t# f^i m K a i s L i ; i > ki mi rt \;i¡ IVl I I t z h a j a v s a It o sredo Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, četrtletno 11 din; inozemstvo 76 din Poštno-čekovnl račun Številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste /prm f l - i k.W.\ li^ j LJUDSTVU V mm r ZABAVO Z PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-13 Cene lnseratom: Ceia r~n 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 7o0 din, osminka stran) 40'; din • Mali oglasi posamezna bv ■ ' ' a naročnika 1 din. za nenaročnika 2 < . ipf r«/.ss It ^ * í "J? f: te a /"•> t ••i * .1 Ji I; Ig I?' v. v /♦¡¿íV'-'-y v*- i • V ¡r- ■r- -i ' J Življenje in Vstajenjei M V prirodi je vzklilo in vzbrstelo novo življenje. Med zimo sicer ni povse zamrlo, toda skrilo se je pod varujočo snežno odejo. Ko je ta odeja opravila svojo nalogo, so jo pomladanski vetrovi kot nepotrebno razcefrali na kosce ter jo uničili. Zadnje njene ostanke sedaj preganjajo z vrhov naših hribov in gora. Narava ne mara mrtvila. Njena naloga je življenje. Zato ga spomladi prikliče iz svojih globin, kjer so bile skrite njegove klice. Da bi bil njegov prihod v prirodo tem veličastne j ši, mu pošlje v pozdrav trobentice in vijolice na prisojnih obronkih, zvončke v jarkih in mačkice na vejah. Tudi človeku je življenje r.aloga. Ne da si rad v prerani grob zakopati ne svojih moči ne svojih nad. Zato hrepeni iz bolezni k zdravju, iz žalosti k veselju, iz bede in stiske k zboljšanju in sreči, iz dvoma in obupa h gotovosti in trdnemu groba v življenje. Pot nam je pokazal Kristus. Ta pot ga je najprej peljala na križ, ki ga je nesel na svojih ramah in na katerem je po strašnem trpljenju umrl, ko je vse bilo dopolnjeno. Ugašajoče sonce je s svojimi poslednjimi žarki ožarilo njegovo bledo telo, ki je bilo položeno Materi v naročje in nato v grob. Mar bo ta temačni dom njegovo zadnje počivališče? Ko je tretji dan A * % m i i U : t*-i p : .'- . r ■ p- t • * v r m t p; t Pt" : V.. •I (fr^ - Wj 1 f 4/| /t 1 5 i. ', T?"- /!' ¡ /i '-i ■ ' Í i -i> 5, JJL S*. ' ' l ■ 4 Hi! ■ '» ! - i* t H /-lil l|l¡ a "H Zk- ■f<, r * J zaupanju. Skratka: iz jutranje sonce s svojim svežim sijem ob-svetilo bele mramor-ne zidove jeruzalcm-] skega templja in nje-\ govo zlato streho, je ; nebeški žarek prodrl \ tudi v Gospodov grob na Kalvariji, iz katerega se je dvignil Gospod z božansko svojo močjo. In ati-j gel Gospodov, ki je prišel iz nebes, odvalil kamen ter nanj sedel, je rekel že-! nam: »Jezusa iščete | Nazarečana, križane-' <*a; vstal je. ni ga tu-j kaj« (Marko 16, 6). Kako vesela vest! Vso njeno radost do-i življa krščansko srce i vsako leto, ko na veliko soboto zvečer ; • ' . . i zadonijo svečani zvoki velikonočnih zvonov, ko zaplapolajo v lahnem spomlad-nem vetriču zastave ter prikipi iz sproščenih grl zmagoslavna pesem: »Kristus je vstal! Aleluja!« • Kristus je premagal vse zlo, telesno in duhovno. Tudi mi bomo kos vsem stiskam in težavam z njegovo pomočjo. Kristus je vstal, iVaš Zvcliiar šivi! Aleluja! i: ■ c 7 «•• >. I ! Ki V- c fe - i ' tik •A '¿Vv R fc "'V r .-i 1; 'M V- S ¿I 'i ~ t .. » » ... • i- 'i > **. .. ? p--e Vvé: j i M ¿S* L; j it Glavno poveljstvo nemške vojske objavlja na temelju' polhomočja vodje Reicha in vrli v nega poveljnika nemške vojsko sledeče : 1. Nemška oborožena si'a jamči vsem prebivalcem popoino sigurnost njihove osebe in premoženja. Kdor se ponaša mirno in lojalno, se mu ni treba bati ničesar. 2. Nasilje in sabotaža se strogo kaznuje. Kot sabotaža se smatra oškodovanje in zadrževanj« žitnih pridelkov, zaloge, potrebne za vojno, uničevanje strojev vseh vrst, kakor poškodovanje uradnih objav. Pod posebno zaščito nemške vojne sile so vodovod, p'inske in električne naprave, železnica, vodne naprave in umetnine. 3. Vse priprave za radiooddaje, vključeno tudi ama erske radii postaje, prenosljivi proizvajalci toka, baterij in akomulatorji, ki se lahko uporabljajo za njihov pogon, se morajo gotovo in neodložljivo z vsem priborov. oddati najbližnji nemški vojni ali mestni komandi. Predaja ognjenega in bojnega orožja je odrejena s posebno objavo. Predstojniki občin so odgovorni za točno izvedbo. 4. Kaznuje se po vojnem sodišču: 1. Kdor se pregreši glede dolžnosti predaje oddaj ni h dioapuratov, kakor ognjenega in vojnega orožja. 2. Vsak, kateri nudi pomoč vojnim osebam, katere ne pripadajo nemški vojski, na zasedenem p' dročjur 3. Vnuk, kateri nudi pomoč pri begu civilnih oseb v nezasedene oblasti. 4. Vsak, kateri prenaša vesti osebam in oblastim, katere se nahajajo izven zasedenega področja, ali katere bi škodile nemški oboroženi sili ali Heichu. 5. Vsak, kateri občuje z vojnimi ujetniki. P>. Vsak. kateri žali nemško oboroženo silo in njene ¡poveljnike. 7. Zbiranje na ulicah, razširjanje letakov, prirejanje javnih shodov in obhodov, katerih ni predhodno odobril nemški poveljnik, kakor tudi vsako drugo ;¡rotinemško udejstvovanje. p »ta "j- - ' ^ i? v. ; - •! Pa ||J f •> epJm*-fckiUtiUŽii.': ' -iia* E2 8. Nagovarjanje na prekinitev dela, zlonamerna prekinitev dela, štrajk in izključen je od dela. 5. Državne in občinske oblasti, policija in so le delajo naprej. One s tem služijo lastnemu prebivalstvu. Njihovi upravitelji so odgovorni za lojalno « bnašanje na pran; okupacijski oblasti. Osebe, ki -o v javni službi, budo prejemaie' tudi naprej svoje dosedanje prejemke 6. Vsa obrtna podjetja, trgovine in banke mor,.j., delati naprej v interesu prebivalstva. Neutemeljeno zbiranje se kaznuje. 7. V interesu redne preskrbe prebivalstva je pre o-vedano vsako kopičenje blaga za vsakdanjo potre-ho (vsako prekomerno kopičenje zalog). To kopičenje s.-more razlagati kot sabotaža Vsak promet, ki je potreben za pre-krbo prebivalstva z vsakdanjimi potrebšvii v. ¡1, osobito tržni promet, ne bo oviran, v kolikor to dovoljujejo vojne prilike Proizvajalci in trgovci morajo dalje blago za vsakdanjo potrebo dati na ¡a. potrošnji. 8. Povišanje cen in plač vsake vrste, kak dnin preko mere, ki je obstoja!a na dan zase a prepovedano, v kolikor se ne bi dovolile izrecno 9. Kot plačilno sredstvo se mora sprejemati in jugoslovanska valuta. Obračuna se po kurzu: 1 dinar = 0*05 ^eiciisniarSic. Uporaba kakega drugega kurza pri obračunavanju j kazniva. Zakonito plačilno sredstvo je poleg jngo,- -vati sk i h plačilnih sredstev nemški papirnati in k< ;an: denar, izdan od Reichskreditkase. Poleg tega je v čilnem prometu dovoljen nemški kovani novec v v; h 1 ali 2 pfenigov. kakor 1, 2, 5 in 10 Reichspfeni rov ali Rentenpfeniga. Denar, izdan od strani Reichsb. • > h: Rentenbanke ter kovanci v vrednosti po 50 pfenigov h više, kateri so veljavni na področju nemškega K ;«. niso zakonita plačilna sredstva na zasedenem poe • ';•.. Radi tega ne smejo biti niti predani prometu, niti spre: ri. 10. Nemški vojaki in nemški državljani pia<:a, svoj nakup in naročila za delo v gotovini. Čc e namesto plačila v gotovini izdajati priznanice o 01* uarectisra o lavno poveljstvo nemške vojske odreja, da je treba i' o 24 ur oddati vse strelno orožje, tudi, lovsko orožje, r . jo, ročne bombe in eksplozivna sredstva. Oddaja se vrši na mestni policiji. Spominsko neuporabno o je izvzeto. Kdor se ne bi pokoraval temu, bo kaznovan, v težjem slučaju celo s smrtjo. O «a-vse ¿a konaamaa t? l n urabr® iii s Vsak čas inia svoje potrebe. To velja tudi v duhovnem o žiru. Važnost sedanjega časa za usodo narodov in držav je podana po odločilnih dogodkih, ki se dogajajo. Prirodno je, da tako pomemben čas že sam po sebi vzbuja v ljudeh nekak nemir, ki se kaj rad sprošča v vprašanja: -»Kaj bo z nami?« Tuja propaganda, ki s pomočjo radia razširja neresnične, razburljive in hujskajoče vesti, ta nemir stopnjuje, da postanejo nekateri kar vrtoglavi ter vidijo ob belem dnevu strahove. ' Danes je vsakomur treba hrabrosti. Hrabrost je v prvi vrsti moška čednost, ki daje možem in mladeničem moč, da se ne zbojijo hobenih zaprek, težav in groženj, pa tudi ne nobenega trpljenja, marveč se vselej in povsod z vso odločnostjo borijo za pravice svojega naroda in svoje domovine. Hrabrih mož so vredne samo hrabre žene. In takšne morajo biti naše slovenske žene in matere. Makabejsko mater proslavlja samo sv. pismo, ker je z nadžensko, prav moško hrabrostjo darovala svoje sine za svobodo- in pravice domovine in od očetov podedovane vere. Slovenske matere, žene in neveste! Ob slovesu se je utrnila iz vaših oči marsikatera solza. To je povse naravno. To so bile solze pristne ljubezni. Prava ljubezen pa ni tista, ki samo vzdihuje in tarna. To je slabična ljubezen, ki povzroča slabost. Ko boste pisale svojim možem in sinovom, jih hrabrite, ravnajoč se po zgledu makabcjske matere, ki je vlivala svojim sinovom duha srčnosti in poguma. Saj so tiste vrednote, ki so jim vaši možje in mladeniči postavljeni v službo..in obrambo, dragocene vrednote. To so najvišje vrednote našega naroda in naše države. Pravo in najpotrebnejše področje vaše hrabrosti pa bodi domače gospodarstvo. Pregovor proslavlja ženo, da pri hiši 3 ogle podpira. Sedanje razmere dajejo ženam priliko, da v polnem obsegu izpričajo resnično... te prislovice. Njihovi skrbi jc izročeno ne ; 10 domače gospodinjstvo, marveč tudi vse gospodarstvo. Matere, žene in dekleta, pogumno zastavite vse svoje moči, da bo vsak košček zemlje obdelan, polje v redu oskrbe .-.o. delo po vinogradih in sadonosnikih pravilno izvršeno. To ste dolžne sebi ter svojemu r. -rodu, tako v teh težkih časih najboljše služite domovini. Potrebna je tudi in ne samo priporočljiva medsebojna pomoč. V nekaterih hišah nedo-staja delovnih moči. V drugih ni dovolj delovne živine. V tretjih manjka drugih važnih proizvodnih in gospodarskih sredstev. Tu mora drug drugemu priskočiti na pomoč. Dolžnost medsebojne podpore je zaukazani v zapovedi ljubezni do bližnjega. Tako bomo dokazali, da smo kristjani in Slovenci, če v časih težav in preizkušenj drug drugega podpiramo ter si med seboj pomagamo. iv -.^PlTOiTn1 g w ti u u v^iij^ VCHuD© ZZ L: ' ESC Nemške čete so 6. aprila ob 7. uri zjutraj napadle jugoslovansko mejo na severu in ob jugoslovansko-bolgarski meji. Memska ffCBSiraila i" Nemška letala so trikrat bombardirala na I veliko tvarno škodo. Tudi druga mesta širom cvetno nedeljo Beograd. Bombe so povzročile | Srbije so bila napadena od nemških letal. mtas ~tttt:- I mm rrrg^asgjgss.osras, mmasaaas^ gg^^^u^-aaaaMa ths^S1 _&Sinis4er dr. Fran Kuloirec umrl '¿ror' ""'Ttrf rr"--"tjM'-'W"v< i .min« nmn- ■"" •■■"ifmT ' V nedeljo zjutraj je postal dr. Fr. Kulovec ob priliki bombardiranja Beograda žrtev letalske bombe. Bil je takoj mrtev. Naslednik dr. Ant. Korošca naj v miru počiva! Slava njegovemu spominu! Letela nad našžms inestii 1 Od 7. ure v nedeljo zjutraj do mraka so I Ijano in Zagreb. Letala niso povzročila nad preletavala vojaška letala Maribor, Ljub-1 imenovanimi mesti tvarne škode. m Mi Ena in prijateljska pogodba z iusijo Službeno se poroča, da sta Sovjetska Rusija in jugoslovanska vlada sklenili nenapa-dalni in prijateljski pakt. Pakt je bil podpisan 5. aprila in je takoj stopil v veljavo. Pakt se g'; si: »Predsednik vrhovnega Sovjeta in T-ij. Vel. Kralj Peter II. sta v svrho ohranitve tniru v obeh državah sklenila in podpisala prijatelj ki in nenapadalni pakt. Točka 1. Obe Stranki se zavežeta, da sc združita pri ohrani jev.i ju mira in se vzdržita vsakega napada. Točka 2. Če je katera izmed podpisnic napadena od tretje držaVc, se druga stranka prilagodi novim razmeram in ohrani strogo nevtralnost. Nudi ji vso diploma'sko in drugo pomoč. Točka 3. Palet je sklenjen za dobo petih let. Čc ga niliče ne odpove, sc pakt avtomatično podaljša za dobo nadaljnjih petih let. Ratifikacija med SSSR in Jugoslavijo se mora izvršiti v najkrajšem času. ipoložaj v Afriki j Italijansko-nemški uspehi v Libiji Ni im čitateljem je znano, da jc angleška vojs! i zasedla italijansko severnoafriško kolonijo Iibijo po hudih bojih. Iz Libije ni prodiral dalje v drugo in sosedno italijansko koloinjo v severni Afriki v Tripolitanijo, ampak obstala na puščavski meji med Libijo in Tripolitanijo. It/;'ijanom v severni Afriki so priskočili na pomoč Ncmci z motoriziranimi oddelki, katere o prepevali na tripoliianska tla z ladja- mi in z letali s svojega oporišča na južno-italijanskem otoku Sicilija. Združenim Italijanom in Nemcem je uspelo v zadnjem času, da so potisnili nazaj slabejše angleške obmejne straže na meji Libije. Ialijansko-ncm-ške oklopne sile so 2. aprila pregnale Angleže iz Mcrsa el Brege in zavzele Agedabijo v Libiji. ■ Dne 4. aprila je objavil stan angleške vojske, da so se Angleži odločili v očigled odločilnim napadom italijansko-nemških vojnih sil, da izpraznijo glavno libijsko mesto '8en-gazi. Pred umikom iz Bengazija, ki se ne da braniti, so Angleži uničili vsa skladišča ti ■ vso svojčas od Italijanov zaplenjeno vojaško opremo. Angleži tudi pristanišča v Bengazilvi niso izkoriščali razen v jeseni 1. 1940. Angleške vojne sile v Libiji se pripravljajo r. t odločilno bitko z italijansko-nemškimi motoriziranimi oddelki na lažje hranljivih postojankah izven Bengazija. Boji v Eritreji in Abesiniji . O padcu najmočnejše italijanske trdi Keren v najstarejši italijanski afriški ko . Eritreja ob Rdečem morju smo poročali zadnjič. Ker je bila utrjena postojanka Keren !:..' .* do eritrejskega glavnega mesta Asmara n do pristanišča Masava ob Rdečem mor j ¡s, s-o Angleži v teh dveh smereh od Korena naprej hitro napredovali. Eritrejsko glavno mesto Asmara ju . j zavzeto 1. aprila, pet dni po padcu Xs ' . V tem kratkem času so angleški in ia<\ . oddelki napredovali nad 140 km. Asmara leži na 2340 m visoki planoti r i železniški progi, ki veže glavno eritrej 10 pristanišče Masavo z Agordatom, ozironn z Biscio. Mesto Asmara šteje okrog pel -s. . SAVD-A£A8i£bP\ mm«' j KfCoschibufi i £_>-'®*i>" ffi tom/Ve^CMr. \ /TAL. OSTAFRIKA tisoč prebivalcev, od katerih je kakih 10.000 Evropejcev. Mesto je bilo obdano z močnimi utrdbami, ima radijsko oddajno postajo, dva izvrstna vodovoda, več modernih upravnih poslopij, vojašnic itd. Italijani so Asmaro v letih 1935 in 1936, ko so pripravljali pohod v Abesinijo, preuredili v ogromno vojaško taborišče, kar je tudi še danes. Nedaleč od mesta je tudi veliko civilno in vojaško letališče. V mestu je tudi tovarna za letala (Ca-pronije) in za sestavo letal. Od Asmarc do Masave vodi široka in popolnoma moderno urejena avtomobilska cesta, dolga 114 km. Tudi Masavo so Italijani pred šestimi leti preuredili v moderno pristanišče, kjer je dnevno mogoče izkrcati do 50 ton blaga. Angleške čete so bile 7. aprila od Masave oddaljene 12 km. Z zavzetjem Asmare in Masave je presekana široka in moderna avtomobilska cesta, ki vodi v abesinsko glavno mesto Addis Abebo. Odslej preostane Italijanom za umik proti Rdečemu morju samo še ena cesta, ki veže abesinsko mesto Desiji z malim pristaniščem Asab ob Rdečem morju. Na tem področju je delovanje angleškega letalstva nenavadno živahno. Addis Abcba zasedena Na cvetno nedelzo so zasedle južnoafriške čete abesinsko prestolnico Addis Abebo, katera se je predala brez boja. Italijani še držijo nekatere močnejše postojanke krog Tan-skega jezera in med temi je mesto Gondor. g b-J o s i a v i g i Razpust senata. S kraljevim ukazom od aprila 1941 je bil razpuščen naš senat. Z omenjenim dnevom so prenehali mandati vseh dosedanjih senatorjev, imenovanih od kralja, kakor tudi izvoljenih ter njihovih namestnikov. Poseben kraljev ukaz bo določil r. Maček prisegel in prevzel mesto prvega podpredsednika vlade. Voditelj Hrvatov c.r. Maček je prispel 4. aprila v Beograd, kjer ¿•3 prevzel po prisegi mesto prvega podpredsednika vlade. Pred prevzemom podpredsedniških poslov je izjavil dr. Maček med dru-s im tole: »Kristjan sem in spomnil sem se besed Kristusovih: Blaženi tisti, ki grade j lir, ker 3e bodo sinovi božji imenovali. Ču» lim dolžnost do naroda, ki mi že deset let izkazuje za upanje, da poskusim vse, da se reši j ur. ta največja dobrina človeštva.