Kraljevi fin

IS

IIII&

Is pifem gofpoda

Eai ( SlTOPA jSHMlDA.


Natifnil, saSosIiil, in na prodaj jih ima Joslief Blasnili,
na Bregu, Nr. lrjo.

1 § 40 .


D iPoLjZsil



v

Pervo poglavje.

Vefeli fantizh.

S^Lralj Abenar je kraljeval pred vezh, ko tav-
shent letmi v lndii, ki je kila eno smed nar
lepfhih in mogozhnejfhih kraljeftvov. Silno mo-
gozhen je kil, hraber v vdjfki, premeden in
frezhen v vlih Tvojih pozhetkih; njegova lepa
podava, polna plemenitolli in velizhanftva je pri
vlih fpofhtovanje njega sbudila. Neisfhtete sa-
klade slata, drasih kamnov in biferov je imel,
in vliga mu je kilo obilno, karkoli mu je ferze
posheljelo. Le eniga mu je majnkalo; otrok
ni imel.

Zhes dolgo je fina dobil. Neisrezheno Te
je zhes to vefelil. Povabil je vfe imenitne mo-
she fvojiga kraljeftva na obed, Ijudftvo Tvoje je
rasvefeljeval in obilne darove' je med uboge po
desheli delil.

Nar modrejfhi moshe fvojiga kraljeftva je
k Tebi poklizal, de bi Te bil s njimi zhes pri¬
hodnjo rejo novorojeniga kraljizha pogovoril.
Pifmouki tifte deshele, literim Te je Magijem
reklo, To djali, ali domifhljevali To Ti Taj, de
snajo v svesdah brati’, kako Te bo otroku v pri-
liodnim shivljenju godilo. Vprafhal jih je tadiij
kralj rekozh: ,, Pove j te mi, kaj bo f tega otroka?

Osnanovali To mu, morebiti le Te mu pri¬
kupit , de bode ta kraljizh nar vezhi in nar mo-

1  *

4

gozhnejfhi vfih kraljev. Eden teh pifinarjev ,
tiar, zhaftitljiv mosh, ki je bil v refnizi nar
modrejfhi vfih, je djal: „Ref je, nar vezhi in
nar mogozhnejfhi kralj ho vfih, ki fo dofle v
jutrovi desheli kraljevali, zhe bo najmodrejfhi
in naj krepkejfhi; morafh ga pa, o kralj, da-
ijezh is fvojiga dvora na rejo dati in ga najmodrej-
fhim in najkrepkejfhim moshem v uk isrozhiti.‘ £
Dopadel je kralju ta fvet in fklenil je, fe
po njem ravnati. Na enim fvojih gradov, neke
milje od dvorniga metla v prav lepim kraju na
desheli, je dal prav lepo tlanovanje sa kraljizha
napraviti; s pomOzhjo tega mosha mu je pri-
hodne rednike slinil in ko je she kraljizh odra-
ftel, ga je kralj tam tjekaj fpremil. Pokasal mu
je lepe fbbe (zimre) in dvorane, vfe is zedrovi-
ga lefa bogato s slatam olepfhane in savernil
ga je na pifane raspetinje, (tapete), s kterimi
fo ftene bile prepete, na fhtepane perti, s kte¬
rimi fo bile mise, ttoli in zlo tla pregernjene.
Vkasal je, mu slatih, umetno sdelanih pofod po-
kasati, ki fo fe od drasih kamnov blifketale. ’
Peljal je kraljizha v lepi vert, na s mno-
gobarvnimi zvetlizami ofajene grede, v dolge
vertle pomoranzlmih drevef polnih slatiga fadja,
' k margaranam polnim fhkerlatatliga zvelja ino
fadja, v fenzo vifokih kraljevih palmovih drevef,
s kofhatimi lepo selenezhimi verfhizhi. Pokasal
mu je ko frebro zliifto jesero, v fredi kleriga
je vodomet ko kriftalnati tleber ftal, is kteriga
fo vedno neisfhtete, velike kaplje vode fvitlim
biferam enake padale. Po jcseru fo fe ko fneg
beli labudovi s sakrivenimi vratovi gisdavo vosili;
v globozhini fo fe ribize, kakor majhni karpi
zhudno kakor jutrajna sarja fvetile. Prijetne di-

5

fhave fo fc po verlu rasfhirjale, v kterim fo
velele ptize prepevale. Tam je na folnzhni trati
j>av Tvoje pifano fvitlo pirje rasgrinjal, na lepih
s drobnim pefkam pofutih tlah fo putke rastre-
fene s er n a pobirale; dalje prozh v dufhezhih
germizhih fo leshali slatenkafti in frebernkafti
basantje (fasani). Bolj fhe je rasvefeljeval kra-
Ijizha lepi vert, kakor krafni grad in obljubil
je rad tukaj okati. Ozhe mu je obljubil, vfaki
tjeden ga faj en pot obifkati in vefel fe je v
dvorno mefto vernik

