ob 14.45 uri ATSV VVolfsberg 23 — SAK 23 na igrišču v VVolfsbergu. Tekme Šmihela V nedeljo, 9. sept. ob 16.30 uri Liebenfels I — Šmihel I ob 13.45 uri Liebenfels 23 — Šmihel 23 na igrišču v Liebenfelsu. Tekme Selanov V nedeljo, 9. sept. ob 17. uri Sele I — Velikovec I ob 15. uri Sele 23 — Velikovec 23 na štadionu pod Košuto. Rudolf Čik (33) Rudi čik je igral v ustanovnem moštvu KDZ v Celovcu. (Iz tega moštva je nastal SAK). Pozneje je igral nekaj let za Met-lovo. Je odbornik ASKČ Šmihela, za katerega že navija odkar obstaja šmihelsko nogometno moštvo. Po poklicu je elektro-mehanik in dela kot vodja za prodajo pri „Auto-lgerc“ v Pliberku. V prostem času se bavi predvsem z nogometom, največ časa uporabi seveda za šmi-helski klub. Prvo mesto v podli-gi bo po njegovem mnenju vodilo le preko SAK ali Št. Leon-hard. Za to kolo nam je šmihelski nogometni strokovnjak koval sledeče izide: prero- Podliga Liebenfels — Šmihel 1 :2 Sele — Velikovec 1 :1 VVolfsberg — SAK 1 : 3 Dobrla vas — KAC 2:0 Žrelec — Št. Andraž 2:2 VVeitensfeld — ASV 1 : 2 Št. Leonhard — Borovlje 3 : 0 1. razred Železna Kapla — Sinča vas 1 : 0 Globasnica — Grabštanj 3:0 Bilčovs — Oberglan 2 : 2 Šport 900 gledalcev v Borovljah Kliub remiiu -zmaga Selanov Prvi derbi med Borovljčani in Selani je privabil rekordno število gledalcev na igrišče. Borovljčani, ki so vsa leta smehljaje opazovali nogomet v Selah, so morali po tekmi biti veseli, da so s srečo doma obdržali točko. Odslej bodo morali Borovljčani gotovo z večjim spoštovanjem govoriti o selskem nogometu, saj čaka vigredi še tekma v Selah in tam zanje ne bo lahko kruha rezati. Borovlje : Sele 1:1 (0:0) Postava: Užnik 4, Jakopič 3, Vrhovec 3, A. Dovjak 3, Čertov 3, Oraže 3, Olip 4, Fera 5 (85. Falle 0), Hribernik 3, Travnik 3, Hobel 4; Borovlje, 900 gledalcev Sodnik: Obenivurzer (zelo dober) Strelci: Pogatschnig (47. min.) oz. Martin Hobel (60. min.) Obe moštvi sta začeli tekmo izredno previdno in krčevito. Tekma je bila velikega pomena, šlo je za ugled dveh krajev in njih nogometašev. Zaradi tega se v prvem polčasu igra skorajda ni razvila, žogo so igrali največ v sredini, oba vra- tarja nista imela dela. Lepe akcije so bile redkost, prevladovala sta borbenost in moč. Že takoj ob začetku drugega polčasa so domačini po nesporazumu selske obrambe z odličnim strelom povedli na 1:0. Borovljčani so že mislili, da sta s tem golom padla morala in borbenost Selanov in so se počutili kot zmagovalci. Toda Selani so se še bolj potrudili in imeli zapovrstjo nekaj lepih priložnosti. V 60. minuti je bilo končno tako daleč. Po ostrem kotu Nantija Olipa je Martin Hobel iz treh metrov izenačil. Napo- sled so igrali le več Selani, ki so se od minute do minute stopnjevali. Odlične možnosti so se vrstile, toda velika sreča je obvarovala Borovljčane pred zadetkom. Domačini so v drugem polčasu le enkrat prišli nevarno pred vrata Selanov. Selani so bili telesno in tehnično močneje in igrali taktično bolj zrelo kot lanski koroški li-gaš. Po tekmi domačinov ni bilo več nikjer videti, čeprav so si srečno priborili točko. Gledalci