« Nov vrhovni inšpektor jugoslovanske voj-i ke. Knez Pavle je zavzemal mesto vrhovnega inšpektorja naše vojske. Ker je knez odpo-loival v Atene, je bil postavljen za inšpektorja naše vojske vojvoda Bojovič. Vojvoda Bo-jovič je star 83 let. Postopoma je zavzemal položaje v vojski in je poveljeval v mirnem času pehotnemu polku, pehotni brigadi, divi-zijski oblasti, konjeniški diviziji in četam novih odredov. Že v vbjni 1876 je bil kot gojenec vojaške akademije v štabu vrhovnega poveljstva. V vojni 1914—1918 je bil poveljnik I. armije. Vojvoda je napisal več knjig in učbenikov iz vojaške stroke in slovi kot vojaški strokovnjak doma in v inozemstvu. Naše prestolnice proglašene za odprta mesta. Z uradne strani smo pooblaščeni objaviti naslednje: V vrsti ukrepov, ki jih narekuje današnji položaj, je kr. vlada sklenila, da bodo v primeru, če bi naša država bila v vojnem stanju, mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana proglašena za odprta in nebranjena mesta. Če bi miroljubni napori, ki jih izvaja kr. vlada, ne dovedli do zaželenega uspeha in če bi nastopilo vojno stanje, bo kr. vlada gornji sklep po običajni poti sporočila vsem prizadetim vojskujočim se državam. ©VECe K foä.m iflFsInt Predsednik mladinske KZ doktor. Dne 1. aprila je bil na univerzi0 kralja Aleksandra I. v Ljubljani promoviran za doktorja modroslovja g. Ludovik Puš, referent za zadružništvo in kmet. organizacije pri l-met. oddelku kr. banske uprave. Dr. Pušu k doseženemu velikemu uspehu čestitamo z žjljo, da bi še nadalje s svojim delom in po-13BSSBR3K Lepljiva tekočina, past z». žuželke. Povsod v naravi vlada ' neusmiljena birba za obstanek in ce-5 Jo rože, ki se nam zde tako lepe in nežne, so pogosto najokrutnejše n.orilke. Vsa živa bitja Sij v neprestani borbi n.ed seboj in tej neusmi-. Ij-ini borbi se pridružujejo tudi rastline. Nekatere gredo tako rekoč v ■b /j, nastavljajo zanke, organizirajo stražo, imajo celo ujetnike, ki jih počasi požro. To črno dele opravljajo največkrat njihovi lis v ■ ali cvetne ča-šine. Ena izmed takih oi_rutnih rastlin je cvetico.' s pesni ikim imenom ončna r /.a«. Njeni ži-V: rdeči cveti privabijo rri hudega slutečo žužel-■j. jo zag.abijo in uboga o ¿cika sc nahaja naen-at v lepljivi tekočini. K čn1 se obupna borba "> i.";ljenji- in smrt. 2u- žrtvovalnostjo koristil narodu in domovini, zlasti pa kmečkemu stanu, ki mu je že doslej posvetil svoje sposobnosti. Naj bo tudi njegovo bodoče delo polno blagoslova, da bo moglo roditi bogat sad. Duhovniške vesti. Postavljen je za provizorja v Poljčanah g. Petančič Franc, kaplan istotam. Prestavljeni so sledeči üsa/idü ¿te da Je sredstvo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, da je vsak zavitek in vsaka posamezna tableta obeležena z „Bayer"-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez „Bayer"-jevega križa, ni! pod S. br, 7357 od 23- marta tata. gg. kaplani: Božič Božidar iz Šmartnega na Paki k Mariji Snežni; Krajnc Jožef od Marije Snežne na Prihovo; Feguš Alojzij iz Pri-hove v Koprivnico; Petančič Martin iz Koprivnice v Šmartno pri Slov. Gradcu; Potek.: Pankracij od Sv. Magdalene v Mariboru ' Šmartno na Poh., Orešnik Franc, III. kapla. pri Sv. Magdaleni v Mariboru, za II. islotarr:: Kač Franc iz Trbovelj k Sv. Magdaleni v :: a-riboru; Volasko Adolf, III. kaplan v Trbov ljah, za H. istotam; štancer Avguštin o Sv. Petra pod Svet. gor. v Trbovlje; Kovi c. 'Anton od Sv. Petra pri Mariboru v Dravograd. Upokojen je g. Cilenšek Alojzi župnik v Poljčanah. Začasno n e z a s e d e n o ostane mesto kaplana v Šmartnem nu Paki in pri Sv. Petru pod Svet. gor. Usodcpoln padec iz avtobusa. 16 letna dija-kinja Hedvika Hohl, ki stanuje v Studencih pri Mariboru, je padla iz mestnega avtobusa in je dobila pri padcu pretres možganov. Radi nesreče ne zadene šoferja nobena krivda, ■as», «f^amaa^a^aj^air: t - rs — rajski Judež Povest iz domačih hribov 14 * Oče, prisežem lahko... Kar pravim, je tako resnično, kakor resnično pred vami stojim... Tonč je nedolžen. — Pa meni tako ne verjamete. Poklicala bom pričo... Mohor je bil zraven, vse je videl, kako je bilo. Naj vam on potrdi, da sem resnico povedala.« S temi besedami je zagrabila vrč in je šla. Uro pozneje je imel Nadvornik pomenek s hlapcem Mohorjem, nato pa vpričo hlapca še s svojim sinom Petrom. Nobenega krega ali vpitja ni bilo čuti, biti pa je moralo presneto zares; kajti takega še Nadvornika niso videli, kakor je bil ta večer. Gledal je mrko, med večerjo ni spregovoril ne besede — zaradi tega si tudi od družine ni nihče Upal spregovoriti; Petra pa ta večer sploh ni bilo na spregled. Drujio jutro je Nadvornik poklical Julko v svojo izbo. Gledal je še prav tako mrko kakor sinoči, glas pa mu je donel čudno zamolklo. »S Petrom sem opravil,« je začel. .-Kaj ga čaka, že ve: ne bo dobil on domačije, dal jo bom zapisati Pavlu, svojemu mlajšemu in pridnejšemu sinu ... Zdaj pa imava še midva besedo.« Dekletu jc srce sicer trepetalo, stala pa je trdno pred očetom in mu gledala -brez strahu v oči. Oče je začel zopet s hripavim glasom: »Najprej bi rad vedel, zakaj je ta norec Judežev vzel krivdo nase.« Hči je molčala. »Govori!« se je zadri. »Zaradi mene tega ni storil, zaradi Petra tudi ne; torej se je moglo le zaradi tebe zgoditi.« »Hotel je našo hišo obvarovati sramote,« je rekla. »Tako, tako, ti to natanko veš, kaj?« je dejal porogljivo in se spet zadri: »Kaj njega naša hiša br - . V« »Storil je to iz hvaležnosti, ker sem mu nekoč pomagala.« »Tedaj si mu morala pa pošteno kaj pomagati, ha?« »Je že dolgo od tega; obljubila sem, da bom molčal;:, o tem.« »Aha, to je menda tista zgodba pri Hudičevem nu ... Ali ti je za kaj drugega tudi šc dolžen zahvalo ': Julka na to ni odgovorila. »Torej še zmeraj tajiš? To je tvoja reč. Moja j : pa je, da ti ukažem, kaj ti je storiti... Poslušaj! Na , ] ti rečem, da bodi tiho o vsem in ne črhni ne besede o nesreči — tudi materi ne!« .»Da, materi še najmanj, ker bi jim to žalost prihranila.« »Še manj sme v fari kdo o tem kaj izvedeti. »Jaz ne bom spletla marnjev; bodite brez : !a" . ' Prometna nesreča. V Hočah pri Mariboru se je zaletel z motorjem v drevo Jožef (Moleč in obležal nezavesten s počeno lobanjo, i Z razbito lobanjo obležal mrtev. Štefan (Dauman iz Stražgojncev v občini Cirkovce na ¡Dravskem polju se je peljal na motorju iz IS!ov. Bistrice proti Pragerskcm. Naenkrat £je jzgubil oblast nad vozilom in se je prevr-pjl v bližini potoka Devina. Pri padcu je udaril z glavo ob motor in obležal mrtev, j Nesreča tovornega avtomobila. Na cesti pri St. Janžu na Dravskem polju se je prevrnil tovorni avtomobil, ko se je izognil neki kolesarki. Pri tem se jc hudo poškodoval po obrazu in si zlomil roko 24 letni delavcc Avgust Golob iz Maribora. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Smrtno ponesrečil pri podiranju drevja. V Kicarju pri Ptuju je pri podiranju drevja smrtno ponesrečil 42 letni Franc Pegan. Padajočemu drevesu se je prepozno umaknil in mu je deblo tako razbilo lobanjo, da je obležal na mestu mrtev. Posestnik ob štiri prste. Slamoreznica je odrezala štiri prste na roki 35 letnemu posestniku Francu Klepeju iz Kamnice pri Te-harjih. i Posledica zaleta motociklisla v avto. V št. Vidu nad Ljubljano se je zgodila 3. aprila na Večer huda prometna nesreča. Jože Cuder-man v .škofji Loki zaposlen mizar, se je peljal omenjenega večera z motorjem iz škofje Loke proti Ljubljani. Zadaj je sedel na motorju 2G letni mizar Alojzij Švigelj iz Guncelj ¡pod šmarno goro, ki je tudi na delu v škof ji ¡Loki. Na cesti v Št. Vidu je zadel Cuderman z motociklom z vso silo v potniški avto, ki je stal ob cestncm jarku, in je bila cesta sicer *prosta. Pri silovitem trčenju si je zlomil Cuderman desno nogo pod kolenom tako, da so kosti štrlele ven, zlomil pa si je še tudi desno roko v zapestju. Nevarno si je stri desno nogo pod kolenom Cudermanov spremljevalec Alojzij Švigelj. Poškodovana so spravili v ljubljansko bolnišnico. Posestnik umrl radi opeklin. Posestnik 'Alojz Bajec iz Moravč pri Sv. Križu nad Litijo je pripravljal petrolejko. Ko je nalival vanjo mešanico z bencinom, se je preveč približal z gorečo svečo. Tekočina se je vnela . in prišlo je do eksplozije. Bajec je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel v ljubljanski bolnišnici. Sovi rotacijski Današnja številka »Slov. gospodarja« je tiskana na novem rotacijskem stroju Tiskarne sv. Cirila. Ta stroj se imenuje rotacijski, to je okroglo-tiskarski stroj, ker je plošča, s katere se ti- visok okrog tri metre. Sestavljen je tako, da lahko tiska tudi le ena polovica stroja, ki zmore tiskati »Slov. gospodarja« na IG straneh. Celotni stroj pa tiska »Slov. gospodarja« na 32 straneh in v treh barvah naenkrat. „ a . _ .....-»-ttt.— c • ^ 'S-*-" h/r i '*-. ' aaasssans: ., j.; .,;•...:■,». ska, okrogla. Imamo tudi ploskovne tiskarne stroje, toda ti nikdar ne morejo doseči iste hitrosti tiska, kakor rotacijski. Pri ploskovno tiskarskih strojih se tiska lahko kar od ploskovno postavljenih in urejenih črk, dočim se črke v okroglo ploščo postaviti ne dajo, zato je treba posebne naprave, kjer se iz ploskov nega stavka na poseben azbestni papir odtisne stavek, ta da v stroj za odlivanje plošč, ki je prav tako nov. To odlivanje dosežemo s pomočjo raztopljenega svinca, kateremu je primešan cin in antimon. Te vlite plošče se nato pritrdijo na rotacijski stroj in se časopis tiska s teh plošč. Rotacijski stroji so bili prvenstveno sestavljeni za tisk časopisov, ki so imeli velikanske naklade. Izumil jih je tovarnar tiskarskih strojev Koenig, Wiirzburg. Po njem se še sedaj imenuje tovarna, ki je tudi naš stroj, dobavila : Koenig & Bauer, Wiirzburg, skrajšano Ko«ebau. Naš rotacijski stroj ima 33.000 kg teže, za fundament smo morali kopati dva in pol metra globoko in nato zabetonirati, da smo mu dali trdno podlago. Dolg je devet metrov in četrtek, 1. maja, pri Sv. Filipu in Jakobu v Laporju; 4. v petek, 2. maja, pri Sv. Križu v Poijčanah; 5. v soboto, 3. maja, pri Sv. Martinu na Pohorju; 6. v nedeljo, 4. maja, pri Sv. Jerneju v Slovenski Bistrici; 7. v ponedeljek, 5. maja, pri Presv. Trojici v Gornji Polskavi. III. V dekani ji Mežiška dolina: 1. v nedeljo, 11. maja, pri Sv. Jakobu v Me- Birmovnnje v letošnjem letu. I. V dekaniji Dravograd v nedeljo, 27. aprila, pri Sv. Janezu Ev. v Dravogradu. II. V dekaniji Slovenska Bistrica: 1. v torek, 29. aprila, jiri Sv. Miklavžu v Majšpergu; 2. v sredo, 30. aprila, pri Sv. Andreju v Makolah; 3. v t '" ~—T- Ta stroj stane veliko premoženje! Nikdar niso ti stroji izkoriščeni dobičkanosno, ker je pri njih glavno to, da svojo nalogo izvršijo v čim krajšem času. Rotacijski stroj mora posebno pri dnevnikih v najkrajši dobi dati ves list, da gre ta čimprej v roke čitateljev. Dnevnika ne moreš tiskati nekaj danes, nekaj jutri, ali nekaj dopoldne in nekaj popoldne. Naš stroj zmore dati 14.000 izvodov »Slov. gospodarja« z 32 stranmi na eno uro. Tiskal bo dve uri in pol, potem bo pa stal ter čakal na drugo delo. Če bi naš stroj tekel vsak dan šest ur, bi natiskal vsak dan en vagon časopisov. Vemo, da ne bo nikdar tako zaposlen, ker ni tako zaposlen sploh noben rotacijski stroj, želimo le, da bi bil vsak dan zaposlen vsaj dve uri, pa bo dobro služil svoji nalogi. Radi sedanjih razmer je osebje v naši Li-skarni tako skrčeno, da nam ni bilo mogoče .izdati napovedane 32 strani obsegajoče jubilejne številke. Slavnostna številka za 75 letnico »Slov. gospodarja« bo izšla pozneje, ker je gradivo za njo pripravljeno. žici; 2. v ponedeljek, 12. maja, pri Sv. Ož-baltu v Črni; 3. v torek, 13. maja, pri Sv. Magdaleni v Javorju; 4. v sredo, 14. maja, pri Devici Mariji na Prevaljah. IV. V dekaniji Slov. Konjice: 1. v soboto, 24. maja, pri Materi božji na Prihovi; 2. v nedeljo, 25. iv.a-ja, pr iSv. Janezu Krstniku v Čadrarnu; 3. v ponedeljek, 26. maja, pri Sv. Lovrencu v :>Dobro. Drugo, kar ti pravim: tvegaj se tega človeka, tega Judeža, in se zanj ne zmeni nikoli več! Po pravem bi kaj takega Nadvorski hčeri ne bilo treba ukazovati. Toliko časti bi morala sama imeti, da bi se ne spuščala v pogovor s takim lumpom in kaznjencem.« »Tonč ni lump! Zaradi nas je zaprt.« »Sakrabolt! — Bil je vse življenje lump in potepuh. Če pri tej reči ne, pa je že prej stokrat zaslužil, da ga vtaknejo v luknjo. Sodnikom sem pošteno in po pravici povedal, kak lump je — moja krivda ni, če je dobil samo pet let." »Kaj? Kaj? Vi ste ga še noter tlačili?« jc kriknilo dekle. - Oče, to je vnebovpijoča krivica.« »Sakrabolt!« »Tonč si jc na vse pretege prizadeval, da bi postal pošten človek. Pa vi mu ne privoščite, da bi bil priden, ne daf.e mu, da bi prišel k sebi. Bil bi si kaj boljega zaslužil.« »Zaslužil? Kaj pa?« »Vi bi morali krivico popraviti, ki jo zaradi nas, zaradi' nagega Petra, trpi.« »Mi mu nismo storili krivice. Saj se je sam obtožil.« »Mi pa imamo korist od tega. Našo čast je rešil.« -■Niliče ga ni prosil, zato mu tudi nismo ničesar dolini... Mu tudi ne bo prišlo na misel, da bi od mene ko zahteval. Se bi tudi pošteno urezkl! Ko bo prišel iz luknje, ga bom dal pod kuratelo postaviti, da ne bo mogel kake neumnosti napraviti. Potem bo vedel, koliko je ura.« »To bo vaša zahvala za to, da je odvrnil sramoto od naše družine in da se je dal namesto našega Petra obsoditi?« »Tiho bodi, sakrabolt! Zakaj je to storil, to je čisto njegova reč! — Nam ni mar. Pozabilo se bo. Mi se ne bomo menili zanj.« »Če se vi ne boste menili zani, se bom jaz.« »Kaj? Ti orevzetnica, ti grda!« »Moja dolžnost je, da pomagam ubogemu, zapuščenemu človeku.« »Dolžna si, da ubogaš očeta.« »V vsem, kar je prav. — Kar ste pa storili Tonču in mu še delate, je krivica in brezsrčnost.« »Peklenska strela, kaj takega upaš reči!« »Govorinj, kar je res in delam, kar je prav.« »Ničesar ne boš storila, niti z enim prstom ne boš genila, tega človeka boš prezirala ter nanj pozabila!« »Krivico in krivdo na njem bom popravila, kolikor ju morem.« »Ti torej kljubuješ očetu?« »Ne, jaz delam le to, kar mi narekuje vest.« »Torej ne boš ubogala?« »V tej zadevi ne!