Kralj fe je frezhniga imel, ker je vfc fvoje
shelje dofle fpolnene vidil; pa fhe bolj frezlmi-
ga je upanje ftorilo, de bo njegovi fin fhe mor
gozhnejfhi kralj, kakor je on fam. Pa pri vfim
Tvojim bogaftvu in rasvefeljevanju je imel kralj
Abenar vunder le doftikrat prav shaloftne ure.
,.Koga je to vfe, kar imam? ,(  Je vezhkrat rekel:
„Vfe mine. Ta dvor bom mogel sapuftiti; na
eni teh lepili pofteij bo enkrat, morde kmalo
moje truplo pozbivalo. Dolge verlle drago ob-
lezhenih v slatu fe lefkatezhih dvornikov me
bodo v veliko shaloft savite k sagrebu fpremile!
bmcrt nobenimu ne prisanefe!“ „Pa to britkoft,“
je djal — „ki mene tare in vfe moje vefelje gre¬
ni, zhem fvojimu finu, faj v pomladi njegoviga
sliivlenja fkrivafi.“ Dal je tedaj kraljizhu farno
take moshe, ki fo bili v naj lepfhi ftarofti, in
v sdravju zvetezhe uzhenike. Le najbolj šali
plemenizhi fo mu llregli. Tudi delavzi na verlu
To bili le mladi, mozhni ljudje odbrani. Sapove-
dal je uzhenikam, nikoli ne befede od nezhi-
marnofti zliloveflike in od Tmerti govorili. Okrog
dvora in vertov je dal ograje, sidove in globoke
grabne narediti; s fmertjo je shugal, ko bi fe

6

kaki p tu jez, — ker bi fe snalo permeriti, de bi
od fmerti govoriti vtegnil, v dvor kraljizhev pu-
dil, fhe manj je pa tiari m ljudem, kterih po¬
gled she na fmert fpomni, pripufheno bilo fe
kraljizhevim ozhem prikasali. Na tanko fo fe
kraljeve povelja fpolnovale.

Kraljizh je vefel fantizh sraftel. Prav fre-
zliniga fe je zhiitil. Nizh ni vedel od zhlovefh-
kih nadlog. She miflil ni tega, de je ta semlja
dolina fols marfkiterim ljudem, raj fe mu je
sdela. Miflil je v fvoji frezhni nevednodi, de
na semlji vfe tako oflane, kakor je. She v gla¬
vo mu ni prifhlo, de bi fe mu drugazhe goditi
vtegnilo. Neumerjozhiga fe je miflil.

Drugo poglavje.

t Slarzhek.

Med lem je zbutil kraljizh, ko je mladen-
zha leta natlopil, de mu je v fvojim lepim pre-
bivalifhu vunder nekako tefno. Skosi sgorne okna
gradu je lahko v prodorne lepe doline vidil,
po kterih fe je reka Ind vila. -Vidil je, de je
vunder le jetnik in vezhi prodora je tel imeti,
po kterim bi fe fprehajati mogel. Njegovi uzhe-
niki fo fkufhali, take mifli v njem satreti. Pa
kralj, njegovi dzhe, je njegovim profhnjem jen-
jal in od zhafa do zhafa ga je feboj vfel na majhne
jiopolvanje sa kratek zhaf.

Skerbeli fo pa, de kraljizh nizh laziga ni
vgledal, kar bi ga shaliti vtegnilo. Povfodi fo
ga s vefeljem fprejemafi. Povfodi je sagledal

7

trume velelih ljudi, Id fo fe na selenih tratah
oh zefti v pifanih prasnizhnih oblazliilih s rhu-
siko in petjem, s mnogimi igrami rasvefeljevali.
Prav dopadle fo le kratkozhafne pota kraljizhu,
farno preredke fo fe mu sdele. Pa eniga dne
je vidil, de inoft na fteklih, po kterim fe v dvor
in lepe verte pride, ni savesan. Strasha fe je
oddaljila in viin je fmuknil.

Permerilo fe je, ali holj, boshja previdnoft
je liotla, de ga je flab ftarzhek bliso devetdefe-
tib let frezhal. Pripognjena glava tega ftarzhka
je bila plefhafta, le na fenzih je bilo malo be¬
lili lafzlikov. Oblizhje je bilo vfe sgerbanzheno,
ufta doli vifezhe ino bres sob; ozhi fo bile flabe
in kermosliljive, uftnize voske in blede; njegova
flaba roka je kome j mogla palizo dershati, na
klero fe je vperal; njegove fkluzhene kolena fo
fe trefle in li s majhnimi tlopinjami je nevarno
po zhali dalje lesel. Siliva podoba zhloveflike
nezliimarnofti je bil.

Vef savset in preftrafhen je ftopil kraljizh
tri ftopinje nasaj rekozh: „Kd6 li ti? Ali li zlilo-
vek? Ali li kako drugo bitje ?“  Starzhek je sazhu-
den s glavo majal in rekel s flabim in hripavim
glafam: ,,Kdo zhem le biti, zhe nilim zhldvek?
Zbldvek lim ravno tako kakor ti!“

„Pa kaj fe ti je primerilo,“ — ga je vpra-
fhal kraljizh. —- de li tako oreval ? Ali li morde
smiraj tak bil?

„Zhudno!“ — je djal ftarzhek,— „moja gla¬
va je bila tako kodrafta, ko tvoja; moje liza fo
bile tako okrogle ino zvetezhe, kokor fo tvoje
sdaj. Moje roke fo bile fhc mozhnejfhi od tvo¬
jih sdaj, in noge moje fo bile tako terdne, de
bi lahko ta graben tukaj piefkbzhil bil. 44

8

„To je zhudno ! 44  — je rekel kraljizh. „Pa
kako fi taki pokal? Povej mi refnizhno . 44

„Zhudno me prafhafh 44  — je odgovoril kar-
zhek vef sazhiiden. Sivzhek fim, she devetde-
let let kar. Starok prinefe take fiaboki febo.
Ali nevefh tega ? 44

„Nak ’ 44  je rekel kraljizh, „nobene flie nifim
flifhal od tega. Pa povej mi, fe li vlim ljudem
tako godi? Ne fposnam, kako fbe prafhati mo-
refh,“ je djal karzhek. ,,Vlim, vlim ljudem fe
tako godi, kralju kakor berazliu. Kadar ofim-
defet ali devetdefet let preshivijo, vfahncjo in fo
kakor jes, bolj zhlovefhki fenzi podobni. Pa
malo ljudi doshivi tako karok. Zlo veliko jih
mora she v lepi mladohi umreti.“