so pa bili kljub neodločenemu rezultatu enega in istega mnenja: prvi derbi so dobili Selani. Joži Čertov je tudi v Borovljah štel k stebrom v obrambi. V tej sezoni še nobenemu srednjemu napadalcu ni uspelo mu dati gola. Ta teden pa pride v Sele „stara lisica" Jelenko. Dvoboj Čertov-Jelenko bo gotovo zanimiv. SAK na prvem mestu Proti KAC je igral SAK v novih oblekah z znakom kluba. Čeprav so bili nekateri igralci praznoverni, je SAK visoko zmagal. SAK — KAC 4:1 (3:0) Postava: Naschenvveng 3, Sadjak 4, Woschitz 3, Lampichler 0 (30. min. Luschnig 4), Štern 5, Kreutz 4, Ratajec 4, Jovičevič 5 (62. min. Za-blatnik 0), Polanšek 4, Raczinsky 3, Velik 4; Košatovo igrišče, 300 gledalcev Sodnik: P. Ruch (slab in prepočasen) Strelci: Polanšek (19. min. enajstm.), Ratajec (21. min.), Jovičevič (41. min.) in Luschnig (86. min.) oz. Mahkovec (79. min. prosti strel) V celovškem mestnem derbiju je SAK pričel tekmo kot letos vedno izredno agresivno in borbeno. KAC je bil od prve minute naprej zaprt v svoji polovici, in v prvem polčasu niti enkrat ni prišel nevarno pred vrata SAK, kjer je zopet branil Naschenvveng. Ogromna terenska premoč SAK se je tudi kmalu obrestovala. Branilec KAC je v 19. min. ubranil žogo v kazenskem prostoru z roko in prisojeno enajstmetrovko je izkoristil Polanšek. Že dve minuti pozneje je legionar Ratajec, ki je zopet prepričal s svojo izredno hitrostjo, krasno zadel v vrata KAC. Gostje, pri katerih se je že v 15. minuti poškodval igralec-trener dr. Kurzeja, so se borili z vso silo pred grozečim debaklom. Še pred polčasom pa je uspelo najboljšemu igralcu SAK Jovičeviču dati tretji in nedvomno odločilni gol. Po odmoru je SAK popustil, gostje so prišli do igre in imeli tudi nekaj priložnosti za zadetek. Pri SAK se je zmanjšala koncentracija, vrhu tega pa je še izpadel zaradi poškodbe odlični Jovičevič, ki je bil nosilec igre. V 79. minuti je KAC uspel častni gol. Iz prostega strela, katerega je vratar Naschenvveng popolnoma zaspal, so (nadaljevanje na 15. strani) Podliga vzhod 1. SAK 5 4 1 0 14:2 9 2. ASV 5 4 1 0 9:3 9 3. Velikovec 5 3 2 0 12:4 8 4. SV Weitensfeld5 3 2 0 9:5 8 5. St. Leonhard 5 2 1 213:10 5 6. Žrelec 5 2 1 2 4:6 5 7. Sele 5 1 2 2 7:7 4 8. Šmihel 5 2 0 3 8:9 4 9. Dobrla vas 5 1 2 2 5:9 4 10. Borovlje 5 1 2 2 5:11 3 11. VVolfsberg 5 1 1 3 11:11 3 12. Št. Andraž 5 1 1 3 7:12 3 13. Liebenfels 5 0 2 3 5:12 2 14. KAC 5 0 2 3 6:14 2 Izidi 5. kola SAK - KAC 4:1 (3:0) Borovlje — Sele 1:1 (0:0) Šmihel — VVeitensf. 1:2 (1:1) Liebenf,— Dobrla vas 1:1 (0:1) ASV — St. Leonhard 2:1 (1:0) Velikovec — Žrelec 0:0 Št. Andraž — Wolfsb.3:2 (2:1) NASLEDNJE KOLO: • 6. kolo (8./9. 9.): Dobrla vas — KAC, VVolfsberg — SAK, Žrelec — Št. Andraž, Sele —- Velikovec, Št. Leonhard — Borovlje, VVeitensjeld — ASV, Liebenfels — Šmihel. Strelci 5 golov: Jelenko (Velikovec), Stuckler (VVolfsberg), Kummer (ASV) 4 gole: Justin Polanšek (SAK) 3 gole: Velik (SAK), Hobel (Sele) 2 gola: Krištof, Vauče, Buchvvald (Šmihel), Raczinsky, Jovičevič, Ratajec (SAK), F. Dovjak (Sele)_ 1 gol: Šuler, Pajenk (Šmi- hel), Luschnig (SAK)