« ' želka se vedno bolj pogreza v rdečo cvetočo čašo, dokler popolnoma ne izgine v njej. Krez števila je sredstev, ki se jih poslužujejo »žuželko-jedne rastline«, da uničijo svoijo žrtev. Nekatere jih zadavijo, druge zadušijo. Glad ima v tej večni borbi za življenje povsod iste zakone ... Prva -Jetalka. Prva ženska. ki se je dvignila z letalom v zrak, je b:'a Američanka gospodična Edith Druce. To se je zgodilo leta 1908. v francoskem mostu Le Man . Edith Druce je tvegala prvi ženski polet na majhnem lesenem letalu tvrdke Wright, ene prvih letalskih tovarn r. svetu. Vodil ca jc la;a-nik Wilbur Wright ;ani. Letalo se jo majavo dvi -gnilo 7 zemlje, . o povzpelo do višine 100 in' trov ln je ostalo < ■ • Blagoslovljene velikonočne praznike želita svojim cenjenim naročnikom, čitateljem, prijateljem in oglaševalcem uredništvo in uprava »Slov. gospodarja« »Stranicah; 4. v torek, 27. maja, pri Sv. Mariji v Špiti'.¡cu; 5. v sredo, 2S. maja, pri Sv. Petru iv Žicah; 6. v četrtek, 29, maja, pri Sv. Duhu .v Ločah; 7. v petek, 30. maja, pri Sv. Jerneju pri Ločah; 8. v nedeljo, 8. junija, pri Sv. Juti ju v Slov. Konjicah; 9. v ponedeljek, 9. junija, pri Sv. Egidiju v Zrcčah; 10. v torek, 10. junija, pri Sv. Konigundi na Pohorju. V. V dekani ji Vuzcnica: 1. v nedeljo, 15. ju-«lija. pri Sv. Nikolaju v Vuzenici; 2. v ponedeljek, 16. junija, pri Sv. Lavrcnciju v Vuh-redu; v torek, 17. junija, pri Sv. Jerneju v Ribnici na Pohorju. ' Bela zastava na poslopju policishih zaporov v Mariboru. Dne 8. aprila je vihrala na Iposlopju policijskih zaporov v Mariboru, kateremu pravijo »Pri Grafu«, bela zastava, ki je naznanjala, da so bili ta dan prazni. Omenjena bela zastava je za Maribor, ki je važno obmejno mesto, redka prikazen, i Elektrika v Olisotelski dolini. Iz Bizeljskega poročajo: Kralj, banska uprava nam bo v par tednih oskrbela napeljavo električnega voda. Vse ljudstvo pozdravlja ta. prepotrebni korak kr. ban. uprave. Sicer smo oddaljeni od večjih slovenskih središč, vendar smo take napeljave vredni, ker bizeljska občina izvozi letno vina, ki da naši banovini nad en milijon in sto tisoč dinarjev banovinske trošarine (računano po lanski slabi vinski letini!). Upamo, da,bo elektrika prinesla v ob-sotelsko dolino tudi kako iridustrijo, ki bi dala kruha našim revnejšim slojem, ki morajo sedaj za njim v Zagrčb, kjer se narodno in versko izgubljajo. škof.jo Loko je zadnjo soboto, 29. marca, obiskala prva nevihta s točo. Vsekakor zelo redek pojav v tem času, ko še imamo snega v planinah dovolj za smučarje. ' Vol ¡ka tatvina svinca.. Na železniški postaji Tezno pri Mariboru jc bilo pokradenega iz vagonov za 22.000 din svinca. Orožniki so izsledili ter prijeli tatove in one, ki so kupovali ukradeni svinec. tlom v mesnico. V mesnico mesarja Valentina Smodeja na Pobrežju pri Mariboru je bilo vlomljeno in odnešenih šunk ter klobas za 5000 din. . Hitro izsledena tatova. Pretekio nedeljo je bil oltraden Franc Filipič, posestnik na Desnjaku pri ¡Ljutomeru. Tatovi so mu odnesli vse svinjsko Jncso. Omenjeni posestnik je bil že lani okraden, ko so mu tatevi prav tako odnesli vse meso ob priliki birmovanja v župniji Cezanjevci pri Lju- tomeru. Sedaj se jc orožnikom liz Ljutomera posrečilo izslediti storilce letošnje in lanske tatvine. Orožniki prijeli pobeglega kaznjenca. V našem listu smo poročali, da jo pobegnilo iz zaporov v Murski Sciboti pet kaznjencev. Dva begunca so ctrcžniki hitro imeli, ostali pa so se razpršili po Prekmurju in Murskem polju, kjer so vlamljali, kradli ter vznemirjali ljudi, V zadnjem času jo Uspelo orožnikom, da so aretirali v bližini Bel-tincev Ivana Beleča, ki jo1 bil nekak kolovodja Oobcgle trojico. V vlnotoču zaboden. V mariborsko bolnišnico so spravili 26 letnega dninarja Franca Gajšta iz Ma-kol, ki Jo dobil v nekem vinotoču pri Majšperku pet zabodljajcv. I Par konj in voz so mu ukradli. Martinu Kr-Stincu, posestniku v Bereči vasi, občina Metlika ma Dolenjskem, so ukradli nezmanci v noči dva konja. Konja so vpregli v voz in se odpeljali. Kirštinec je oškodovan za 15.000 din. Obsodba po 26 ur trajajoči obravnavi, V Ljubljani je bil 2. aprila po 26 ur trajajoči razpravi cibsojen tolovaj Tone Hacc tai njegovi pomagači ter sokrivci. Hacc je dobil dosmrtno ječo radi umora sotovariSa Rudolfa Auplča in radi usmr- iigtf ma1 aasas • ua» | , »»S M m v ¿> & - m K i 1 • - f,\ ; i \ »_ i..... • i- mirnim «yv m m. ■ K v M ■M ¡Ml .... y" - r '■■ v > •,.; ' - smrti žalosten. Za njo je doprinesel veliko žrtev, nje i podoba je stala vedno živo pred njim; pa on ne bo nikoli mogel govoriti z njo niti besedice, nc bo je vide' -kdar več. Nikoli se ni kesal koraka, katerega je štor; i njo, nasprotno, očitno ga je veselilo, da je zamogel stoi i za dekleta nekaj velikega in težkega; njegov najlja./i sen je bil, da se bo spominjala Julka nanj s spošto in hvaležnostjo, morda cclo z ljubeznijo. Samo i bil rad zvedel od nje. Odkar je bil zaprt, se ni dri njegovega ušesa nobena novica iz domačega kraj: ben pozdrav. To ga je bolelo in večkrat se ga j; jelo vroče hrepenenje po- kaki vesli. Nekega lepega poletnega jutra — bilo je v letu prestajanja kazni — so ga poklicali v sobo za ji h držav so sledile Mehika, osrednje in južne ameriške države. Zasega je bili izvedena na podlagi ameriškega zakona, ki prepoveduje uničenje ali pokvarjnnjc ladij tujih držav, ki so se zatekle pred vojno v ameriške luke. Oni nemški in italijanski mornarji, ki so skušali ob odredbi zasege ladje zažgati ali pokvariti ladijske stroje, so bili aretirani in bodo obsojeni radi teh dejanj. Ker gre pri omenjeni zasegi za večje število nemških in italijanskih trgovskih ladij, sta vložili Italija in Nemčija zaradi plenjenja njunih ladij protest v Washingtonu, katerega je Amerika zavrnila. Sjp®ntiaifajjano se v ra^uätJveüi s^fEncik i I Najstarejša ionska v mariborski okolici umrla, v ftesvanju pri M&ril&re je poklical Bog k sebi •redi minulega tedna preVžitkafieo S li i a b fe 15 Hofer, ki je učakala izredno ¿tarost 95 let in je bila najbrž najstarejša ženica v mariborski okolici Njen že davno rajni mož je bil zadnji idaljnji sorodnik znamenitega tirolskega junaka ¡Andreja Hoferja. Rajna je imela dva sina, ki ista pa padla v svetovni vojni. Preživljala je svoja prevžitkarska leta pri Ivanu Visočniku v fazvanju, kojcjra ženi je rajna bila babica. Ho-Ifirjeva je bila pokopana ob veliki udeležb! na pokopališču hočke ¡podružnice Sv. Mihaela v jFlazvanju. Najstarejši mariborski okollčanki ¡svetila večna luč! Umrl Jo dober obmejni posestnik pri Sv. Ani v Siov. goricah. V ponedeljesk, dne 24. marca t. 1., smo ob lepi udeležbi pokopali kmeta Janeza lioler, "p- Perko-Spindler iz Dražen-vrha. Z marljivostjo, varčnostjo in vztrajnim čelom si je ob strani svoje ljubeznive žene ustvaril prav "lepi kmetskl dom. Zavratna jetika mu j j v najlepši dobi utrgala nit življenja 49 let star se je preselil v še lepši in boljši dom. — Naj v miru počiva! Blagi ženi in otrokoma i.3kre-no sožaljc! Pogrebcl so darovali za novo bogoslovje 55 din! : Počivaj v miru, blagi mož! Poročilo od Sv. Antona v Slov. goricah. Dne 30. marca smo spremili k večnemu počitku daleč okrog znanega Kepa na Vanetini, Jožefa Kramberger, v &4. letu starosti. Rajni j,e tli dolga leta na- 5fovenje™oslovodeči predsednik g. Repnik, iz kojega se je posnelo, da ima tamkajšnji Krajevni odbor 19C članov in članic. Blagajniško poročilo izka-„nijo dohodkov £005.15 din in izdatkov mmmmmi Kakor na" perutih je pohitel po stopnicah. In koga je dobil spodaj? Svojo teto, Jeruljo. »Teta, teta, ljuba teta, ti si,« je zaklical buino in zagrabil z obema rokama njeno desnico. »Ti edina me nisi poznbila!« »Poba, Tonč, niti eno uro te nisem pozabila, in koliko sem molila zate, to zna samo naša Mati,« je ihlela ženica. Bila je še vedno taisto bable, kakor pred tremi leti in so ni prav nič postarala. Njeni kodrasti, skrbno počesani ln s je niso prav nič osiveli, njen okrogli obraz z rdečimi lici je obdržal še vedno isti otroški izraz, v njenem gibanju ter kretanju je bilo še vse ono mirno ter ljubko od poprej. Tudi cvetlice, njene stalne spremljevalke, niso manjkale. Krog klobuka je nosila venec iz poljskih rož, iz košare so lukale pisane cvetke iz lončkov, z njene palice, katera je slonela poleg košare v kotu, sta se smej; la šopka iz sveže utrganih vrtnih cvetlic. Ginjen je gledal Judež Jeruljo: »Teta, tako dobra kot ti, ni nikdo z menoj in nc bom por.ibil nikdar, da si me obiskala... Kako dolgo si že na potu?« »Ne dolgo.'Danes pred 14 dnevi sem šla z doma,« je odgovorila Jerulja. Žcrr:":c se je razgovorilo in začelo pripovedovati: »Veš, Tonč, jaz sem že bila enkrat tukaj; pred dvema ročnik »Slov. gospodarja«, dober in skrben go-gppdar, posebno zgleden družinski oče, ki je frtvovil tt «vaje vsa, eeio svoje ždtavje ln nazadnje življenje. V svetovni vojni se je zaobljubil, da po srečni vrnitvi postavi kapelico v čast rožnovenski Mariji. Z velikimi žrtvami je storil to in še oskrbel kapelici zvon, katerega se sliši daleč naokrog, m je že mnogim zazvonil ob ločitvi s tega sveta Kako je bil rajni vnet za čast božjo, se vidi iz tega, da je vsako nedeljo ali praznik zjutraj ob pol 5. uri zvonil sam, da je budil sosede in okoličane, da je treba v cerkev. Kako zelo je ljubil Marijo, vedo tisti, ki. so vsako leto poromali z njim, ko je bil vodnik romarjev 31 let na Sladko goro. Tega romanja ni nobeno leto opustil, čeravno zadnja leta ni bil več trdnega zdravja. Bil je samouk ter napravil vse, kar se rabi pri gospodarstvu, marsikdo ga bo pogrešal, ker je rad pomagal velikokrat brezplačno pri nujnih popravilih. Bil je član apostol-stva mož in fantov ter se redno udeleževal mesečnega prejemanja sv. zakramentov, če ni bilo mogoče doma v farni cerkvi, pa tam, kjer je bil zaposlen. Da je bil zelo priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ko so ga možje in mladeniči apo-stolstva in sploh številni farani, med njimi orož-niški komandir z županom spremili k zadnjemu počitku. Vič. g. župnik je cb grobu zelo lepo orisal življenje in skrb pokojnega za družino in čast božjo. Tebi, dragi Zep, bodi ljubi Bog sto-terni plačnik, žalujoči ženi in peterim otrokom pa naše sožalje. Počivaj v miru! i s 1 6.466.50 din. Chčni zbor je vso poročilo soglasno Cdotril in vzel na znanje. Sklenjeno je bilo tudi, da se u.stamovl zdravstvena zadruga, katera bo marsikateri vojni žrtvi vel:.ka socialna pomoč. Z lmo!'cnkcstno članarino mesečno 5 din bodo Imele Ivojno žrtve bre:nlačncga zdravnika In zdravila. Končno se je sklen:'lo, da se Krajevni odbor v Slovenski Bistrici priključi z vsemi člani ln premoženjem Sreskemu odboru Udruž. vojnih invalidov v Mariboru, kakor je tudi to po pravilih ¡predvideno. Do preklica pa se še bodo uradne ure vršile vsako nedeljo dopoldne v Slov. Bistrici cd strani Sreskega odbora mariborskega, kar si radi tega tamkaj bivajoči člani prihranijo vozne stroške v Maribor radi raznih in potrebnih prošenj v eni ali drugI zadevi. Tajniške posle bo letoma, pa me niso spustili k tebi — vse beračenje je bilo zaman. Tokrat je šlo lahko, ker imam pisanje. Sestavil ga je g. župnik in ga je pustil od sodišča podpisati ter kolkovati... Poba, poba, kar dopovedati ti ne morem, tako me veseli, da te zopet vidim. Mogoče ti ne bo več treba dolgo tukaj ostati. Naš Gospod ti je že davno odpustil — ti nisi imel zlobnega namena, niti znal nisi, kaj počenjaš. Z vašim dušnim pastirjem, z gorečim gospodom, sem že govorila in tudi on pravi, da si dober človek. Sedaj se hočem zahvaliti naši ljubi Gospej. Nisem te zastonj priporočila Mariji na več kot sto krajih, da te sprejme v varstvo, Bogu hvala ter zahvala. Na povratu proti domu sem se oglasila pri Mariji v Rušah, v Puščavi in pri Sv. Križu pri Dravogradu ... Žalibog so oveneli na potovanju k tebi šopki. Glej, enega sem nabrala zate pri Devici Mariji v Puščavi...« Jerulja je potegnila iz košare šopek, ki je bil povezan iz pohorskih cvetk, vendar cvetja ni ubilo več — je odpadlo, viselo je ovenelo... »Škoda! škoda! škoda! Bile so potrgane na hribčku v Puščavi in so bile tako ljubke!« je vzdihovalo bable. Judež je hlastno pograbil šopek, poljubil je ovenelo cvetje in je kriknil: »Iz domačih krajev ste, s planin! Bog vas živi! Bog vas živi!« »Poglej, tukajle imam še lepši šopek zate,« je vzkliknilo ženšče in vzela enega od šopkov s palice; »tega sem včeraj naberaeila,« opravljal v Slov. Bistrici tajnik Srcfkega odbora mariborskega gosp. Martin Pravdič. Občni zbor je poslovodečemu predsedniku gosp. Rep-niku Josipu izkazal teplo zahvalo za njegovo večletno vzorno, agilno ln požrtvovalno delovanje .v prid vsem vojnim žrtvam Slov. Bistrica ter jim je jako žal, da se je umaknil s predsedniškega mesta. Volitev ni bilo, ker se je izveala priključitev v Maribor, pač pa so tolli izvoljeni Štirje delegatje za Oblastno skupščino, in sicer sledeči: Repnik Josip, Terčič Vincenc, Pibrovec Avgust i.n Margoč Ivan. Za poverjenika pa je bil- izvoljen gosp. Plbrovcc Avgust iz Slovenske Bistrice. Pisijsli® polje Piuji (H&kijuiek gsspadiftjakega tečaja, na ti^ kliškl okoliški šoli v Ptuju.) Pravkar se je zaključil na dekliški okoliški šoli gospodinjski tečaj, ki uspešno deluje že 7. leto. Vsakikrat se usposobi v tem tečaju okoli 20 deklet za dobre gospodinje in matere. Tu se dekleta učijo V3ega, kar je potrebno zlasti gospodinjam v podeželju, pri tem se pa ne pozablja tudi na versko-mo-ralno vzgojo gojenk. Letos nI bilo vsakoletne slovesne proslave sklepa tečaja zaradi težkih gospodarskih razmer. Tečajnice so imele skupno sv. obhajilo ln sv. mašo v minoritski cerkvi, nakar je bila v dekliški okoliški šoli prisrčna domača slovesnoslt, ki so se je udeležile le go-jenke tečaja z učitelji. V sklepnem govoru je voditeljica tečaja gelč. Ljudmila Gulin naročala svojim gojenkam, naj bodo zveste sv. veri, domači grudi, narodu in državi ter naj v tem duhu vzgajajo tudi svoje bodoče družine. IfaJoze Sv. Andraž v Halozah. Na Marijin praznik, 25. marca, so priredili naši pridni otroci svojim dobrim mamicam nad vse uspelo prireditev, ki so jo ponovili v nedeljo, 30. marca. Na sporedu so bili mičnl prizori, pesnil ln deklamacije. Z največjim navdušenjem smo sprejeli vest, da je stopil na prestol slavnih Karadjordjevičev naš mladi kralj Peter H. Na vseh hišah v trgu Sv. Andraža so veselo zavlhrale zastave, kakor še nikoli poprej. Pravin|ska dolin «s Loče pri Poljčanah. Naše prosvetno društvo je z dekliško Marijino družbo in dekliškim krožkom priredilo 3 krat materinsko proslavo in sicer 22. marca zvečer, 23. marca popoldne in 25. marca popolden z deklamacijo, govorom ln lepo ljudsko versko igro v 5 dejanjih: Lur.;!< pnatirlca. So iblla pač naša dekleta pridna, da ! v tako kratkem času spravilo kaj tako lepega skupaj. Obisk je pač pokazal, kako ljudje znajo ceniti take materinske proslave. Vsa čast in z. ■ hvala prirediteljem, zlasti g. kaplanu, ki je nos\< vso težo prireditve na svojih ramah. Pa saj ima dosti široke, da lahko veliko nanje naloži. Čestitamo pa tudi dekletom, da so nam podaie tako lepo materinsko proslavo! Bog jih živi, naša brhka dekleta! — Menda smo že tudi enkrat poročali, da se vrši pri nas pod okriljem občinskega rdečega križa bolničarski tečaj po i sam mladi mož, in ne previsoko!