„Umreti? u  je savpil kraljizh;—,,kaj je to?
Tudi od tega fhe nifim nizh flifhal . 44

„Prav neveden mladenezh fi fhe , 44  je djal
karzhek, ,,ali fhe nikoli nifi nizh od umerjdzh-
nofti, od fmerii govoriti flifhal ? 44

„Umerjbzhnoh? fmert ? 44  je rekel kraljizh —
„to fo mi* nesnane befede, kterih fhe nifim ni¬
koli flifhal. Povej, kaj zhefh s njimi rezhi ? 44

,,Tadaj, ker nevefh tega, kar vfi ljudje ve¬
jo, poflufhaj, kaj je umreti. Kdor umerje, ne-
vidi nizh vezli; folnze mu je ugafnilo, ali bolj
rekozhe, njegove ozhi fo ugafnile. Glabi pri-
jatla nizh vezh ne flifhi in fbe donenja gromu
ne flifhi. Kakor led fo njegove roke mersle ino
terde, in njegovo zelo telo leshi nepremakljivo ,
kakor kamen na tleh. Potem sazhne trohneti.
Njegova podoba fe krafhno fpremeni; neisrezhe-
ni fmerad fe is njega rasfhirja. Satorej ga sa-
kopljejo, preden fe vfmeradi, hitro v scmljo, v
globoko jamo, ki fe grob imenuje; ali ga pa

9

po fhegi drugih narodov feshgejo. Zbudi, savse-
maj in itrefaj fe, kakor zhefh! Nizh drugazlii
ni ! 44  ,,Kaj , 44  — je vprafhal kraljizh — „vlim, vlirn
ljudem fe mora tako goditi ? 44

„Ylim, vlim kres raslo zlika, je odgovoril
ftarzhek; „naj v bajtah ali kraljevih dvorih pre¬
bivajo. Slifhal li she: Stari morajo, mladi mo¬
rejo umreti; jes bom mogel morebiti fhe danaf
umreti; s eno nogo she v grobu ftojim. Pa
vunder snafh ti fhe pred meno umreti . 44

Kraljizh je hi til, vef prefirafhen in splafhen
zhes moft, ki fo ga ravno nasaj potegniti hotli,
nasaj v dvor.

Tretje poglavje.

Shalojird mladenezh.

Med uzheniki kraljizha je bil neki mosh,
v kteriga je pofebno saupal. Sdrdan mu je bilo
ime. Prav prdft mosh je bil, ki fe kraljizhu
nikolj ni prilisoval, temozh mu smiraj refnizo
govoril. Kraljizh tega ni na tanko fposnal, pa
je obzhutil. II temu je hitel in rekel mu je :
„Ljubi Sordan! Pojdi s meno na vert, kjer na¬
ju nobeden ne flifhi. Vashne rezili ti imam
povedati . 44

Uzhenika oflrafhi plafhčin obras kraljizha
ter s njim gre. „Nekaj pofebniga fe mi je pri¬
merilo , — je djal kraljizh. — Neko bitje lini vi-
dil, nevem, zhe je bil duh ali zhlovek ! 44

Povedal je kraljizh pogovor s ftarzhkam. „Po-
vej mi sdaj ti 44 — je djal — „zhe je to, kar mi

10

je ta ufmiljenja vredna, sgrevana ftvar povedala,
ref, ali me je nalagala, me vdrafliit in oplafhit ?“
Hudo je djala pripoved; kraljizlia Sordanu.
She bolj, kakor plafhljivoft fvojiga rejza, ga je
to fkerbelo , de je kraljizh proti ojdrimu povelju
fvojiga ozlieta pred vrata dvora in blishniga verta
prifhel in de na vedosheljniga mladenzha nifo
dodi pasili. Zlo tako fe je mosh vdrafhil, de
je njegovo oblizhje od drahu kakor sid obledelo.

Kraljizh tega obledenja ni prav umel, in
djal je: „Obledujefh! Povej mi, ali tudi ti tega,
kar mi je darzhek pripovedal, dofle niti vedel?
Ali tudi ti fhe nifi ftarzbka nikoli vidil?

„Oh moj kraljizh,“ je rekel Sordan, „vfe to
mi je dobro snano. Pa tvoj ozlie te nifo bo tl i
s takimi rezbmi fosnaniti, salo fo te fim na to
prijetno danovanje fpravili. Prolim te, ne po¬
vej jim nobene befede od tega; zhe ne fe bodo
hudo rasferdili. Mene in vfe tvoje zhuvaje, u-
zhenikc in prijatle sadene njih nemiloft in ve¬
zimo te moramo , nefrezhni, sapuftiti.“

„rVeboji fe,“ — je rekel kraljizh — ,,molzhati
zhem. Pa povej mi refnizo, ali je ref tako,
kakor je darzhek rekel ? ,£

„Oh, moj dragi kraljizh,“ je odgovoril Sor¬
dan, ,,ne morem ti tajiti, vfe je tako, jes in vfi
tvoji podreshniki moramo enkrat tako revni bi¬
ti, kakor un darzhek, ali pa fhe pred umreti
in drohneti; vfi. fe moramo v prah in pepel
fpremeniti.“

„Ali tudi jes, tudi moj dzbe ?“  je vprafhal
kraljizh.

„Tudi ti, tudi tvoj bzhe“ — je odgovoril
Sordan. „Nobeniga kralja mozh nesamore tega
odverniti.“

11

„To je ftrafhno,“— je djal kraljizh. — ,,Vfi,
vil! Tudi ti, tudi moj ozhe! Pa poflufhaj, koga
lim fe sdaj smiflil. Kam je tifti prijasni, vefeli
mlade n e zli prefhel, ki je bil moje ilarofli in mo¬
je poftave, moj prijatel Val mi, kteriga fini bolj
ljubil, kakor vfe Tvoje verftnike. Rekel li mi,
de fe bo fpet vernik Sakaj pa ne pride? Je li
tudi vmreti mogel in je sdaj njega konez? Sve-
fto mi povej refnizo!“

„De bi tako ne bilo, kakor pravifh, ljubi
kraljizh,“ je rekel Sordan.— Nikolj vezh ga ne
L6! Merlev je — in njegovo mertvo truplo she

v grobu trohni. ££

Solse To fe vderle kraljizhu, na narbolj tam-
ne ftesize med selenjem je sbeshal, roke vijozhi
je tam gori in doli hodil vedno tako govorezh :
„0 moj Valmi, moj ljubi Valmi!“ in ni ga bilo
mogozhe potolasbiti. Vfi, kar jih je bilo okrog
njega, fo ii prisadevali, ga vpokojili. Mno¬
gotere vefele igre fo fi ismiflili in podali fo mu
drage dari, ktere je poprejfhni dan svezher
kralj njemu poflal.

Pa kraljizh je odgovoril: „Prozh nefite te
igra'zhe, ki fo me nekdaj tako rasvofeljevale.
Tudi vfe te dragozenine rezhi, ktere pred meno
na fpregled raskladate, fo mi sopemo. Vfe okrog
mene fe mi prasne fanje sde, ki kmalo minejo.
Vela, pol-ofkukcna rosha tukaj mi pravi, tako
bofh tudi ti svenil in fe v prah sdrobil. Ja vfa-
ko liledo pero mi klizhe: ,,Smifli fe fmerli! Viz

vi fe mi sdete kakor okrog hodezhe mertvih
trupla; nikjer ne vidim nizh drusiga kakor fmert
in trohljivoft!

Zhes nekoliko dni je prifhel kralj, kralji-
zha po navadi obifkat. Vftrafhil fe je bledo obli-

12

zlije fvojiga drasiga lirni sagledavfhi in vidfhi,
de je vfa brihtnoft ga opuftila je rekel kralj:
„Kaj ti je? — nizh duha in shivlenja ni vezh
v tebi ? 44  K okoljnim flugam fe je obernil, vpra-
fliaje: „Je li bolan? 44  „Nalr,‘*—fo odgovorili —
„ni bolan ne! 44

„Ali te je njih kdo rasshalil? 44  — je vprafhal
kraljizba. „0 nak’, 44  — je odgovoril kraljizh —
vli fi persadevajo, mi vefelje boriti, pa saftojn. 44

„Na duhu ti tadaj bolan, 44  — je rekel kralj;
„golovo fte mu rezhi povedali, kterih mu ni
treba vediti, od kterib s njim govoriti, lim vam
prepovedal. 44  Od jese fo fe blifkale kraljeve ozhi.
Vfi okrog njega fo obledeli in trefli fo fe. Tu¬
di kraljizh fe je vftrafhii, pa viinder ni povedal,
kaj ga tako shali. Vnefrezhiti ni hotel fvdjib
uzhenikov in poftreshnikov, in nesvetl biti v
fvoji obljubi, zhe mu je ravno grosno tefhko
djalo, fvojimu ozhetu kaj samolzhati.

Vef sbaloften fe je ozhe v fvoje dvorno me-
fto vernik Skori vfaki dan je sdaj kraljizha ob-
ifkal. Sabo ga je hotel vseli na dvor. „0 nak’,
le tega ne! 44  je rekel kraljizh. „Tjekaj iti lim
sdaj najmajn pripravljen. 44

Nizh vezh fe ni sbrihtal in nevefele dni je
shivel v prelepim dvoru in v lepim vertu. Sha-
loltni dufhni ftan kraljizha ni bil dolgo fkrit;
pa kaj je pravi usrok tega, nobeden ni vedel,
ker ga ni ne kraljizh ne uzhenik rasodel.

Vii pa, ne farno na kraljizhevim gradu, te-
mozh tudi na kraljevim dvoru fo bili savoljo ti-
liiga shalovanja predrasiga kraljizhi fkdraj tako
shalollni, kakor kralj fam.

Zheterto poglavje.

^Slepzi, glufhzi in fhanlovzi.

Tifti ftarzhek ni takrat, ko fe je s kralji-
zhem menil, vedel, kdo je ta šali mladenezh.
Pa kmalo je svedel ino povedal je pogovor s
njim vezhim ljudi. Kralj je svedel, kako fe je
njegov dober namen, kraljizhu pogled zhlovefh-
ke revfhine pokriti, v nizh isfhel. Nizh vezh
ni tadaj potrebno miflil, ga tako priperati. Kra-
Ijizh je slo shelel, blishne selene logove ino daljne
vifhnjeve gore, ki fo fe is grada vidile, obifkati.
Pripuftil mu je kralj, de je fpremljen od ple-
menitnih mladenzhev dvakrat ali trikrat na tje-
den na lov fhel. Sveftiga mosha, ki fe je na ftre-
Ijiinje dobro umel, mu je dal telefniga lovza.
S fulzami, ftreljami in loki fo fhli. Kraljizh je
bil tako dobriga ferza, de ni puftil pevfkih pti-
zbev ali nedolshnih sverin k vefelju ftreljati. Ve-
felili fo ga fbe le pifani poperli, ki fo v likih
deshelah tako domazhi, kakor pri naf vrane, in
rad je poflufbal, zhe fo zhlovefhki glaf, kliza-
nje lovzov, ali befede, ktere fo mladenzhi, ali
pa on fam isgovarjali, rasloshno oporekali. Brih¬
tne opize, klerih je tam veliko vezh, kakor pri
naflevarz, fo ga prav rasvefeljevale, zhe fo urno
in brihtno po drevju plesale, ali na kaki veji
fedezhe zhlovefhke dela oponafhale. Tudi lepih
gasel, nekakih fern, ktere fo pa bolj drobne in
lepe, kakor ferne v nafhih krajih, ni puftil ftre¬
ljati. Le na divje plizhe in na tigre, zhe fo bili
ravno lepo pafafti, in lepo pikafte pantarje in
leoparde, kteri druge sverine kolejo, fo ftreljali.