« Ptice uče govoriti. O italijanskih trgovcih 3 pticami in rejcih ptic pravijo, da imajo poseben talent, da naučijo ptice govorjenja. V resnici izvirajo najzanimivejše živali te vrste iz Italije ali pa vsaj iz rok italijanskih strokovnjakov, ki uče ptice govoriti. V novejšem čas ■ uporabljajo sicer drugod kot učilo čedalje bolj gramofonske plošče in tako Izgubljajo italijanski učitelji ptic tudi čedalje bolj svoj poseb?'.i položaj. Najboljše »govornice« so slej ko prej papige in vrane, a tudi druge ptice se nauf • n> koliko besed ali celih stavkov: Seveda ni ; ov ra o tem, da bi /mri smisel besed, ki jih izgovarjajo, tudi rfi-Mihit-K-. Sčasoma sicer lah l- • . vodstvom g. zdravnika in predsednika občinskega rdečega križa. Seduj smo ta tečaj srečno zaključili z izpitom, ki pa je sijajno napravilo -.'O udeležencev: 7 moških ln 13 ženskih. Izpitno komisijo so tvorili: predsednik RK č. g. Modrl-sijak France, g. zdravnik dr. Ankerst Erik, ba-novinsld zdravnik v Ločah in tajnik sreskega H.K g. Gorenjak Ludvik iz Slov. Konjic. Tečajniki so zlasti pokazali izvrstno praktično znanje za prvo pomoč. Prvi tečaj je z uspehom zaključen, a upamo, da ne zadnji. Vsa čast udeležencem in vodstvu tečaja! L« tako naprej, pa ne bodo Loče veljale, da so zaplankane! — Zdaj pa že vsem veselo alelujo in obilo pirhov ter mir, mir za veliko noč, ki ga svet dati ne mere! Bog Živi! §a!cšf.o itak «'rriglh drevesc po 20 din za komad. — Hmeljarji imamo še večinoma ves pridelek v svojih skladiščih. Po hmeljiščih že žvenketata motika in nož. Drugje zopet orjejo in kopljejo globoko ukoreninjene stare sadike iz zemlje, v katero bodo posadili koruzo in krompir. — Sadjarska podružnica jc naročila prt Kmet. go.sp. zadrugi v St. Vidu ,pri Stični semenski krompir »Bitnje«. Ker sc je bilo bati, da ne bi med prevozom zmrznil, smo ga prejeli šele 26. marca, in sicer 146 kg ?a 500 din. Poštnina in tovornina zna.'a 66.50 din. KrompJr torej stane 1 kg 3.88 din. Prejeli smo podporo od kr. ibanske uprave in od občinske uprave, člani sadjarske podružnice sd prejeli krompir »Bitnje« brezplačno pod pogoji, da ga v jeseni isto količino vrnejo podružnici v nadašjnjo razdelitev. ■— V višjih legah pa marsikje pripravljajo do-sedaj neobdelano zemljo in j,o bodo posadili s sončnicami, da si iz njih pridelajo olja za domačo uporabo. Cc!j js'ííi Oválica ' Iz celjske okolico. Delavska žena in mati nam piše: Mnogokrat se poroča o naši mladini, kakšna da je, da lenari, berači in včasih tudi krade. Me matere in žene dobro vemo, da je brezposelnost kriva tega. Delo ni pravilno razdeljeno, da bi vsak dobil zaposlitev po svojem stanu. Revni, ki nimamo nobenih sredstev, smo na cesti brez dela; potem pa se jim očita, da ao dclomiržncži človeka Ikar srce boli, ko vidi, da mladina nima ne obleke ne hrane ter se navadi lenuliarenja Za vsako ceno pa tudi no moremo delati, ko je takšna draginja. Naj bi so razimere na delovnem trgu uredile. Me matere z veliko skrbjo gledamo, kaj bo iz naših otrok. Zato prosimo merodajne odpomočl! Galicija pri Celju. V nedeljo, 23. marca, se jc vršil po vcčernicah v župnišču občni zbor tukajšnjega prosvetnega društva. Udeležilo se ga je lepo število gališke mladine. Izvoljen je bil nov odbor z agilnlm organizatorjem Francem Stefančičem na čelu. Pristopilo je tudi veliko novih članov. Društvo šteje sedaj 55 članov. Vsa gallška župnija z veseljem pričakuje 13. julij. Ta dan bo namreč daroval prvo sveto daritev naš domačin g. Feliks Podpečan. Na to slovesnost se že sedaj pripravljamo. Smsrski kraji i Šmarje pri Jelšah. Ne oglaša se rada ne u3tno ne pismeno, zato pa dela in se trudi tembolj za blagor svojih sookoličanov. In to je naša gasilska četa in z njo vred tudi vseh 25 .čet celega našega okraja Šmarje pri Jelšah. Zato jih radi imamo in jih vsaj za velikonočno praznike lepo pozdravljamo in obenem bodrimo, maj vedno ofltancjo zvesti armadi sv. Florljana, 7a varnost naših krajev skrbijo in prav korajžmo rdečega 'petelina podijo. Lansko poletje so si zelo umestno prezidali svoj gasilski dom ob stari rimski cesti proti Koiptilam ter ga v prvo vrsto postavili z dozidavo velike dvorane in še drugih potrebnih prostorov. To je bilo veselje, iko so se k slovesni blagoslovitvi zbrale množice gasilstvu naklonjenega ljudstva, predvsem pa različne čete ali vsaj njih zastopniki! Postavljajo se člani ob času sile in nesrečo s svojo pomočjo, kakor tudi ob posebnih cerkvenih in domovinskih slovesnostih, postavlja se pa tudi njihov lep dom ki ponofmo gleda na belo cesto mimo Katol. doma «fc.-«».^.-*.-^.-^.-^ ->. - üIíITcüi Iz japonske prestolnice Tokija poročajo: Nedavno je v bolnišnici japonskega mesta Kobe umrl v veliki revščini človek, ki je spadal k najslavnejšim lovcem na zveri in slone na svetu. Iz njegovih lastnih zapiskov, ki jih je zapustil Mat-Thieu Rudel, spoznamo, da ga je uničila igra in da je trikrat zaporedoma v najkrajšem času izgubil svoje težavno pridobljeno veliko premoženje z igro tamfui, ki je ena najbolj svojskih iger na Daljnem vzhodu in je na Japonskem strogo prepovedana, a je dovoljena na Kitajskem in v Indokini in ki je zahtevala že na tisoče žrtev. Tamfui je prav igra spretnosti, ki jo pa z veliko strastjo igrajo. Igralci narišejo s kredo velike kroge na tla, kamor zapišejo številke. Nato skušajo z majhnimi noži zadevati številke v krogih, ki so si jih zapisali. Opazovalec kar ne more razumeti, kako utegne takšna preprosta igra igralce tako do strasti razvneti, tako da jo je Japonska morala najstrože prepovedati in se prestopki kaznujejo z ječo. Ma- in Kovačičeve nove stavbe. Letošnjo drugo pr.-st-no nedeljo Je bila prostorna dvorana napolnjena odposlancev vseh 26 čet gasilke župe šmarskega okraja zaradi polaganja letnega obračuna. Veselila nas je vest, da šteje ta zveza 2086 članov-gasilcev ln tudi za nujno bolniško oskrbo izvež-banih samaritanov in samarltank. Pozdravljamo zato: (Aleluja! Na pomoč! Laški okra; Sv. Miklavž nad Laškim. V šoli smo Imeli zaključek gospodinjskega nadaljevalnega tečaja, katerega se je udeleževalo 12 deklet. Starši in dekleta so bili s tečajem zelo zadovoljni. Tečaj ne bo prihodnjo zimo zopet vršil, ker je še dovolj priglašenih deklet, katera letos niso prišla na vrsto. — Vodovod v Brstovnici je napravljen. Zelo hvaležni smo banskl upravi za iizdatno podporo, s katero je bila gradnja vodovoda omogočena. Prispevala je tudi država. Zelo potrebno pa je popravilo ¡nekaterih občinskih cest, posebno od Sv. Miklavža čez Bukovje do Marije Gradca in iz Zabrcža do Rimskih toplic. Popravilo stopnic na pešpoti od Sv. Miklavža v Rimsko toplice pa «o bo v kratkem izvršilo. Laftlto. »Nova doba« prinaša dopis lz Laškega, v katerem opisuje primer, da so pri neki kme.thl hiši jajca rajši doma pojedli kot pa da bi jih prodali po 80 par komad. Iz tega prihaja do zaključka, da kmet povzroča sedanjo draginjo. Gotovo je, da dopisnik »Novo dobe« malo pozna kmečko razmere, ko trdi take stvari. Kmečki stan pač najmanj odločuje o ceni svojih pridelkov, ampak razmere In čas, v katerem živimo. Kakor si kmet nI mogel pomagati takrat, ko so bile cene najnižje, ampak so to povzročile razmero, tako tudi nI prav, kmeta dolžitl sedanjih višjih cen kmečkih pridelkov, ker jih povzročajo drugi vzroki. iggrai&sš sdraisfó lokdaj pa je (bila ta igra nevarna Evropejcu, a rajni Mathieu Rude je bil tu izjema. Svoje prvo premoženje si je napravil kot upravitelj nasadov v Indokini. Spoznal je igro tamfui, zašel je v njeno oblast in je postal berač. Nato je postal lovec na zveri in slone. Z ■bogatim plenom, s slonovo kostjo, s kožuh ovi-no z veji in z dragulji se je čez tri leta vrnil džungle. A komaj je bil ¡prišel v Hanoi in je svoje zaklade spravil v denar, ko ga je vnovič obsedla vražja igra in je spet iskal sreče v tamfuju. Toda ni bil zadosti spreten. Čez nekaj dni je bil že berač. Spot se je odpravil v džunglo, delal je več let ko črna živina in sa je vrnil s premoženjem, ki ga je pa prav tako izgubil kot že dvakrat prej. Vsega v mrzlici in na koncu moči so ga prinesli v bolnišnico v Kobeju, kjer je končno umrl. Če ste v zadregi, si pomagajte z qglasom v »Slovenskem gospodarju«! ■aarap -' i'; '-'.tj 1 ? MU Izpolnitvi kakšne svoje želje sklepajo, da vsebuje stavek, ki ga izgovore, določeno vpra.šaije, a to je bolj stvar privaje-nosti nego pa umevanja. i Najmodernejša, knjižnica sveta bi bila skoraj .Uničena. Pri nekem napadu nemških letal na angleški Manchester po bombe razdejale tudi poslopje, v .kateiem.se nahaja slavita manehenter-6ka knjižnica. Na srečo jc knji:' nlca sama ostala nepoškodovana. Knjižnica v M nchestm ima s!o-vito ?' !r]-o prvh tiskanih kr.jig, kakor tudi nrjogo iokcpiwjV. Polet f a so zbrani v tej .¡¡¿niči tudi vsi rokopi-ki "> bili pisani kdaj i.oll na blago, svilo ali kakšne druge tekstilije. i j&edan.i • knjižnično p: I elopje o zidali med leti 1927 in 1930. Je to ena najmodernejših knjižnic Januš Goleč: 14 ŽCB ffiiaa-iitiorssiega stOiSnšikčs Ljudska povest iz junaške dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532. Dolgi pouk je poslušal Janez pokorno kakor pri spovednici, se parkrat celo nasmehnil po dolgem času živahnim razlagam, pri slovesu je odvezal mošnjo za pasom in stisnil neznancu v roko precejšen ščep zlatnikov. Grajski se jc globoko priklanjal bogati ter lahko zasluženi nagradi, hotel poljubiti dobrotniku roko, mu obljubil hvaležnost do groba ter mu zagotavljal siguren uspeh. Od Podčetrtka do samotne krčmo Po razstanku s podčetrtečkim valpetom je odjezdil Janez s krdclccm po vozni poti do Prelaskega, odkoder mu jc pokazal grajski na desno. Znočilo se je, dež se je vlil, ko so krenili jezdeci s križpota na desno roko, kjer se je razprostirala hosta z ozkim prehodom do male cerkvice sv. Petra na Bučah. Od tam je vodila steza precej strmo ter se jc izgubila v goščo. Popolna tema je zajela konjenico, ki se je pomikala naprej korakoma drug za drugim. Dež jc plal skozi ovenelo listje, vihar je privijal ter sukal vrhove bukovih in gabrovih dreves, človek ni videl niti pedenj pred seboj, le konji so fjtopali sigurno, dasi niso bili nikdar v teh kot v rogu temnih brlogih. ' Janezovi dragonci so bili vajeni pojezdov po samotah, kjer imaš v še tako trdi noči vsaj nekaj razgleda okoli in pred seboj. Tajinstvena groza jih je spreletavala, ko so cokotali po gozdnem blatu in ni upal niti eden kaliti nočne tišine s povpraševanjem: kam jih vodi poveljnik v deževni noči skozi neprestane šume, katerih noče biti ne konca ne kraja? Slednjič se je pričelo drevje vendar redčiti, četica se je prerinila skozi hosto na nekako krčevino, iz katere je vabilo ob poti človeško bivališče z lučko. Vsi so ¿i globoko oddahnili, ker jih je pomirila brleča sveča v nesigurni temi, katero je spremljal naliv. Poveljnik je prekinil dolgotrajni molk z odre'i; i pripombo: »Mislim, da smo na cilju, katerega mi označil Podčetrtan.« Do kože premočeni popotniki so se spustili s k', j okrgo prostorne hiše z gospodarskimi poslopji. V j . -niški sobi je gorela radi pozne ure samo en Stotnik je pojasnjeval, da so se ustavili in bouo r pod streho Jurija Pustišeka, kateri krčmari ob vccr Podčetrtek-Kozje-Podsreda. Vojaki so začeli klicati krčmarja, ki so .j.? 1 odzval ter prisvetil z leščerbo. Kakor hitro jc ; iikaniB ju je Pozderčeva stara sta sedela na podoknih. Od Časa do časa je kateri spregovoril kako besedo, potem pa .«ta spet molčala. Šlo jc za važno stvar, zaradi tega pogovor ni bil lahek. ' Po daljšem presledku je stari nekam olajšano spregovoril: « »Imam ga!« Žena ga jc začudeno pogledala in vprašala: { »Kaj imaš?« ' »Poskus bova napravila!« Žena ga ja še bolj začudeno pogledala. »Kak poskus?« 1 »Dobro veš. kako ,ljubi' sorodniki prežijo na dediščino. Ker. nimava otrok, bova morala zapustiti posestvo res kakemu sorodniku. Izbrala bova seveda najbolj vrednega. In sedaj bova naredila poskus, da se bo pokazalo, kateri bo najboljši.« »Kako pa bova to naredila?« »V poštev pridejo seveda le najbližji sorodniki, in sicer bratova družina ter Slamarjevi in Grahovi. Vsi troji imajo po več otrok.« »In kaj misliš storiti?« »Na videz bova vzela v službo najprej bratovega najstarejšega sina Jožeta, potem Sla-ir.arjcvcga najstarejšega in nazadnje Grahovega najstarejšega sina. Medtem bova vsakega opazovala in kateri bo najboljši, tistemu bova zapustila imetje.« ; Stara je zadovoljno prikimala. Zakonca sta bila tako zatopljena v pogovor, da nista opazila fanta, ki se je že prej približal hiši in za bezgovim grmom napeto prisluškoval. Ko je slišal, za kaj gre, se je hudomušno nasmehnil. Nekaj časa je še napenjal ušesa, a ker ni slišal nič posebnega, je previdno smuknil za hišo in hitel do steze, ki je od druge strani vodila k Pozderčevim. Ko je bil za kakih sto korakov oddaljen, je spet zavil proti hiši. Spotoma je glasno žvižgal, da bi stara opozoril nase. Pozderčeva sta res zaslišala žvižganje in pogledala proti stezi. »Glej, glej, kdo prihaja!« je spregovorila stara. »Križ božji, ravno Grahov Lojz!« je začudeno odvrnil stari. • Mladenič se je medtem približal hiši. ' »Dober dan, dedek in babica!« je veselo pozdravil. »Prinesel sem vama grudo masla in nekaj jajc. Mati vama pošiljajo in vama voščijo dober tek. Rekli so tudi, da kar sporočita, ko bosta kaj potrebovala ... Pa zbogom! Takoj moram dalje, ker grem kupovat bika.« Ne da bi počakal na odgovor, jo je mahnil dalje, žvižgal si je, kakor da bi šel v oglede. Za ovinkom se jc ustavil, s palico zapretil proti Pozderčevim in veselo dejal: »Jaz vama bom poskus pošteno zasolil. Stara skopuha, videla bosta, s kom imata opravka. Čez leto dni bom jaz gospodaril pri Po-zderčevih.« Ko bi Pozderčeva vedela za fantove misli, ne bi bila njegovega daru tako vesela. Vsa raznežena sta hvalila Grahove. »To je vendar lepo od sestre, da nama je poslala'masla in jajc!« je hvalil stari Pozderec. »Res je!« je prikimala žena. »Kaj, če bi z Lojzom najprej poskusila?« »To ne gre!« je odkimal njož. »Najprej morava vzeti na dom bratovega najstarejšega, potem Slamarjevega Miho, ker je sin starejše sestre, in šele nazadnje pride na vrsto Lojz. Le naj gre vse lepo po vrsti, da ne bo kake zamere.« 2. Pozderec se je že naslednji dan oglasil pri bratu, ki je bil oženjen v sosedni vasi. Vsa družina ga je z začudenjem sprejela. Stari se ni zmenil za začudene poglede, ampak je kar brez uvoda začel: »Ali bi mi hoteli dati v služibo Jožeta. Saj veste, človek se stara in je vesel, če ima koga izmed domačih poleg sebe.« Brat je pomembno pogledal ženo, nato pa dejal: »Seveda! Prav radi! Mi imamo dovolj delavcev in bomo Jožeta lahko pogrešali.« »Saj ne bo zastonj!« je rekel Pozderec in je pri tem mislil na poskus. »No, ta bi bila lepa, če bi za to zahtevali kako plačilo!« je odvrnil brat. »To bi bila sramota, če bi za to majhno uslugo zahtevali plačilo.« Nato se je obrnil k sinu in mu rekel: »Jože, le glej. da boš priden in skrben, kakor da bi bilo vse tvoje.