14

Take kratke pota med hribe fo dorile, de
je kraljizh nekoliko fvoje shale posabil. Pa
kmalo je kaj nafhil, kar je njegovo shalod fpet
sbudilo in pomnoshilo. Nekiga dne ga je dobro
rejen mosh fr e zbal, kteriga je neki majhin po-
bezh ob palizi vodil. „Kako je to — „je djal kra¬
ljizh fvojimu telefnimu lovzu —„de fe ta sdravi,
terdni mosh otroku voditi in li pot kasali da.
To je ravno narobe. On bi le imel otroka vo¬
diti in vladati.^

„Oh,“ je djal lovez. — „Vbogi mosh je flep!“

„Slep?“ — je vprafhal kraljizh — „kaj je to ?•■

„Kdor je flep“ — je odgovoril lovez — ne-
vidi ne loga ne drevja, ne hribov ne dolin in
nizh ne od žele semlje. V vedni temoti shivi,
ki je bolj gofta in zherna, kakor naj tamnejflii
nozh, v kteri ne fvetijo ne luna ne svesde.“

Kraljizh je blishej k moshu priftopil, mu v
ozhi pogledal in mu vef ufmilen djal: „V”afhe
biftre zherne ozhi faj nifo oflabene. Kako de
pa oflepili? u

„Oh“ — je s dihnil flepez — ,,flep fim she
na fvet prifhel! Drugi od kterih lim flifhal, fo
v fvoji mladdfti ali veliki darodi she ollepili.
Dodikrat fe fhe usroki nevejo, sakaj. Ta nefre-
zba fe sna vfazimu prikljuzhiti, ako ravno prav
fkerbno na fvoje ozhi pasi. Noben zhlovek fe
nebne sanefti. Nar bolj shaloftno fe mi pa pri
tem to sdi, de li flepez fvojiga vfakdanjiga kruha
nemore svedo in pofhteno s delam fvojih rok sa-
flushiti 1 “

Smilil fe je nefrezhni mosh prav v ferze
kraljizhu; en slat mu je podelil in naprej je fhel.

Drugi pot je sagledel kraljizh ribzha, ki je

15

ravno s ternikam ribe lovil. „No ribi/.h. kako je ?“
je rekel kraljizh— „Ali veliko rib vjamefh?“

Mosh je preshal s odpertimi uflmi in nizh
ni zherhnil. „No kako je to“ — je djal kra¬
ljizh — „ali nilim odgovora vreden? Sakaj ne
govorifh?“

Lovez, ki je kraljizha fpremljal, je rekel:
„Ubogi mosh je gluh in tako nem, ko njegove ribe!“
„Gluh in nem?“ — je rekel kraljizh; ,,te
fo mi sopet nove befede. Kaj pomenijo ?“

„Gluh zhlovck'- — je odgovoril lovez — „ne
flifhi ne fladkiga fhumljanja potoka, ne lilniga
gromenja. Njemu je zel fvet tako nem, kakor
on lam. Kakor je veliko fiepih na fvetu, tako
fe tudi veliko glufih dobi. Kteri gluhi na fvet
pridejo, oftanejo tudi navadno nemi. Drugi manj
nefrezhni oglufhe fhe li v ftarofti fe blishajozhi.
Tudi nam fe sna to primeriti.

„Oh,“ je djal kraljizh — „glulionem na fvet
priti prinefe nesmerne nadloge. Od vfih rezhi,
ki fo fe v prejfhnih zhalih prigodile, od žele sgo-
dovfhine taki zldovek nizh ne ve, in nizh od
vliga, kar fe na vefvolni semlji sgodi. O grosno
mora to hritko hiti, zhe fe v želim shivlenju
nobena prijasna hefeda od zhlovefhkiga jesika
ncflifhi in zhe fe nobenimu zhloveku fvoje mifli
in obzhutki ferza rasodeti nemorejo! Veliko, ve¬
liko revfhine je na fvetu. Na uniga flepza in
na tega nemiga bom kaj zhafa pomnil.

Ko je kraljizh ob potoku dalje prifhel, in
zhes bervizo iti tel, je vidil neke ftopinjo od fe-
be mosha v travi fedezhiga, ki je roko proti nje¬
mu molil in ga daru profd. „Sakaj ne vftanefh
pred incno?“ — rezhe kraljizh.—„Zhem li dar,
kleriga me profifh, zlo k tebi nefti? Lahko bi

16

fe te ftopinje do mene potrudil. Pridi fim ino
vsemi, kar ti ferzhno rad dam!“

.Lovez mu je rekel: „Uboshez je kruljev.
Nemore iti ne fiati. Veliko jih je, ki imajo kru-
ljeve noge ali svite roke, ki jih nemorejo ne
premakvati ne fe jih sa kako rabo poflusliiti.
Pazh tudi mi nifmo gotovi, de bi kdaj krulje-
vi ne bili . 44

Kraljizh je fhel k kruljevimu moshu, mu
je pokasal fvoje foufmiljenje in obilni dar mu v
roko podavfhi je fhel naprej. Tazih ufrnilenja
vrednih ljudi, flepih, glufih, nemih in kruljevih
je fhe vezh posnaval kraljizh.