« Brat je pri tem mislil na lepo Pozderčevo posestvo in je že videl svojega Jožeta kot novega gospodarja. Za poskus seveda ni vedel. Ko je Pozderec odšel z Jožetom, je veselo poskočil in tako zaukal, da je odmevalo po vsej hiši... Jože je bil že štiri tedne pri Pozderčevih in je pridno pomagal pri žetvi. Nekega dne je sedel z velikim hlapcem na polju. Malicala sta: jedla kruh in praznila vrč, v katerem je bila pijača. »Jože,« je začel hlapec, »ti si zadel terno. Kmalu boš gospodar pri Pozderčevih. Ali si kaj vesel?« Kramar -. tu».» ■ n »Čemu bi sc veselil?« je odvrnil Jože. »Tako veliko posestvo je za človeka veliko breme,« »To jc res! Čc bi jaz podedoval tako po.se-Stvo, bi ga kar prodal in si z denarjem ustvaril prijetno življenje ... Jaz bi že tako naredil.« »Ali misliš, da bom jaz tak norcc, da se bom mučil? Čc res postanem gospodar, bo mojega kmetovanja prvo uro konec. Kakih šeststo tisoč dinarjev gotovo dobim za posestvo in s tem denarjem bom lahko igral gospoda ...« Jožetova usoda je bila s tem zapečatena. Zc naslednji dan jc stari Pozdcrcc poklical Jožeta k sebi in mu rekel: »Ljubi Jože, prav lepa hvala za tvojo pomoč! Dalje te ne bom zadrževal, ker te bodo doma gotovo potrebovali. Plačilo boš drugič dobil. Saj razumeš?« »Saj ni vredno besede,« je odvrnil Jože, ki ni vedel, za kaj gre, in je mislil, da je dedek meril na dediščino. Poskušnje seveda ni prestal. Kako bi tudi mogel misliti, da je bil hlaipec dedekov vohun. »No, Jože se bo še pošteno opekel,« jc menila Pozderka. »On si naj le zamisli posestvo, ki ga bo prodajal!« Stari Pozderec je izustil robato besedo na Jožetov račun, ker je bil zelo ponosen na svoje posestvo. Obenem pa je bil vesel, da se je prvi poskus tako hitro končal. 3. Slamar je nekam jezno pogledal, ko je stari Pozderec stopil v sobo. Stari ni hotel opaziti jeznega pogleda, ampak je vprašal: »Kako je z vašim Miho? Jaz bi ga za nekaj dni nujno potreboval. Bi ga hoteli pustiti z menoj ?« »Kaj boste pa z njim?« je vprašala Slama-rica. »Saj je vendar Jože pri vas!« »Bil je pri nas,« je odvrnil Pozderec s posebnim poudarkom. »Sem ga že odslovil. Sicer pa ste vi prav tako bližnji sorodniki kakor bratovi in sem si mislil, da bo Miha kar pravi -— saj veste, kaj mislim. Plačilo mu ne bo ušlo.« Slamarjev obraz se je zjasnil. »O plačilu ni govora,« je odvrnil in zamahnil z roko, obenem pa je pomembno pogledal ženo. Ta je že spočetka slutila, kaj misli brat in je poklicala Miho. Miha, ki je bil pravi dolgin, se je leno pri-deval v sobo. V eni roki je Imel dolg nož, v drugi pa velik kos kruha in slanine, ter je ravnodušno prežvekoval. Stari Pozderec ga je začudeno gledal. Prisiljeno se je nasmehnil in rekel: »Dober tek, Miha! Le jej! Kdor hoče biti močan, mora dosti jesti. Pri nas boš potrebo-aaiaajaaaaaas^^ z. i da gre za precejšnje število oboroženih jezdecev, je pokazal prijazno lice in je povabil zapoznele, naj privežejo konje v hlevu, po šupah in kolarnici, njim samim bo postregel v sobah za mizo s pogretim vinom. Dragonci so razmeščali konje in se čudili, da je na levo pod gostilno grmelo silovito padanje razbesnele vode, katera jc morala skakati preko kamenitih prepadov. Samotni gospodar je postregel številnim gostom s kruhom ter gorkim vinom z opozorilom, da se bodo morali zadovoljiti radi viharne noči z odpočitkom na senu ter siami, za njihovega velemožnega gospoda pa bo že pripravil posteljo v izbi. Vojaki so se naglo pokrepčali ter se porazgubili, kamor je kateri mogel, samo da je bil pod streho in si jc lahko pretegnil od ježe in mokrote otrple ude po suhem ležišču. Stotnik Janez in krčmar Jurij Pustišek sta se raz-govarj;ila do petelinjega petja. Sicer sumljivo in v gozdni samoti naseljeni Pustišek je bil poštena kmečka duša iz spodnjih krajev, častnik domače govorice se mu je prikupil na prvi pogled in radi tega mu je odgovarjal na vsa vprašanja odkrito, kakor domačin domačinu. Stari Pustišek je itn k uganil sam, da je cilj častni-kove nočne poti pri tako slabem vremenu znamenita in "bogznaj kako daleč po svetu znana vedeževalska postojanka rodbine Radoša. Preden je začel krčmarski lisjak s pravimi odgovori na Janezova vprašanja, se je prezirljivo nasmehnil ter menil: »Grajski sodniki zašijejo kmečke čarovnice radi vsake malenkosti ter popolnoma izmišljenih obdolžitev, gosposkih pa ne pustijo samo pri miru, ampak jih graščaki celo sami naseljujejo in se zatekajo k njim po nasvete, kateri so sad resničnega vedeževanja,!« Po tej uvodni pripombi je prešel stari k stvari, ki je zanimala častniškega popotnika in radi katere se je podal v te zapuščene kraje. Krčmar je povedal odkrito, da je s čarovniškimi sosedi v dobrih odnošajih, prijatelj jim pa ne more biti, ker so tujci, bogznaj odkod. Ker je dajal Jurij pojasnila v odlomkih ter raztreseno, ga je prosil Janez z nagrado v cekinu, naj mu zaupa lepo po vrsti vse, kar mu je znanega o Radoševih, kateri so pri grajskih in imenitnikih iz vseh krajev na glasu, da znajo s sigurnostjo povedati prošlost ter uganejo bodočnost. Stari gozdni klepin je pomaknil stol bliže radodarnemu radovednežu, potegnil na dolgo iz poliča in začel s pritajenim glasom, kakor se spodobi za tajinstvene zadeve: Krčmcrjcva razodetja Radoševe — je nekako pihal iz sebe — je privedel nekod iz Dalmacije poclsrečki grof pred dobrimi petimi leti. Preden so se pripeljali s svojo kložjo vred, šo grajski ¡»krčili kakih pet streljajev od moje domačije goščo. na svetu. Stavba je okrogla, ker v 'taki satvbl knjižnica laže posluje. Na dvorišču je velik vrt s (klopmi in mizami, kjer lahko čitaš in pišeš. Do-, slej še nobena knjižnica ni bila zidana v •tel ki obliki. Cc jo gledaš iz ./.raka, dobiš prej vtis i.ure arene, kakor pa znanstvene ustanove. Na dnn poroke izročijo ja.pon£i' jih prejele cd sorodni; v in znancev, da sc na tu način vsaj malo oddolžijo staršem za trud. ki o ga imeli z njimi, .so o jih vzgajali. Koftnja na ledu. v ol;o-lici mesta Viipuri, ki je menda najbolj trpelo v finsko-ruski vojni, jo -le setlaj pričela pra\ t košnja, kakršne smo vajeni v poletnem Le čakaj, požeruh! Ne boš se več mastil s slanino in klobasami iz naših čebrov! Sreča, la smo tako hitro prišli na sled njegovi po-žrešnostii, drugače bi nam vse čebre izpraznil. Tak lopov!« s-Ne razburjaj se!« jo je miril mož. »Sedaj pride na vrsto Grahov Lojz. Radoveden sem, ■ ili bo prestal preskušnjo.« 4. Ko je Pozderec pri Grahovih izrazil svojo čel jo, ga jc stari Grah nekam nezaupno pogledal. Nič kaj prijazno je zamomljal: »Takti, za drvarja bi potreboval Lojza? Ne vem, kako bo? Trgovski posli sedaj več nesejo. Le poglej si bika, ki ga jc bil zadnjič kupil! Par stotakov dobička bo gotovo dobil na njem.« »Saj ne bo zastonj!« je zagodel Pozderec, kateremu Grahove besede niso bile povolji. »Mislim, da se za tako lepo posestvo že izplača nekoliko truda!« »To se lahko reče,« se je sedaj oglasila Gra-hovka. »Toda človek mora imeti neko gotovost.« »Tako, tako — gotovost,« si je godel Pozderec in sedel. »Veste, dedek, jaz ne bi rad bil podoben Jožetu in Slamarjevemu Mihi,« se je sedaj oglasil Lojz. »Ali ti naj dam pismeno zagotovilo?« je skoraj malodušno vprašal Pozderec. »Ne potrebujem pismenega zagotovila, vendar pa bi rad vedel, pri čem sem ... Za navadnega dninarja ne grem. Rajši ostanem pri svoji živinski kupčiji. Tu sem sam svoj gospod in mi ne more nihče nič! In jaz imam rad svobodo.« »Vidim,« je prikimal dedek. »To si podedoval po materi.« Nato je še dala beseda besedo, naposled pa je Lojz pristal na to, da gre z dedekom. — Nekaj dni nato sta Lojz in hlapec sedela v gozdu. Južinala sta in se pogovarjala. »Moj Bog, kako boš srečen, ko boš gospodaril na Pozderčevini!« je vzkliknil hlapec. »Kdo pa pravi, da bom gospodar?« je na videz začudeno vprašal Lojz. »To že vendar slepec vidi!« je odgovoril hlapec. »Stara sta čisto nora vate. Kar venomer govorita o tebi in ugotavljata, da si popolnoma drugačen kot Jože in Miha.« »Pustiva to!« je zamahnil z roko Lojz. »Dedek in babica sta še močna in ni govora o tem, da bi posestvo kmalu izročila.« »No, pa pustiva!« je pritrdil hlapec. »Saj sem le tako mimogrede omenil to stvar. A ker sva že začela, bi ti eno stvar še rad povedal: na posestvu je precej dolga, ki ga stari sicer prikriva, toda pri prepisu bo prišel na dan. To sem ti povedal zato, da ne boš presenečen.« Lojz se je nasmehnil in rekel: »Dolg mi ne dela preveč skrbi. Imam namreč bogato nevesto in se bom takoj po prevzemu z njo oženil. Ona ima toliko denarja, da bova mogla poplačati vse dolgove ... No, sedaj je pa res dovolj besedičenja. Pojdiva na delo!« Nfckaj dni pozneje je stari Pozderec nekam skrivnostno vprašal Lojza: »AH je res, da imaš bogato nevesto? Čemu pa še nisi nič zinil o njej? »Čemu bi govoril o tej stvari, ko o poroki še ne more biti govora?« »Ali je zelo bogata?« je vprašal Stari. »Toliko denarja gotovo ima ko vi dolgov!« se je nasmehnil fant. »Lojz, Če je stvar o .bogati nevesti resnična, potem ti raje danes ko jutri izročim posestvo.« »To bo tudi potrebno,« jc resno odvrnil Lojz, »ker praznih rok res ne morem pred njenega očeta.« »Dobro, posestvo ti bom takoj izročil. Samo primeren užitek bom pridržal sebi in ženi. Dajal nama boš: dnevno dva litra mleka, vsak teden 15 jajc, kilogram masla, dve kili masti, tri kile mesa in slanine ter pet kil moke.« Dedek in vnuk sta se še nekaj časa prerekala, nazadnje pa je stari naročil hlapcu, naj napreže. Nato so se zakonca in Lojz odpeljali k notarju, ki je naredil prepis posestva ... Lojz je postal gospodar na Pozderčevini in je ponosno hodil okrog. Sorodniki so mu zavidali in ga črtili, a on se za vse to ni zmenil. Stara sta dobivala svoj užitek in nestrpno čakala dneva, ko bo nova gospodinja prišla k hiši. Minuli pa so tedni in meseci, ne da bi Lojz zinil kako besedo o ženitvi. Ko sta se stara naveličala čakanja, se je Pozderec nekega dne oglasil: »Lojz, kaj pa je s tvojo bogato nevesto?« »Isto, kar z vašimi dolgovi, o katerih mi je govoril hlapec,« se je nasmehnil Lojz. »A, tako!« je zagodel Pozderec. »A, tako!« je zapiskala Pozderčevka. Lojza sta pustila v sobi in poparjeno odšla v svojo čumnato. Tam je Pozderčevka iztresla svojo jezo nad možem. »Tu imaš svojo preskušnjo, stari norec!« je zavpila nad njim. »Kdo bi mislil, da je tak lopov! Izročila sva mu posestvo, ker je rekel, da ima bogato nevesto, s katero se ne more poročiti, dokler ni gospodar. A vse je bilo le zlagano. No, lepo sva nasedla!« »Stara, ne razburjaj se!« jo je miril mor. »Lojz naju je res potegnil, a pri vsem ten morava priznati, da je priden človek in nao- i pri njem ničesar ne primanjkuje. Kar vese i me, da je bil še bolj prebrisan ko midva. Preskušnjo je dobro prestal. Pozderčevina pa je dobila skrbnega gospodarja.« No, pa tudi nevesta je čez čas še prišla k hiši! Bila sicer ni bogata, zato pa je bila tembolj pridna in dobra s Pozderčevima. Lojz je dobro izbral in nazadnje tudi stari Pozderčevka ni bilo žal, da je dobil posestvo Lojz. krat, ko pritisne mraz, ter zamrznejo močvirja. . Iznad spodnje ledene plasti štrli močna trava kvišku, in to kosijo kmetje zares na ledu, kajti poleti sploh ne morejo priti na močvirja. »Moderna« otroška ipfra. Francoski otroci so si izmislili novo igro. Igrajo se ^begunce«. Vsi, kar so videli na pobegu, sedaj ponavljajo v igri: vzamejo otroške vozičke, . zavijajo odeje, vzglavni-1 e, rjuhe, obleke, vse na-lože na voz, ves tovor pritrdijo z vrvico in se podajo na »daljno pnt«. F-ilo bi res težko iznajti sodobnejšo igro. Toda komu ne krvavi srce pri : misli na nr.odo nedolžnih ¡o¡.rok, ki žive v tako ža-!< stnih in grozot polnih časih, da najde šc v njih "H zavestno celo snov za ir oje igre. Pozidali so hišo z gospodarskimi pritiklinami, izruvali panje in pripravili zemljo za obsetev. TC mr nljeni.ški družini Radoša spada mati Agripina z dvom - raslima hčerkama Hozano in Bibiano in še dva velika sina sta pri hiši.. Glavna čarovnica jc stara, pomagata ji pa obe čedni hčerki, o katerih govorijo, da se radi oglašajo pri njima grajski bolj nezadovoljni poročeni gospodje. Sinova čuvata dom in obdelujeta kake tri njive, ki so popolnoma v gošči in kamor ne pustijo nikogar. Razširjene so govorice, da se podi po teh hostnih krčevinah kačja, kuščarska ter razna druga čarovniška golazen. Jaz sam sem videl na teh prostorih močno dišečo zelenjavo, zdravilne rastline ter rože. Moram še dodati, da so Radoševe hčerke ranocelnice, kakor jih ne premore boljših vse cesarstvo, saj se zatekajo k njim bolniki iz gradov in mest. Dostop do čarovniške domačije ni dovoljen navadnim kmečkim sirotam. Vsak, kateremu se naj postreže z vedeževanjem ali z zdravili, mora imeti gosposko obleko in od daleč vidno ter debelo mošnjo za pasom. Kmečkega človeka, kateri bi slučajno zablodil do Radoševih, naže-nejo hudi psi. Kakor hitro je odštel radovedni gospod na mizo od čarovnic zahtevano zlato, mu povejo, kar ga je že doletelo in kar ga še bo. Vedežujejo s pomočjo vodne pare, čitajo človeško usodo z roke, višek njihovega razgovora z nadnaravnimi silami se odigrava pri temle vodopadu kak streljaj od moje hiše, ki prihrumi iz podzemeljskih votlin ter se izgublja po globokem padcu preko skalovja v potok, kateri žene par mlinov. Sploh pa, zakaj vam vse to pripovedujem, ko bo3te itak sami še danes dopoldne doživeli pri Radoševih več, nego je to mogoče opisati pri poliču vina. Prespite se v tejle izbici par ur. Predpoldne enkrat, pa vas popeljem sam do cilja, ker večje in povrh še oboroženo spremstvo ni dobrodošlo in brez tehtnih razlogov ne sme pod streho gosposkih čarovnic — tako je končal Jurij popis ve-deževalk. Janez je vedel, pri čem je in da mu z zlatniki nagrajeni podčetrtečki valpet ni lagal, ko mu je-nasvetoval ta zlodejev kot, kateri mu lahko edini pripomore do po-jasnitve neznosno moreče ga negotovosti. Nočna pivca sta se razšla z obljub«^ da bo gostu drugo predpoldne za kažipota sam krčmar, Ivi želi vele-možnemu gospodu vse najboljše. Kljub izmučenosti Janez ni mogel zatisniti očesa. Odganjalo mu je potrebni spanec nenavadno bučanjc vodopada. S pustišekovim pripovedovanjem prepojeni domišljija mu je slikala cele ure tako plašljive predsi da je zapustil ob siju jesenskega sonca ležišče bolj zbil, nego je bil legel vanj. if-¡trau 10 r i ez sii lisica Živalska pravljica L sica je šla po polju in srečala ježa. listala ga je in mu dejala: ¡iHekaj bi te rada vprašala.« vprašuj!« jc odvrnil jež. »Povej mi, koliko pameti ima jež?«, -sEno pamet.« »Ej. ljubi ježek, ena pamet je premalo. Li-ticii ima sto pameti in si vedno zna pomagati. Ena pamet je toliko ko nič. Jaz imam. sto pameti, si slišal?« »Slišal sem že, toda ne verjamem,« je smehljaje odgovoril j?ž. »Če hočeš, da ti bom verjel, mi moraš priseči, da si resnico govorila.« l otom je pokazal sosedno njivo in nadaljeval: »Na tisti njivi je skrito sveto pismo. Pojdi-va tja in tam boš na sveto pismo prisegla: Pri . vetem pismu prisegam, da imam sto pameti! Potem ti bom verjel.« »Dobro pojdiva!« je odgovorila lisica. Nato sta jo mahnila proti njivi, na kateri e raslo zelje. Svetega pisma seveda ni bilo am, pač pa past, ki je bila posuta z listjem, la bi bila nevidna. Jež je to vedel in hotel, da bi se lisica ujela, ker bi rad videl, kako se bo v fvoji premetenosti rešila. Ko sta prispela do pasti, je jež rekel: i Tu je zakopano sveto pismo. Položi nanj prednjo desno nogo in prisezi!