She drugikrat je prilhel kraljizhu zhlovek
naproti, kteriga oblizhje je prav nemarno bilo.
Vftrafhil fe je kraljizh, in djal je lovzu: „To
je ftrafhno vidili ; kaj fe je li temu zhloveku
sgodilo, de je tako ftrafhan ?

,,Gh , 44  — je lovez odgovoril — „gdbov je,
kolesen v nafhih krajih mozhno domazho ima
in ki fe prav rada nalese. Nefmeva fe tadaj
temu zhloveku blishati. Takiga zhloveka fe vfi
ogibajo, is zhlovefhke drushbe je 'isteran, prav
shaloftno sbivi in blishna fmert, ker fe ta bo-
lesin vezhi del ne da odpraviti , ima smiraj
pred ozhmi . 44

„Ali bi bilo tudi mogozhe,“ — je vprafhal
kraljizh, — „de bi ta ftrafhna bolesin fe tudi
mene prijela

,.De bi ne bilo ! 44  — je odgovoril lovez; —
,,vfaziga zhloveka fe sna prijeti, kakor vfaka mno-
gih bolesen, ki fo na fvetu. Pa fhe druga nalesljiva
kolesen je, ki je tako ftrafhna, de v kratkim zha-
fu jesera ljudi pomori. Kugo jo imenujejo. Kra¬
ljizh je bil vef fplafhen . 44  „Prav shaloftno je , 44

17

je sdihval, de je zhlovek tolikimi kolesnimi pod-
vershen.“ Tako je to njegovo ferze poprijelo,
de vezli dni ni mogel velel kiti.

Peto poglavje.

Mladi lovez.

Blagi kraljizh je kodel med tem od zkafa
do zkafa le od fvojiga telefniga lovza fpremljen
ali pa tudi fam na lov, fkorej ne savolj lova,
ampak de ki fvoje mifli zlies zhlovefhko flakoft
in nekanovitnok redil. Tudi je hotel ljudi, ki
fo fe mu prav revne kvari sdeli, in ktere ki
imel kadaj vladati, kolj fposnovati. Ravno tako,
kakor njegov lovni drug, je navadno lovfko ok-
lazhilo okiazhil, ker fe mu je kolj olilatno sde-
lo in kjer lepotije slata in drasih kamnov ni do¬
ki okzhiflal. V take kraje lirikov je fhel, kterih
fhe dofle ni prehodil. .Ljuolje nifo vedli, kdo
je in le mladiga lovza fo ga imenovali, ali pa
fhe le lovfkiga mladenzha. To mu je prav do-
padlo. Miflil je: ker me ljudje kraljevfkiga per-
venza neposnajo, temozh me le fvoje enakoki
imajo, fe mi kodo, kres de ki fe v fpofhtovanju
fkrivali, pokasali, kakfhni fo.

Tako je prjfhel enkrat k neki lepo sidani
zhedni hifhi, okrog ktere fo velik velik vert,
zvetni travniki in njive fkoraj sreliga rislia kile.

Pred hifknimi vratmi je fedel neki kar mosh,
s kelo glavo ko golokzhek, ki je vrozlie folse
tozhil in kritko sdihoval. V ferze fe je kralji-

2

18

zhu fmilil, ki je proti njemu ftopil, ter djal :
,,Kaj vam je, mili dari ozlia, de tako k ritko jokale ?“

„Ah“ — je odgovoril zhaftitljivi livzhek —■
„moji otrozi, moj liji in moja linaha da me is
hiflie fpodila. Vfe lim jima dal, kar lim imel,
to pohifhje, ta vert, te poljane in travnike, fvdjo
govednjo, kose in jagnjeta, in vfe fvoje premo-
shenje iii blago. Sdaj mi pa potrebni shivesh
le fkopo in s nevoljo podajeta in hozheta, de
bi li fvoj kruhek s terdim delam safliishil, ki
mojo mozh premaguje. Vfaki grishlej v udih
mi fhtejeta. Le poglej tu mojo obnofheno,
rasdergano fuknjo; tako flaba je, de ma nar
bolj reven berazh komaj flabejfhi na febi! Ob-
lazhilo bi mi faj imelo tako bili, kakorfhno
— nerezhem jjrerndshnimu, ampak le — pofhte-
nimu moshu gre. Profil lim ju in molil, de
bi mi dala bolji fuknjo narediti. Sa to da me
pa is hifhe fpodila. O kako me v fei - ze boli
ta otrozhja nehvaleshnod!“ Sopet fe je jel britko
folsiti. Kraljizh fe je slo nad temi nehvaleshnimi,
opokljimi in terdoferzhnimi otrozi sgrosil in fol-
se ufmiljenja *nad nefrezhnim darim moshem
fo mu v ozheh igrale.“ „Pojte tje na gi-ad kra-
Ijeviga pervenza“ — je djal — „tam vaf bodo
prefl:erbeli.“

Kraljizh je dopil v hifho, neufmiljeniga li-
nu in njegovo hudo sheno pokarati. * Oba da s
gerdimi befedami na-n j savpila ter sanizhvala
in preklinjala fvojiga dariga ozheta. Smejala da
fe le, ko jima je kraljizh nju ki-ivizo ozhital.
Te rdi la da zlo, de fe je darimu moshu prav
sgodilo: „Pobei'i fe tudi li 4,  —da vpila — „zhe
ne tudi tebe, ki, bres de bi te bil kdo profil,
njega sagovarjefh, is hifhe funeva.“

19

Pa ko fta flifhala, de je šali mladenezh, ki
je pred njima Ital, kraljevi pervenez, fia fe hu¬
do vftrafhila, pred-nj na kolena padla ter ga
milolli profila.