« Ilisica je ubogala. Toda joj! Ko je pritisnila na past, se je ta sprožila in zgrabila nogo. Lij.ica je zavpila: >Joj, joj! Kaj bo z menoj? Kako se bom refila ?« Jež se jc smejal in odvrnil: »Sto pameti imaš! Iztuhtaj, kako se boš rešila. Zbogom!« Obrnil se je, da bi odšel. ■Čakaj! je obupno zavpila lisica. »Kaj naj storim, če pride kmet?« •Naredi se mrtva in se ne premakni, četudi ; bi te udari! s palico. On bo mislil, da si res mrtva in bo odprl past. Ti pa potem hitro skoči in zbeži. Zbogom!« - ' P- -y <»f ■ Tc jo je odlomastil. Lisica je poslušala nje-t; v juiKVf . Ko jc prišel kmet, se jc naredila i1 "tvo. Ta je. bil vesel plena. Odprl je past, da li co odnesel. Ta pa jc skočila in zbežala. Spotoma se je spomnila .na ježa in občudo-vaje rekla: »Ena pamet — pa tako silna!« * UGANITE! Svojega gospodarja nosi, on pa njega? • CfiaAop) Kako moraš hoditi, da čevljev ne strgaš? (■soa) Kdo pride v cerkev v vodoravni legi? (•jiljui uj ^apuafojOAON) MALA OZNANILA CcniU malim oznniiilom Vsaka beseda v mnlcm oglasu stane za naročnike »Slov. gospodarja« 1 din, za nenaročnike 2 din. — Za Preklic, Poslano, Izjave se računa posamezna beseda 3 din. — Oglasni davek se zaračunava posebej. — Kdor oglašuje tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še 5 din. — Mali oglasi se morajo brez-lzjemno plačati naprej, siccr se ne objavijo. — Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih oznanil, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. — Mala oznanila se sprejemajo najpozneje do ponedeljka zvečer, če je pa v torek praznik, pa do ponedeljka do 9. ure dopoldne. SLUŽBE lončarski pomočnik In vajenec se sprejmeta tako). Plača po clopovoru, Franc Uolfip, lončar, Frani 1.1. 557 Deklo srednjih lc.t, izučena kuharica, razumna vseh gospodinjskih in gospodarskih del, želi službo kot samostojna gospodinja na večje posestvo. Naslov v upravi. 623 POSESTVA Prodam takoj majhno posestvo blizu cerkve. ' Marija Majerič, Sv. Anton v Slov. gor. 621 KAZNO: Nogavico, perilo, moško, žensko modo, galanterijo, konfekcijo, denarnice, pletenine, trikotažo, odeje (koče), šiviljske potrebščine itd. kupite ve vedno ugodno v trgovini Andrej Osčt, Koroška cesta 26 (poleg tržnice, vogal Vodnikov trg). 600 Mostin, esenca za pripravljanje odlične in zdrave domače pijače za 300 litrov v originalnih steklenicah priporoča drogerija Ivan Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.' 588 Vodne turbine, venecijanke, mline, transmisije Ud. izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 334 Mnogo denarja si prihranite, ako prinesete v popravilo vaše klobuke, kateri bodo zopet kot novi. Vsa popravila se sprejemajo od 10 din naprej. Kupujem veveričje in zajčja kože kakor tudi ovčjo volno. Se priporoča Babošck Vladko, klobučarstvo, ¡Maribor, Vetrin.jska 5. 407 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, svinjsko dlako, arovco, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najbolje: Arbeiter. Maribor, Dravska 5. 11 SPOMLADANSKI IN LETNI OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: paket Serija M 10—12 m lcretona ali delaina za obelke, druka za predpasnike in svila za bluzo 200 din. — Paket Serija H 10 do 12 m oxforcla, popelina in svile za srajce H—1 220 din; samo popelina in svile enake mere II—2 280 din. — Paket Kosmos D 10—12 metrov delaina in svilo za obleko in dečlo in druk ali svila za predpasnik 240 din. — Paket Serija T 4 m volnenega blaga, dokler traja zaloga za staro ceno: T—1 130 din, T—2 3 60 din, T—3 180 din, T—4 200 din. — Paket Serija Z 3 m štofa za moško obleko ali kostum Z—1 250 din, Z—2 300 din, Z—3 360 din, Z—4 400 din. Z—5 gladko sukno v rjavi ali modri barvi 450 din, nadalje za veliko noč specialni paket, rižasti. modri ali črni kamgarn Z—6 £00 din, Z—7 600 din. — Cela podloga za obleko A—1S0, B—210 dui. — Ncodgovarjajočc zamenjam, pri dveh ali več paketih primeren popust. Ker se ccne blagu dnevno zvišujejo, priporočamo takojšnje naročilo. Vzorcev ne razpošiljamo, ker se isti stalno menjajo. Razpošiljalnica Kosmos, Maribor, Itazlngova 24, II. nadstropje. . i. .m. ■■• Y-: ■¿•¿r-*■ V - vctf°v « \ m ¡r~"J Sargov _______________ji ii y BMBMm^^r, J\A A A A A A. 3C3I30 se 27SB ij ¡ÜZS2 Kupite pravočasno obleke za svoje bir-mance in birmanke! Lahko in dobro boste izbrali in po najnižjih cenah kupili v trgovini 395 »OSTAIM L fMCEu MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 8. Ali verjamete, da prodajamo crep de chia N svilo v vseh barvah še po 19 din? — Prepričajte se! WWWWWWWWWV W W v PRVO JUGOSLOVANSKO MLINOSTAVSKO PODJETJE MARIBOR - MELJE Izdeluje vse mlinske stroje, domače mline in mlinske kamne samobrusilce. MU i i K"' % s i Domači mlini so izrecno opremljeni samo z umetnimi mlinskimi kamni samobrusilci, ki jih ni treba ostriti ne klepati. Kupujte pri našili insoroni. i 0. april 1041 ■k" Ii SLOVENSKI GOSPODAR m Rs I l; II ft f: i ru? «!! L' M i! || II "b • ■S i;. Eft« p t- : % I', r |i « •M 13H-: " musci mmki THOOV- m HiSn y ausASLSirisi i ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIK! .»i.-. .- -irr i JfTi"'IW » CEL3E[57 MALA OZNANILA RAZNO: iozorl Vf-nkovrstne rabljene stroje, orodje in že-lei-r.e, litinske ter druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij m steklovino, kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gusiin-či<\ Maribor, Kneza Koclju ul. St. 14. Telefon 21-30. Podružnica vogal Ptujske ln Tržaške ceate. Telefon 24-94. v v- , . 304 J:'bias-Jal>olčiiilc. Ako nimate nič sadjevca ali ;i ga bo premalo, naročite »Jablus«, iz katerih ' snovi napravite izvrsten in zelo okusen jabolčnih tudi brez vsakega pravega sadjevca, i Jablus je sestavljen po navodilu raj. gospoda 1 dr. I. Vošnjaka. po se tako tudi izdeluje. S \ poštnino stane 50 litrov 48.50 din, 100 litrov I 79.50 din, 150 litrov 117.50 din. 7,a uspeh jamCl \ čez tiso<" (pohvalnih dopisov. Glavno zastop-• stvo: »Rcnier«, Podčetrtek. 622 O Ipadkc er.uj, papirja, vsakovrstna, kupujem po najvišji dnevni ceni B. ¡Seieznik, Marlbor-Po-brežje, Cankarjeva 16, ln nakupovalnlci Maribor, Kopališka 28, ter vogal Ptujake-Tržaške (hiša Gu.itiiičlC). Telefon 27-43. 006 Kupim že rabljeno pa dobro ohranjeno zofo ali • d Ivan. Ponudbe je poslati trg. Junež, Podplat 12. 620 Gospodinja kadar hočete biti za vašo družino poceni in dobro postreženi, kot z nogavicami, jopicami, za otroke in odrasle srajcami, hlačami, čeveljčki, kapcami itd. pridite k »LUNA«, Maribor samo Glavni trg 2t. 524 Vse pletenine iz lastne pletarne! iiiraisiiišisEiii Veliko iraoc Vam nudi veliko izbiro moških in otroških oblek kakor tudi moških, ženskih in otroških čevljev po najnižjih cenah edino A. TKALEC Maribor, Glavni trg -4 Stran 11 ■aiflrr7Tvr'-h-wr 'i^--- ,rv; 000201010101010101020001020000000001000000050200000100010202020200020202000100 fit ran 12 SLOVENSKI GOSPODAR 9. april 1911 mc^ccs . lazglednice; od 50 para dalje, velika izbiral Velikonočna dorlla z n > n?-i albumi, pisemske mape, nalivna peresa, slike, knjige, kipi, spominske knjige i. t. d. Velikonočne potrebščine: vse vrste papirja, barve za pisanke, okraski, papirni tepihi, papirni servijeti i. t. d. Največja zaloga in izbira ter n a jugo d n ejše cene v ' Tislcarni CSrllai r^mmimniitiiiffliiiim^^ "V IVferllboiro ira v Ptojo. W 3EKCNA, vsakovrstna in največje kaljivostl, i o o 11 c pri £> p, Maribor, Glnvol tr¿ 14 (rofovž) 616 Še dobile dosti blaga pri TRPINU MARIBOR, VETRINJSKA UL. 15 öir PRIPOROČAMO TRGOVINO Maribor, Glavni trg Tam dobite po ugodni ceni blago za obleke, usnje, spcccrijo ln vsakovrstna semena. f|9 STEKLARNA J. EOVAČIC, MARIBOl KOROŠKA C. 10 • TEL. 24-33 SLOVENSKA UL. 10 - TEL. 21-14 Velika zaloga slekla, porcelana, keramike lld. • Steklarstvo za zgradbe in nolrenjo opremo • Specialna delavnica za moderne okvirje • Brucilnica za steklo • Izdelovanje cgledal. 618 mm 5, & Moštna esenca MOSTIN za izdelovanje prvovrstno zdrave umetne domače pijače. Cena t stcklcnlcI za 150 litrov 10 din, po pošti 50 din, 2 stcklenici po poŠti 35 din, 3 steklenice po pošti 115 din. | A B «L I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 30 din, po pošti 42 din, 2 zavitka po poŠti 75 din. Zaloga Drofjetlja Kane Maribor, Slovenska ulica ln vse podeželske trgovine. mm l\W D0VALN1C& ZAVARUJE: POZAR VLOM STEKLO K A S K O JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici EZI 1 -,,.>, zrT-j ■UKBH9ET ^¡•ždflRSESECS Ba Denar r&aložiSe najbolje in najvarneje pri ^fpodnješiajerski ljudski posojilnici fl IUUJ U registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 Gosposka uSica 23 U1 i e a tO. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'-' fl ev-arT"» ■ vT—ras1» •sr^rc* • ;-----rrmr=^r i M?/" M -m i JFTO IV Maribor dne 9. aprila 1941 Štev. 1.» lartin Steblovnik: nJaša sadljereja in lovski zakon Leteče kolone Glede sadjarstva je bilo v zadnjih letih vc-iko storjenega. V današnjem položaju se mi di poleg gnojenja najbolj važno zatiranje kodljivcev, da bo več sadja in da bo po ka-ovosti boljše. Tudi sadje za prehrano važno, ia večje sadjarske okoliše naj bi se ustanovile jteče kolone, ki bi pod vodstvom strokovnjakov prepotovale okoliš in sadno drevje ravilno oskrbovale, zlasti škropile. S tem, da ekateri sadjarji in nekatere skupine škropijo adno drevje in tako uničujejo sadne škodljiv-8 in bolezni, je sicer nekaj narejenega, a ne eliko. Edino pri skupnem temeljitem posto-anju bo borbša proti škodljivcem uspela. r ¡zadevanja za spremembo lovskega zakona Čitatelji »Slov. gospodarja« bi mi zamerili, ko bi pri razpravi o sadjarstvu in o škodljivih 3adnega drevja ne omenil zajca, odnosno ikona o lovu. Zdi so mi, da bolj ko si Sad-irf.ko in vrtnarsko društvo, Kmetijska zbor-iicp, Županska zveza in poleg teh kr. banska ipr iva prizadevajo pri osrednji vladi, izposlo-rati spremembo lovskega zakona, bolj brez-trbno skačejo zajčki po naših drevesnicah in adovnjalcih, grizejo drevje in delajo ogromno kodo. pomenica Sadjarskega in vrtnarskega društva Sadjarsko in vrtnarsko društvo^ je izdalo i zadevi posebno spomenico, ki jo navajam • izvlečku: Ker je pri nas sadjarstvo najdobičkanos-ejša kmetijska panoga, se bolj in bolj širj. Ljudje pridno sadijo sadno drevje, ga skrbno oje in varujejo pred sovražniki. Ne morejo [a se uspešno boriti proti najhujšemu sovraž-i;ku — zajcu, ki dela škodo, ko sadno drevje f.di preobilnega dela še ni zavarovano, ali pa Hitem, če zapade nenadoma sneg,v ali ko so lalivl, vetrovi odnosno lahkomiselne roke od-itramle varovalna sredstva. Zavarovanje samo pa zahteva pri večjem ■tev.lu drevja izdatne stroške in zamudo ča-¡a.. Poleg vsega tega je lovski zakon tako vemišljeno sestavljen v korist lovcev, da je losega kake odškodnine radi zajčje škode 99% i djučena. Da bi se ugotovil obseg škode na drevju ter 'JŠira zanjo dobljenih odškodnin, potem pa še i zir.erje med škodo in dohodki, ki jih ima >bčina od lovskih zakupnin, jc naša kr. ban- • a uprava pod vodstvom svojih sirokovnja-iov, zlasti okrajnih kmetijskih referentov, trala vse ustrezajoče podatke, in sicer za zi-no 1939-40. Iz sestavljenih pregledov se vidi, da je bila •I oda ogromna, odškodnina skoraj rnnka ničli, 0 vsi ta zakupnina pa daleč pod višino škode. ) nenjeno neugodno stanje pa ni posledica hu-lc z me v preteklem letu, temveč se z malimi •premembami vedno ponavlja. To našo trdi-e/ dokazuje v uvodnem stavku navedeno Icjst vo. Vloga Kmetijske zbornice O; ir; je s< na statistični pregled jc naša 1 ne J ji-k a zbornica naslovila na pristojno mili iti itvo za šume in rude vlogo, v kateri predla najnujnejšo spremembo nekaterih člc- 1 v ov sitega zakona. Pi idlogi, ki so bili po našem mnenju Se ' lika preskromni, so se opirali zlasti na do-nekdanjega štajerskega zakona, ki ga jc spodrinil sedaj veljavni zakon. O tem jo znano, da jc bil predložen narodni skupščini nepričakovano brez sodelovanja kmečkih strokovnjakov in zato sprejet brez debate kot privesek proračunskemu zakonu. Kakšen je bil dosedanji uspeh predloga Kmetijske zbornice? Ministrstvo za šume in rude ga je poslalo v occno Osrednji zvezi lovskih društev, ki ga pa je v celoti odklonilo. Izjavo Lovske zveze je dobilo tudi naše društvo, menda kot odgovor na vse vloge, Ui jih je zbornica v tem pogledu v teku let naslovila na obiastva. Stališče Lovske zveze Lovska zveza jc odklonilno stališče podprla z drugimi členi lovskega zakona, ki tudi nasprotujejo težnjam našega kmeta, z izmaliče-njem zborničnih predlogov in z lovskimi spisi, ki so bili sestavljeni (da govorimo z lovci) po nekontroliranih podatkih odvisnih lovskih uslužbencev. V teh spisih do nebes povzdigujejo koristi lova, o škodi, ki jo povzroča lovstvo, pa popolnoma molče. Lovska zveza se sklicuje tudi na tiste, iz lovskih zakonov iztrgane določbe, ki govore lovcem v prid, skrbno pa se izogiblje onih, ki varujejo sadjarje. Glavno orožje Lovske zveze pa je obrekovanje in nečuveno sramotenje slovenskih kme-tov-sadjarjev, banovinskih strokovnih uradnikov, naših občinskih odborov, Kmetijske zbornice in nekdanjih poslancev štajerskega deželnega zbora. Navesti hočem nekaj stavkov, ki dokazujejo, kako Lovska zveza blati naše ljudi in njihove zastopnike. Osrednja zveza lovskih društev piše: Način, kako so se podatki zbirali, je tako neresen, da prehaja v komedijo. Zbiranje podatkov jc bilo brez kakršne koli kontrole in brez jamstva za resničnost. Kmetje, ki so mislili, da bodo dobili odškodnino, so se držali načela »zahtevaj čim več«, zato so navajali bajeslovne vsote in prišteli na rovaš zajca še vse drevje, ki je trpelo radi zime. Podatki niso bili od objek- Ivan Dolinšek, Kamnica: tivnih in ncinteresiranlh oseb preizkušeni in ocenjeni. Naravno je, da so ugotovljene škode daleč nadkrililc vsako stvarnost. Lovska društva so opazila, da se vpitje proli zajcu kot škodljivcu pojavlja največ tam, kjer želijo gotovi ljudje brcv/.plaČno, neomejeno ii> v vsakem času loviti vse, kar živi na polju i» gozdu. Želja po iztrebljenju zajca narekuje manj poljedelska potreba, kakor stremljenje, da se omogoči lov v vsakem času brez taks i» stroškov. Naš narod ne sme dobiti orožja v roke (tega nihče ni terjal — op. SVD), ker je hitre narave in za vsako malenkost zagrabi za orožje, kakor vidimo iz dnevnikom, in ker zločin-stvenost že z ozirom na čas, v katerem živimo, neprestano raste. Ubojstva, razbojništva itd. r,o na dnevnem redu. Glede na zahtevo, da odločuje občinski svet o iztrebljanju zajca, ni potreba dokazovati, da prepuščanje take pristojnosti večini občinskih svetov v nobenem pogledu ne daje jamstva za .strokovno in objektivno reševanje. V občinskih odborih naše kraljevino igrata na žalost vlogo demagogija in osebni momenti. Zajci niso v najhujši zimi naredili niti na nezavarovanem sadnem drevju toliko škode, kakor drugI škodljivci, pač pa naša zaostalost v oskrbi in vzgoji sadnega drevja, za kar bi Kmetijske zbornice imelo široko torišče, da pomorejo sadjarstvu in ga povzdignejo. Izgleda, da je Kmetijska zbornica nasedla kričačem in predložila svoje predloge, ne da bi stvar prej preizkusila strokovno in temeljito. Poznana je stvar, da je nekdanji štajerski lovski zakon v tem pogledu produkt demagogije in nevednosti. * Menim, da obiastva takih »strokovnih« izjav ne morejo upoštevati, čitatelji, ki so morebiti lovci, naj mi pa oprostijo, če trdim, da se je s takšno izjavo Zveza lovskih društev le nekoliko predaleč zaletela. Priznavam, da ima vsako društvo pravico, braniti koristi svojih članov, nobeno društvo pa nima pravice očitati drugim združenjem demagogije in nevednosti. Predlogi, ki jih je stavilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo in Kmetijska zbornica, so bili temeljito premišljeni in utemeljeni. še sacSjarsrfvo, n|eegove BaiLe in nsEo§e bodočnost Pravilna odgoja v sadonosnikih tudi občutno šepa. Ne le da propade ogromno sadnega naraščaja radi zanikrne oskrbe, še več ga propade radi škode, ki jo povzroči zajec, »okras narave«, kot ga imenujejo naši lovci. -Zaradi športa, ki si ga lahko privoščijo na račun v tlačanskem smislu v tem oziru podložnega kmeta oni višji krogi, ki ne vedo, kako bi ubili svoj prosti čas in svoj odvisni denar, se tukaj trpi škodljivec, ki ogroža vse naše sadjarstvo. To žalostno poglavje, ki ga vedno znova načenjajo posamezniki v listu »Lovec« in v dnevnem časopisju, kaže žalostno sliko socialnega čuta posameznikov, ki si na naravnost odvraten način delajo še norca iz našega tolikanj prizadetega sadjarja, če se najdejo vmes tudi kmetje, ki lov zagovarjajo, je to tembolj žalostno, ker pravi prislovica, da kmet, ki malo jaga, eno kravo na leto za-jaga, kdor pa bolj, ta dve. Voluhar dela tudi veliko škodo, ki pa seveda ni niti senca one po zajcu. Tudi del le-te je pripisati skrbem lovcev, ki v mnogih okoliših postrelijo več domačih mačk in psov, ki stičejo po polju za mišmi in voluharji, kot pa zajcev, ter to še v številkah navajajo v svojem glasilu. Nobena mačka, ki se le količkaj oddalji od hiše, ni varna pred onimi, ki se štejejo kot pripadniki k plemeniti lovski družbi. Skrbeti bi bilo treba za poučne tečaje pri zatiranju voluharja. K pravilnemu sadjarstvu bi lahko mnogo pripomogle številne organizacije, ki jih inri-mo pri nas toliko kot morda nikjer drugje na svetu. Imamo tudi cel kader visoko izobraženih strokovnjakov, imamo zadruge, Kmetijsko družbo, kmetijske odbore, Kmetijsko zbornico, Kmečko zvezo, da, celo vrsto organizac:, in številna predavanja ter tečaji pričajo, d se dela v smeri pospeševanja kmetijstva v v ; ¡ptran 2 KMEČKO DELO 9. april 1031 liki, dn. izredni meri. Uspeli vendar ni zadovoljiv, imamo cclo vtis, da sadjarstvo peša. Zr.to bo morda primerno, da na tem mestu kritično presodimo delo pri pospeševanju ' kmetijstva. Kritika je potrebna. Tvorec toga referata . ima glavni poklic: drcvesničar ali gojilcc sadnega n:\raščaja. Da sem v tem poklicu nekaj napredoval, sc imam zahvaliti v prvi vrsti kritiki sadjarjev, ki so me stalno opozarjali na mnogo napake. Ni mi bila ljuba ta kritika, toda nobena odgoja bi ne bila napravila tega, kakor taka razna ljubezniva ali tudi strupena kritika. Zato ne bo prav nič odveč, če danes pregledamo in kritično premotrimo vse delo pi-i pesppševanju kmetijstva, esitema v prvi vrsti sadjarstva. Kmetijske šole so poklicane, da v prvi vrsti delujejo za napredek v kmetijstvu s tem, da vzgojijo kmečke mladeniče v izučene kmete, ki naj kmetu-jejo sebi v prid in vsej okolici v zgled. To svojo nalogo naše kmetijske šole več ali manj dobro vršijo. Vendar se mi dozdeva, da uspe hi niso vselej zadovoljivi. Tako je n. pr. na seji kmetijskega odbora v Mariboru to leto bil izrečen očitek, da se absolventi kmetijskih šol navadno odtujijo kmetijstvu in postanejo največ orožniki, finačni stražniki, jetniški pazni ki in kdo ve kaj vse, le kmetje nočejo ostati. Ta trditev ni docela točna, nekaj je pa le res. Brez krivde pri tem niso kmetijske šole in njihova ureditev. Pred nekoliko leti se je čul očitek, da morajo učenci na kmetijskih šolah preveč delati, iil sicer tudi ona dela, ki jih že z doma znajo. Za svojo osebo bi si tega ne upal trditi, menim cclo, da se premalo dela in meni se zdi, da se nikdar v življenju nisem navžil toliko prostega časa in toliko počitka kot v onih treh letih na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Nekaj drugega je pa res: fantje se na kmetijski šoli — vsaj v nekaterih primerih — odtujijo grudi. Po mojem mnenju je hiba kmetijskega šolstva v tem, da so kmetijstva naših kmetijskih šol preobširna, naravnost izrazito veleposestniška. Največ kmetij v Sloveniji je srednjih in malih ter take kmetije najbolj odgovarjajo našim krajem, ker jih lahko obdela družina sama brez številne tuje pomoči in se tako najbolj spolnjuje geslo blagopokojnega . kralja Aleksandra: Zemlja bodi božja in tistega, ki jo obdeluje. Če pride zdaj sin takega kmeta na kmetijsko šolo in vidi tam docela veleposestniški način kmetijstva, sc odtuji domači ^rudi, kjer ne more v vseh prilikah posnemati delo, kot se je vršilo na Soli. Potrebno ie le še nekaj mladeniške puhlosti, ki je zlasti običajna v tisti starostni dobi, in tak domišljav mladenič je kljub kmetijskemu študiju l za kmetijstvo izgubljen. Iskal bo kruh povsem drugod, zlasti če ne bo dobil odgovar-i jkjoče službe na kakem veleposestvu. Delo ría . domačem skromnem rodnem posestvu se mu 3di že sramota. S tem nikakor nc trdim, da je to pravilo pri večini absolventov, toda številnih takih primerov se ne da vtajiti. Gospodarstva in načini kmetovanja na kmetijskih šolah bi se morali prilagoditi načinu večine • jjiaših kmetijskih obratov, to je malokme-tijstvu. ■ Druga hiba naših kmetijskih šol je v preobremenil vi učnih moči. Sam som doživel, da : e jc kar naprej in naprej vpregalo učne moči pri številnih tečajih in tam praktično kazalo mnoga dela, ki jih marsikateri učenec ni videl, premnogi tečajnik pa radi preplitve predizob-razbe docela napačno umeval. V času mojega tolanja na Vinarski šoli sem to zlasti občutil v času trajanja tečaja za pomočnike v sadjarstvu. ki sc jc vršil trikrat na leto v najbolj važnem času je bil edini demonstrator v sadjarstvu tako zasežen pri poučevanju tečajnikov, da smo bili učenci prepuščeni takrat največ samim sebi in le premnoga važna dela r.ismo praktično preskusili, ker sc pač demonstrator ni mogel razdeliti. Povezanost učencev, učiteljev in demonstratorjev je preveč - rahla, ker se učne moči v najvažnejšem času praktičnih del vprega v razne tečaje, predavanja in številna druga opravila ter sc jih odteguje na ta način glavnemu namenu, izobraziti učence, zaradi katerih jc v prvi vrsti šola ustanovljena. Tu kmetijsko šolstvo na vsak način šepa in namesto, da bi eni dobili-popol-no strokovno izobrazbo, doživljajo številni površno in sc vzgoji na ta način neko vrsto diletantov, ki nimajo prave podlage za pozneje fic delo. To si upam trditi iz lastno izknfin jo. Več kmetijskih šol, ki bodo urejene na podlagi našega malokmetijstva in kjer se bo učno moči pustilo, da vršijo elavno nalogo, vzgojiti razumne, delavne in poštene slovenske kmete in se nc bo njih moči ccpilo na razne kraje, jih preobremenjevalo in na ta način utrujaio, bi bila dosegljiva želja našega kmetijstva. (Dalje sletil) vezemo šperonov oh priliki spomladi» ske kepi i Dasiravno je bolje izvršiti globoko kop v vinogradu že jeseni, vendar mnogi izvršujejo to delo šele spomladi, Vzrok temu je po večini v navadi ali pa, ker kopi v jeseni radi slabega vremena in drugega nujnega dela ni bilo mogoče izvršiti. Ob priliki globoke spomladanske kopi v vinogradu je navada, da se obenem vežejo tudi šperoni (ločni). To pa odločno odsvetujemo iz sledečih razlogov: prvič radi spomladanske slane, ki rada posmodi mladičje v aprilu in prvi polovici maja. Na nepovezanih šperonih slana ne naredi toliko škode kot na povezanih. Drugič so sedaj šperoni krhki in se radi lomijo. Lepše se upogibajo pozneje, ko so v polnem soku. Tretjič je škoda delovnih moči, ki se z vezanjem šperonov ob priliki kopi s tem motijo. Za to delo se lahko uporabijo cenene delovne moči, ki težkega dela ne zmorejo več. Posebno sedaj, ko jc za delavcc radi vpoklica na orožne vaje hudo, jc škoda uporabljati močne delovne moči, ki jih pri kopi potrebujemo, še za vezanje šperonov. Radi navedenega bomo torej vez šperonov orložili in jo izvršili šele po ledenih možeh (v drugi polovici maja), ko se nevarnosti spomladanske slane ni treba več bati. šperoni bodo v tem času tudi najbolj v soku in se bodo dali najlepše upogibati. Prav tako se nam ob tem času ni treba bati, da bi omeli mladičje, ki je že v drugi polovici maja tako veliko, da mora biti tisti, ki ga omete, že posebno neroden. Veliko bolj se lahko omete mladičje, oziroma napeti brsti, če šperone vežemo prej, ko mladice, oziroma brst odleti, če se ga le dotaknemo. Tudi zemlja je v drugi polovici maja toliko osehla, da se ni bati, da bi jo kdovekaj poteptali ob priliki vezanja šperonov (locnov). (Gospodarji, dajjie krompir" kallá! Na našem trgu se pokaže kaj kmalu spomladi prvi krompir, ki ga pa večinoma uvažamo'iz inozemstva. Šele ko cene padejo za tri četrtine, pride na trg naš krompir, in še ta je nekakšna mešanica vseh mogočih vrst. Kako vse drugače bi bilo, ko bi tudi naši gospodarji sprevideli, da je mnogo bolje gojiti dobro namizno vrsto krompirja, ki ima višjo ceno in je obenem tudi zgodnejša. Pri nas bi prav dobro uspevale tele vrste: Bohmov rani, kifeljčar in bintje. Če pa zgodnji krompir »damo kalit«, nam bo vsaj 2—4 tedne prej zrel. V ta namen vzamemo primerne lesene zaboje, ki naj bodo do 10 cm visoki. V te zaboje naložimo semenski krompir tesno gomolj h gomolju, in sicer tako, da je glava — to je Marjan Juvan: April v vrtu V jnesecu aprilu sejemo na vrtu v primerno gredico: zelje, ohrovt, kolerabe, rožni ka-pus, solato in špinačo. Vse to bomo kasneje presajali na stalna mesta. Na stalno mesto pa posejemo še grah, solato, razne špinače in redkvico. Proti koncu meseca posadimo na prosto solato, rano zelje, kolerabe in ohrovt. Tudi rani krompir moramo kar posaditi. Če nastopi suša, moramo ob jutranjih urah pridno zalivati. Umevno je, da moramo tudi vrt temeljito osnažiti. V toplejših krajih sadimo ob koncu meseca že prvi fižol in s tem se bomo danes pomenili. Fižol je doma iz Amerike in ga poznamo danes že čez tisoč vrst. V vrt sadimo le take sorte, ki jih uživamo še zelene, v strokih, in one, od katerih hočemo dobiti dobro seme. Ker pa je fižol silno občutljiv za mraz, ga sadimo tedaj, ko minejo nočne slane. Da imamo nizki ali grmičasti fižol in natiški ali preklar, je menda vsem znano. Manj pa vemo, kaka prst in lega komu prija. Preklar ljubi bolj težko, globoko, a bolj vlažno zemljo, ki je bila prejšnje leto pognojena. Nizki fižol pa ima rajši bolj rahlo prst, zato tudi prej rodi. Za gnojenje z lesnim (bukovim) pepelom je fižol silno hvaležen in na tako gnojenem svetu rodi šc enkrat več. Pre- tisti konec, ki ima največ očes — na vrhu, konec pa, na katerem je rastla korenina, pa pride na dnu. Tako naložene posode znesemo v svetlo sobo, ki je suha in hladna (6° C). Krompir prične kmalu kaliti. Kali so debele in močne, ker ima krompir dovolj svetlobe. Toda paziti moramo, da sonce ne bo sijalo na gomolje. Ko postanejo kali debele kot debel lešnik, znosimo krompir na vrt in ga previdno zakopljemo. Na dobro prekopani in pognojeni gredi naredimo 8 cm globoke jamice, vanje -potikamo gomolje z glavo navzgor in previdno zasujemo. To delo opravljamo ob oblačnem vremenu. Če je nevarnost, da bi kalčki pomrz-nili, pokrijemo zemljo z žakljevino. Sedaj jc ravno pravi čas, da damo krompir kalit! vrtf ko poletja polijemo grede z razredčeno gnojnico, in sicer vedno le med dežjem! Na vrtu sadimo fižol v presledkih po tri tedne, da imamo vedno dovolj stročja do pozne jeseni. Na gredice pridejo tri vrste v medsebojni razdalji 30—40 cm narazen. V jamice denemo 3—5 zrn. Pri preklarju pa damo v jamice 3—6 zrnov, a posamezne jamice so oddaljene po 50 cm. Pametno je, da pred saditvijo zapičimo kole v zemljo, da ne poškodujemo semen in kasneje rastline. Mnogo se p.t greši s tem, da fižol pregloboko sadimo. Pravilno je, da pride seme fižola le za 1—2 prsta globoko v zemljo. Fižol, kot sem že omenil, nabiramo že stroč-ji, ko so ti dosegli dve tretjini naravne velikosti, vendar moramo upoštevati to, da moramo fižol, od katerega hočemo dobiti zrno, pustiti popolnoma na miru. Zato odberemo posamezne preklje, jih zaznamujemo in samo te obiramo. Drugače bi namreč pobrali najboljše stroke v zelenem stanju, ostale pa, ki so manj vredni, pustili zoreti. Ko fižol dozori, poruje-mo fižolovino s stroki, ki jih odberemo. Ko shranjujemo fižol za zimo, moramo strogo paziti, da ne pride med zrelo zrnje še nezrelo, ker bi se nam ves pridelek pokvaril. Zapomniti pa si moramo, da se ne sme nikdar nabirati fižol, dokler je listje mokro od dežja ali rose. S tem namreč prenašamo in po-* jpešujemo razne bolezni na listju. Paziti pa noramo, da pri trganju ne poškodujemo cvct-f je in mlade ter nerazvite stroke. Kot sem že omenil, imamo okoli tisoč vrst različnega fižola. Pri nas gojimo večji del do-î mače sorte, ki so nekatere jako dobre. Vendar li pa je prav, če pregledamo še izbor fižola, ki -so jja. sestavili naši strokovnjaki in je odobren-i "od kr. banske uprave. Večina teh vrst ni za ;K»lje, marveč le bolj za vrtno zemljo in se ;iživa stročji. Ker pa so te sorte breznitne K fnežilaste), so posebno primerne za uživanje doma kot tudi za na trg. Grmičarji z zelenimi breznitnimi stroki: Saxa je zelo dobra in zgodnja vrsta, ki je popolnoma breznitna. Strok je raven in 12 cm dolg. Ker pa je zelo odporen proti pegavosti in je hitro v zorenju, se priporoča tudi za julijske in avgustove setve. Zrelo zrnje je ru-menkastozeleno. Konzerva pa cvete belo. Seme je marmori-rano in tudi precej odporno. Strok je malo krajši. Stroki so zelo primerni za vlaganje in vkuhavanje. Hinrichov orjak je zelo rodovitna in precej odporna vrsta. Strok je do 15 cm dolg, seme je marmorirano. Dozori meseca julija. Grmičarji z zelenimi, a nekoliko žilastimi stroki : Sto za enega je precej pozna sorta, ki pa je ' močno odporna. Strok je kratek in ozek, seme je rumeno. i Grmičarji z rumenimi stroki: Mont d'or je pri nas precej priljubljena vrsta z jako okusnimi stroki, ki pa niso posebno odporni proti pegavosti. Zrna so črno-rjava. Kralj maslencev ima močno ukrivljen strok z rumenkastim zrnom. Zori precej pozno. Primeren je za vkuhavanje. Superba dela močno košate zrne in zori bolj pozno. Strok je 15 cm dolg in precej raven, same je belkasto. Primeren za vkuhavanje, ker obdrži barvo. .. Preklar ji : Weddinçcn je precej rodovitna in zgodaj . 