Kraljizh je rekel, de ho njih neframno ve¬
denje s ftarim ozhetam, kralju, fvojimu ozhetu,
povedal, in ta jih ho gotovo sa to kasnal — kar
fe je tudi sgodilo. Kralj je sapovedal ftarimu
moshu njegovo premoshenje nasaj dati; nehva-
leshna otroka od doma peljati in ju v robne*)
ohlazhila oblezhi; obfodil ju je pri pizhlim je¬
dilu v rudarijah delati. Kakor fta s fvojim o-
zhetam ravnala, tako fe jima je tudi sdaj vernilo.

Ko fe je nekiga vezhera kraljizh is lova
vernil, je vgledal zhedno oblezhenige, mladiga
kmeta po zefti priti, ki fe je vedno opotekal,
tako de mu je bila z e fta prevoska. Njegove ob-
lazhila fo bile pomasane in vidilo fe je lahko,
de je v blato padel. Vezhkrat je ta zhlovek na
glaf savpil, saukal in neumnolti shlobodral. Ko
bi bil trenil je v zeftni graben padel.

Vprafhal je kraljizh fvojiga telefniga lovza:
„Kakfhno meni fhe nesnane bolesen ima pa ta
zhlovek?' 4  Hiteti je hotel, ga pobrat. Pa lovez
je djal: ,,Netrudi fe, dragi kraljizh; neframnesh
tega nesaflushi. Ni prav bolan; le pil je obil¬
no! Kdor mozlinih pijazh prevezh pije, pride
nekoliko ahafa ob pamet, jesika ne more sa
sohmi dershati; ne more vezh terdno in po kon-
zi na nogah fiati in ne vezh terdno llopati; dru¬
gi dan po tem in fhe vezh dni tudi mu je fla-

*} robne ali fushne obla/bila, kakorflme fiisbni nofijo-

2  *

20

bo, nevarne kolesni dobi in sgodni grob fi kop¬
lje. Tako fe bo tudi s tem pijanzam godilo.
Dobro ga posnam in vezhkrat tim ga she fvaril.
Pa nizh ne pomaga. Pijanzhvati ne neha ino
tako famiga febe pogublja.“

Zhlbvek fe je med tem fpet is blatnakiga
grabna na noge skobazal, kraljizba s napetimi
ozlimi pogledfhi in vef hripov nerasumljive be-
fede mu vpivfhi.

Gnufilo fe je kraljizbu, ko ga je gledal.
„Kako gnufobno, ofhidno je to vidi ti!“ je djal
kraljizh. Kako more zldovek famiga febe tako
posabiti, de fe gerfhi ko sver, vede. Noben
vol, nepije vezh, kakor potrebuje. Ta. zblovek
tukaj, ki je ob vfo pamet, je refnizbno bolj ne¬
umen, bolj fhtorkljak kakor nespametna shivina.
Sanizhljiv je. To fo teshke smole zhlovefhke
narave (nature). Oh ljudje nifo ne farno objo¬
kovanja ampak tudi sanizhvanja vredne kvari.“

Eniga dne je prifhel kraljizh s mnogimi
drugimi lovzi f nekiga hriba. Vidil je v dolini
dva mosha, ki ka graben kopala, de bi fenoshet
mozhil, fe preperajozha. Vpila ka in li sabav-
ljala. Sabavljanje fe je isfhlo na prelep. Lovzi
fo hiteli jih raslozhit in vmirit. Pa preden fo
k njima prifhli, je eden drusiga s lopato mah-
nivfhi poderel, in vmoriti bi ga bil vtegnil, ako
bi mu ne bili lovzi vbranili. Kraljizh fe je
prihlishal in krahama je vidil, de je mosh ki
je na semlji leshal, hudo ranjen in de mu je
kri s zurkam is rane derla; drugi je fhe bled
in od togote fe trefe lam kal, pa tudi v krahu
nad kervavim nazhinam, ki ga je v togoti korih

Kraljizh je hotel vediti sa koga ka fe ras-
perla. Eden njih, prav terma (la biizha, je dni-

21

gim« nekoliko topima zlil o veku, rekel: „Ti med¬
ved!" Ta mu je pa vernih „Ti upiza!" To je vfe.

,,Pa savolj dveh befedi," je djal kraljizh,
„fe snajo ljudje tako raskazhiti, de fe hozhejo
med feboj poklali!"

„Taki fo ljudje!" je odgovoril priletni lovez.
„Vezh kratov tim she doshivel, de je ena farna
befeda, ne farno kreg in preper, temozh tudi
moritev in ubitje usrokovala."

Kraljizh je djal: „Ne vefeli me dobi vezh,
zhes take ljudi, ki fo vli fprideni, kdaj kralje¬
vati; shal mi je slo, de moram tudi med njimi
shiveti." Velil je lovzu, hudodelnika fodbi isro-
zhiti, ranjenimu pa sdravnika pripeljati de bi
ga obešal, in fam je fhel vef shaloben proti domu.

Enkrat fe je kraljizh neko divjo sverino
fledezhi od fvoje lovfke drushine odtegnil. Sa-
fbel je. Desli je mozhno lil, nozh fe je borila.
V nevarnobi je bil kraljizh v mrasu in mokroti
poginiti. Zhes dolgo je vidil luzh fe blifhiti.
K njeki kozhi je prifhel, terkal ter milo profil
mu odpreti. Pa terdoferzhni gobazhi ga nifo
na gorko vseli. Vfa profhnja je bila sabonj;
gerdo in ofhabno fo mu odrekli. Sdaj jim je
pa dnarjev obljubil, in koj fo plat oknja odperli.
Pokasal jim je slat. Koj fo mu vrata odperli
in prav prijasno fo mu nar bolj bregli.