2:ela vrsta in jo pričnemo trgati že meseca avgusta. Strok je raven in precej dolg, seme je čisto belo. Mojstrovina je prejšnji vrsti precej sorodna. Imperator cvete in zori precej pozneje, je pa zelo okusen. Seme je belo. Cipro je pri nas najbolj razširjen fižol, ki ga prav pogosto sade tudi po njivah. Največ fla ga proda v inozemstvo. Seme je bledoru-nonkastoumazano z rjavimi pegami. Kifeljčar, tudi krivček imenovan, je vsem znana sorta. Seme je vijoličasto in rjavkasto. Navadno pa se dobi pri nas čisto krivčkovo seme zelo težko, ker se je večinoma že izrodil. Zlata krona je pa manj znani natiški fižol, ki cvete belo. Strok je debel, dolg in raven, a proti koncu ukrivljen. Fižol nima mnogo sovražnikov, le varovati ga moramo pred mrazom, ga pravilno obirati in paziti, da ne postane rjast. Pred pegavost-jo ga obvarujemo, če seme razkužimo z uspu-lumom. je pojav nerodovitnosti, v kolikor ni utemeljen v boleznih, v resnici v zvezi z večjo mlečnostjo krav. Tcletenje in molznost sta v živalskem telesu dve lastnosti, ki se ne dopolnjujeta, marveč si od neke meje nasprotujeta. Krava, ki daje mnogo mleka, ima močno krvho vime. Krvne stanice vimena so raztegnjene in napolnjene. Nasprotno pa mora kri krožiti v maternici in spolovilih, če naj krava obreji. Čim se nahaja preveč krvi v vimenu, mora krava ostati nerodovitna. Sicer morejo biti tudi drugi vzroki nerodovitnosti, pa pri pdravi kravi je največja verjetnost v navedenem. Kako si živinorejec v takih primerih pomaga? Krave, ki se pojajo, morajo biti najprej v zuravem, svetlem, zračnem hlevu, biti morajo primerno krmljene in se morajo dovolj gibati. A to še ni vse. Umetnim potom je treba nadalje doseči, da začne kri živahneje krožiti tudi v spolovilih. To je mogoče doseči na sledeči način: s pomočjo gumijaste cevke, ki je na enem koncu razširjena v žogi podobno obliko, in katere drugi konec je preluknjan z "malimi luknjicami, se vbrizgne v smeri maternice za nekako skodelico skuhane, 38—40 stopinj tople vode, v kateri smo po kuhanju raztopili žličico kreolina in lizola ali lizoforma. Vbrizg se izvrši s precejšnjim sunkom. Imenovani živinozdravnik svetuje, naj bi se tako postopalo pri vsaki kravi, in sicer predvsem pri telicah, ki se nočejo pojati, nadalje pri kravah in junicah dva dni po tem, ko smo jih gnali k biku, pri kravah v 4. ali 5. tednu po teletenju, in če se ne pojajo, v 8. ali 10. tednu. Ker je ta postopek za naše živinorejce še nekaj povsem novega, naj se izvede vsaj v prvih primerih vedno sporazumno in po možnosti ob živino-zdravnikovi prisotnosti, ki bo prej ugotovil, če krava ne boleha na tej ali drugi notranji bolezni. Vsekakor pa je nasvet sam vreden, da si ga zaenkrat zapomnimo in pri prvi potrebi preizkusimo. Slazmnožujviio sobne rastline s po&alkiE jemici I Skoraj vse sobne rastline razmnožujemo s potaknjenci. Posebno se rade zakoreninijo fuksije, pelargonije, guanium, begonije, vani-lije in še mnoge druge cvetice, kakor tudi pol-lesaste rastline. Vršički, ki jih bomo vzeli za potaknjence, morajo biti zdravi, dozoreli, ne premehki. Potaknjenec odrežemo čim bliže staremu lesu, ali pa vzamemo še majhen del starejšega lesa ali rastline z njim. Te se posebno radi okorenini-jo. Potaknjenci naj imajo 3-^-6 listov. Zadnji list odstranimo, ker bi ta itak odmrl. Rez izvršimo pod kolenom ali očesom. Ta pa mora biti popolnoma gladka in vzporedna s kolenčkom. Tu se namreč rana najhitreje zaceli, tvori se »kalus«, iz katerega poženo koreninice. Potaknjence vtikamo v zemljo le tako globoko, da stoje trdno. Čim bliže so površini, tem hitreje se vkoreninijo. Zemlja naj bo močno pomešana z mivko, da preprečimo gnitje. Posoda, v katero vtikamo potaknjence, naj bo globoka, da jo lahko pokrijemo s steklom. Po-j taknjence v loncih pa pokrijemo s steklenim zvoncem. Potaknjence zalivamo bolj poredkoma, a orosimo jih večkrat dnevno, ker ljubijo vlažno toploto. Pred sončnimi žarki jih moramo senčiti. Dnevno jih moramo pregledati in odstraniti vse gnile liste. V-m. © ¡jalovosti goveje živine Splošno se opažu, da v krajih visoko razvite živinoreje pojenjuje rodovitnost krav. Krava Rr sicer po ja in muka, a ostane kljub tem znakom nerodovitna. Gornjedonavski živinorejci se. stikali za vzrokom in zasumili, da mora biti rv rodovitnost v neki zvezi s povečano mlečnostjo in težo krav. Ker je pojav nerodovitnosti procej splošen v krajih z bolj razvito živi-i 'rejo, so se njegovega raziskavanja lotili ži-v io/.dravniki in eden izmed njih, dr. Wille, je 6- oja dognanja podal v posebni knjigi. [ Po dognanjih omenjenega živinozdravnika važno domače zdravilo in zaslužek revnih Kitajski jeglič (lat.: primula chinensis ali sinesis) Med najbolj znane cvetke spadajo jegliči, ki jih poznamo nad 210 vrst. Pozdravljajo te med prvimi rastlinami, trobenticami kraj gozdov, po grmovju in na sončnih obronkih. Kitajski jeglič je doma na južnem Kitajskem. Ima dolge pecljate liste, mnogocevtne kobule in pitane cvete. Spada med lepotne rastlina zmernejšega pasa in ne potrebuje pozimi več kot 1—2 stopinji Celzija. Ima mnogo različkov v vseh mogočih odtenkih rdeče barve. Lep je, raste rad in jo zelo priljubljen. Pri nas ga dobiš za majhen denar pri vrtnarjih, ki ga goje čez zimo v cvetlič-nakih, poleti pa na prostem. Njegovo seme se seje od maja do junija. Preden se zasadi v lončke, ga je treba večkrat presaditi. Cvete vso zimo, posebno pa na pomlad. Ljubiteljice rož ga zelo cenijo. Pri nas krasimo prav radi z njim oltarje. Malo komu je pa zmano, da povzroča ta ljubka cvetica skoro neprebolen dražaj pri ljudeh, ki so zanj sprejemljivi. Kitajski jeglič izloča namreč kot nekatere druge rastline na svojih kratkih laskih na cvetnih listih (na vencu itd.) brezbarvno, gosto, sluzasto snov, ki kristalizira monoklinsko. Netop-ljlva ie v vodi in razredčeni solni kislini, topljiva pa v kalijevem iugu (10%), alkoholu (96%), etru, kloroformu in bencolu. Da se destilirati.' Pri pogledu od strani se svetlika rumenkasto-zeleno. Ko so vršički dobro zakoreninjeni, jih presadimo v majhne lončke z bolj rahlo zemljo. Pozneje pa jih ponovno presadimo v prst, ki ustreza posameznim vrstam. Včasih želimo imeti bolj košate rastline, zato odščipnemo potaknjencu vršiček. Tako se cvetica bolj zgrmiči. V Franciji in Italiji je razširjeno tudi razmnoževanje trdih, lesastih, sobnih okrasnih grmov na prav poseben način. V ta namen vzamemo lep, pokonci rastoč vršiček rastline, ki mu na primernem mestu napravimo po dolgem kratko zarezo, v katero vtaknemo kamenček, da ostane reza odprta. Vršiček ovijemo s pločevino ali lepenko v obliki škrniclja, ki ga pri-čvrstimo na deblo rastline. Prav tako priveže-mo tudi mladiko. Škrnicelj napolnimo z vres-nico ali kako drugo lahko zemljo, dobro premešano z mivko. Zemljo pokrijemo z mahom in dpbro zalijemo. Tako razmnoževanje se obnese le, če so poganjki mladi (1—3 leta stari) in trdno privezani, da jim veter, ko jih maje, ne potrga koreninic. Tudi na zalivanje ne smemo pozabiti. Do jeseni so navadno že vsi zakoreninjeni. Previdno odvzamemo ovoj, jih odrežemo od rastline-matere in jih vsadimo v lonce. Nekateri ljudje so za to snov zelo občutljivi že od mladosti. Zadostuje rahel dotik in že se pojavi vnetje, ki traja če sito do sedem tednov, četudi ne prideš več v bližino teh jegličev. Vnetje je sorazmerno količini omenjene sluzaste snovi. Latentna doba zmaša šest ur. Po naravi je vnetje najhujše drugI in tretji dan. Pozna se često po več mesecev. Pri ponovnem dotiku se razvije na Istih mestih kot prvič, četudi ne pridejo vsa ta mesta v stik s sluzasto snovjo. V času vnetja je organizem bolj občutljiv tudi za druge dražljive snovi. Za sluzasto snov kitajskega jegliča je občutljivih kakih 40% ljudi. Posebno občutljivi so nežni deli kože. Črni trn ali trnjolica (lat.: prunus spinosa) raste povsod, posebno pa ob robovih gozdov. Ima kot sneg bel drobcen cvet; ki se razcvete v aprilu in maju. Poedini grmi so beli kot šotori. Ob suhem vremenu se cvetje previdno oberc in hitro na soncu posuši. Ce se cvetje obere ob slabem vremenu in se slabo posuši, je cvetje rjave barve ter za čaj neporabno. Caj od cvetja črnega trna se jemlje kot sredstvo za čiščenje krvi, potenje, zdravi bolezni pljuč, kašelj, povoljno deluje na krče, pospešuje izločanje scalnice ter ugodno vpliva na delovanje želodca. Zreli plodovi popravlj ; jo slab želodec, zaustavljajo proliv (drisko) in krvavenje ter zdravijo bolezni ledvic in mehurja. Zdravilnost črnega trna so poznali že stari graiii in rimski zdravniki. Evropski macesen (lat.: larix europaea) je zeleno iglasto drevo, ki izgubi jeseni JT f§ mehko ter travna tozelcne. Majhne mačice tvorijo Tnoiiko cvetje, žensko pa rdeči storži. Cvete od aprila do maja. Rdeče cvetje blago diši. Notranje se uporablja terpentln (eno čajno žličko ter.pentl-nevega olja se vlije v vročo vodo ter se vdihava psra) proti pljučnim boleznim in gnilobi pljuč. Zelo dobro sredstvo jc tudi (5—20 kapljic večkrat na dan kot emulzija ali zmes) proti boleznim spolnih organov, iSijasu in želodčnemu kamnu. Zmes 10 g čistega terpentinovega olja in 60 g rlclnovega olja, ki se jemlje zjutraj v teku štirih ur dvakrat, uporabljamo uspešno proti trakulji. Zunanje se uporablja za klistirje proti napenjanju in glistam. Luštrek (lat.: livisticum officinale) ali luštek se nahaja pri nas po vrtovih. Je to trpežna, mesnata, rjaa-a korcnika, v drugem letu do dva metra visoka. Ima vejasto steblo s pokončnimi vejami ter golimi, dvojnopernatimi, narobe jaj-čaatiml listi. Cvete od junija do avgusta, rumen kabul. Korenina starejših rastlin se nabira spomladi, drugi deli pa oktobra. Vsa rastlina, če je strta, zlasti pa korenina, diši močno balzamično in .prijetno. Na začetku je sladkastega okusa, pozneje pa dišečega in neprijetnega. Kot čaj se upo- rablja (10 g 'na pol litra vode) večkrat dnevno proti vodcnlci, napenjanju, proti zaslu/enju pljuč In scčnlli organov ter za pospeševanje menstruacije (mesečnega perila). Zunanje se uporablja kot dodatek v kopeli za pojačanje trebušnih organov. MleČnik ' (lat.: chelidonium majus) najdemo povsod na grobljah in ob zidnih razpokah. Ima močno korenino z večdelnim steblom, zeleno lopataste liste in rumeno cvetje. Cvete od maja do avgusta. Rastlina vsebuje rumen mleček. Svež sok vpliva blagodejno proti zlatenici ln vodcnlci, revmi, protlnu, zapeki, ga rja i a. Sok se jemlje na ovseni juhi v začetku po pol grama trikrat dnevno. Polagoma naj se zviša na Štiri grame v treh porcljah. Večje količine so škodljive. Scik iz korenine in zelišč se priporoča proti zapeki, zlatenici in žolčnlm kamnom, jetrnim ln vranlčnlm boleznim, izostalem mesečnem perilu in sečnim težavam. Sclk, ki se razredči z enakim delom žitnega žganja, naj nekaj dni stoji, nato se pa odlije čisto tekočino od usedline, ki se je nabrala na dnu. Ta sok se jemlje po 5 do 10 kapljic na dan. čaj 15—20 g na liter vode uporabljamo — zelo previdno! — proti zlatenici in vodenici. « i t» % f fi mečka i '"»«¿ne ccne po službeni tečajnici ljubljanske blagovne borze *eka, jelka: hlodi I., n., monte 310—360 din, jjavni drogovi 290—340 din, Bordonali mer-itilni 340—370 din, filerji do 5'/6' 330—360 din, .«nni ostalih dimenzij 320—360 din škorete, ko-Jčrie, od 16 cm dalje 680—700 din, škorete, pa-' raielne, od 16 cm dalje 740—780 din, škorete, Vtpodmerne, od 10—15 cm 680—710 din, deske-' plohi, kon., od 16 cm dalje 600—660 din, deske-plohi, par., od 16 cm dalje 670—700 din, les za ¡celulozo (okroglice), belo očiščen 300—330 din, ¡kratice, za 100 kg 100—110 din. i Bukev: hlodi od 30 cm dalje, I., II.. 300 do [ 50 din, hlodi za furnir, čisti, od 40 cm dalje 320 do 370 din, deske-plohi, naravni, ostrorobl I., H. 650—700 din, deske-plohi, parjeni, ostrorobi, L, Ji 725—825 din. . Hrast: lilodi I., II., premera od 30 cm dalje 350 fco 500 din, bordonali 1000—1190 din, deske-plohi, toules 1160—1300 din, deske-iplohi, neobrobljeni I., IX. 900—1000 din, frizi I./II., širine 5, 6 in n em 1190—1360 din, frizl I./II., širine od 8 do a 2 cm 1350—1500 din. ! Macesen: deske-plohi, obrobljeni, ostrorebi, I/III., 18, 24, 38, 54 mm, od 16 cm <, 4 m 1275 do 1475 din. Brest: plohi, neobrobljeni I., n. 800 do 900 din. ' Javor: plohi, neobrobljeni I., II. 800—900 din. Jesen: plohi, neobrobljeni I., II. 950—1060 din. Lipa: plohi, neobrobljeni I., n. 800—900 din. i Parket!: hrastovi, za m' 80—100 din, bukovi, ¡za m3 60—70 din. železniški pragovi 2.60 m 14 X 24: hrastovi, za 1 komad 50—60 din, bukovi, za 1 komad 30 do dO din. , Drva za Izvor: bukova, za 100 kg 28—30 din, ¡h rastova, za 100 kg 25—27 din. i Oglje: bukovo, vilano, za 100 kg 160—180 din. Cene na mariborskem trgu Zelenjava. Krompir 2—2.25 (merica 14 do ■15 din), čebula 5—6, česen 16—20, zelje (komad) 1—4, kislo zelje 5, repa (komad) 0.50—1 din, kisla repa 3 din, karfijola (komad) 10—12 din, chrovt 0.50—3 din, zelena 0.50—3.50, peteršilj (šeper) 1 din, glavnata solata (komad) 1—2 din, endiVija lkg 12—14 din, mala solata (kupček) 1 din, regrat 1 din, špinača 1 din, vrtno korenje 1 din, koleraba 1.50 din, redkev (komad) 0.50 do 1 din, pesa 1—2 din. Sadje. Jaibc"ka 8—16 din, suhe slive 20—24 din, celi orehi 16—>18 din, luščeni 52 din, limona 0.75 do 1 din, oranža 1.50—4 din. žito (liter). Pšenica 4 din, rž 3.50—4 din, ječmen 3.50—4 din, koruza 3 din, oves 2—2.50 din, proso 4—5 din, ajda 3.50—4 din, ajdovo pšeno 9—11 din, fičol 6—8 din. Mleko in mlečni Izdelki. Micko 3—3.50 din, smetana 12.50—17 din, surovo maslo 48—52 din, čajno 60 din, kuhano 48—52 din, domači sir 12 din. Jajca 1—1.25 din. Perutnina. Kokoš 40—60 din, par piščancev 50—95 din, puran 50—95. din. ! Kozliček 100 din. Krme ni bilo na trgu. Sejmi 15. aprila goveji in konjski: Ptuj; živinski in kramarskl: št. Janž pri Dravogradu; tržni dan s svinjami: Trbovlje, Dolnja Lendava — 16. aprila živinski in kramarskl: Razikrižje; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 17. aprila tržni dan s svinjami: Turnišče v Prekmurju; živinski in kramarskl: Nova cerkev pri Celju, Kapele pri Brežicah, Dol. Lendava — 18. aprila svinjski: Maribor — dne 19. aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. - žgoYon z fraasnusBB nai!r©€3uiEiB •Skrajšan relt za tretjega sina. H. J. — Prošnja zf. skrajšan rok tretjemu s'nu bi morebiti uspela » le, ako je najstarejši brat najmanj že 5 lot odpravljen od domačega posestva. Vložiti bi jo bilo treba na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja, kolkovati z 10 din ter priložiti 20 din kolek. Proinjo naj sin odda ob priliki nabora. Do kdaj se plačuje Vojni ca? P. T- — Vojnice V.am nikakor ni treba plačati do smrti, marveč do dopolnjenega 50. leta starosti. Obveza plačevanja prestane s koncem dotičnega leta, v katerem Izpolnite 50. leto. Lctoa Vam je torej ne bo ve5 treba plačati. Kupec noče napraviti kupne pogodbe pri nota Ju. K. J. — Ustno sklenjena kupoprodajna . po ,'odba, je veljavna. Res jo — ker gre za kos gorda — za pridobitev lastnine potreben še zem-IjiJcoknjlžni vpis lastninsko pravice, pri čemur je treba predložiti pismeni zapis pogodbe. Pogodbo l&h ko .ami sestavite ter jo daste kupcu "v podpis. Potrebna je le overovitev Vašega pod-Disa. Stvar kupca je, ali hoče doseči vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Vi nimate pravice razveljaviti pogodbo iz razloga, ker kupec noče napraviti pismeno pogodbe. — Ako ''o kupec omenjeni kos gozda izročil svojemu vnuku, sme ta vn.uk ta gozd izkoriščati, čeprav še ni vpisana lastninska pravica kupca, odn. vnuka. — Kar se tiče smrek, ki so b