,,Tadaj ima," — fi je miflil — „sanikerna
ruda vezh mozhi do vafhih ferz, kakor zlil o vef li¬
ka ljubesen in ufmiljenob proti ubogimu sapu-
fhenimu potniku! Refnizhno, ti ljudje fo revne,
sanikerne kvari."

Te in fhe druge take shalobne fkufhnje fo
naredile, de je kraljizh na djanje in dela mla-
denzhev in mosh, ktere mu je ozhc odlozhil in

22

kteri fo s njim pod eno Itreho prebivali, bolj
fposnovaval. Tudi pri njih je fpasil, kakor fe
mu je sdelo, prilisovanje in hinavfhino, in veli¬
ko inakih fpak. Spasil je, de nifo farno bolj pod-
loshni flushabniki, veliko shivesha, kteriga je v
gradu obilno bilo, in kteriga je fleherni obilno
dobil, k febi flifkali, preprizhal fe je tudi, de je
fhe hifhnik, kterimu je kralj ofkerbljenje gradu
in vfih grajfhinfkih dobrav isrozhil in sa to ga
obilno plazhal, velike fhtevila napifal, kterih ni
nikolj rasplazlial, temozli v fvojo mofhno pomedil.

Slie bolj je pa nepridnolt ljudi kraljizha
oparila, kakor njih minljivo!!.

Ufmiljenje njegovo fe je v odvershnoll in
nesaup fprevergla. Vfa njegova brihtno!! je mi¬
nila. Sa vednofti, ktere je poprej s vefeljem
obdeloval, ni bil vezh unet, tudi na lov fe ni
mogel vezh napraviti, ki ga je poprej tolikanj
vefelil. V r  fvojo fobo in v famiga febe fe je saklenil.

Stan njegoviga duha je bil prav sbaloften,
Vfak, ki je od njega flifhal, je sa-nj fkerbel.

§hefto poglavje.

Pafhdvnik.

V  pufhavi, dalj ko petdefet milj od kralji-
zheviga gradu je shivel v i'evni kozhizi med
gojsdi in pezhovjem zhaftitljiv pufhavnik. Ta
mosh, Barlaham po imenu, je imel nekadaj, ko
je kraljizh fhe otrok bil, veliko pozhafl.no flush-
bo in fam kralj je pofebno njemu saupal. Tudi
je bil filno bogat in velike grajfhine fo bile njegove.

25

Indiani fo bili v tiflili zhafih fhc vezhi del
malikvavzi. Ko fe je kerfhanfka vera kmalo po
raspofljanju Apofteljnov po vfi jutrovi desheli ras-
fhirjena tudi v filovitim indianfkim kraljeftvu
dalje in dalje do kraljeviga dvora rasfhirila; fo
fe prisadevali malikvavfki duhovni kralja od nje
odverniti in ji ga fovrashnika narediti. Ta vera—
fo djali — vfe narode smefha.

Judam je pohujfhanje, Gerkam pa neum-
noft. She zlo Kimzi, sdaj najmogozhnejfhi ljvid-
ftvo na semlji, kleri v treh delih semlje kralju¬
jejo, fi prisadevajo jo s ognjem in mezhem sa-
treti. Gotovo je tadaj dershelftvu nevarna. Pa¬
si tadaj, o kralj, de fhe tvojimu kraljeftvu ne¬
varna ne bode.

Kralj je verjel tem befedam, ako ravno ni
bil hudobniga ferza in prepovedal je fvojim pod-
loshnim in s fmertjo jim je shugal, zhe fe te
vere primejo.

Barlahamovi savidovavzi fo tudi blagiga mo-
sha pri kralju kriftjana toshili. Poklizal ga je
kralj in ojftro ga je prijel. Barlaham je pa
bres ovinka povedal: „R.efje, kriftjan fim.“ Zhes
veliko hasen, ktero kerfhanfka vera vfim ljudem
prinefe, je hotel kralja poduzhiti. Pa kralj je
bil prevezh soper kerfhanfko vero, de bi ga bil
poflufhal. Velil mu je, fvbjo flushbo sapuftiti
in fe od dvora odpraviti.

Barlaham je bil pokoren, le sa toliko zhafa
ga je fhe profil, de bi fvoje rezhi opravil. Kralj,
ki fe ga je nerad snebil, mu je dovoljil to, mu
fhe to fvojo sadno miloft fkasati.

Barlahamova sarozhniza fshena) je she u-
merla; tudi njegovi otrozi fo pomerli. Shlahte
ni nizh imel. Sklenil je tadaj, fvoje premoshe-

24

nje ubosim na prid obor ni ll. Pa modro je  to
naredil. Svoje njive ino travnike je med uboge,
pa delavne ozhete, ki fo imeli otrok, rasdelil,
de bi s njimi pofhteno fvoje preshiviti mogli:
llarim ljudem in revnim vdovam, ki nifo vezh
sa delo bile, je letnino prefkerbil; uboge, nebog¬
ljene firote, je prefkerbil, de fo fe uzhili mo¬
gli, kar jim je v prihodnim shivlenju potrebno
bilo. Shtevilo denarjev pa je kakor fvetinjo s-
liranil in obljubo ftoril, nizh od njih sa fe, te-
mozh vfe v prihodnih potrebah uboshzam na
prid obernili. Le malo je sa narvezhi fvoje po¬
trebe pridershal, de bi v revfhini drugih ne
nadlegoval.

Potem je fhel v pufhavo , kjer je le tu ali
tam kaki kerfhanfki pufhavnik prebival, ki je
tjekaj pobegnil, preganjanju, ali pa fkufhnjavam
fveta, dollikrat fhe bolj nevarnim fe umaknit.
Tukaj fi je dal Barlaham v tefni dolini zelizo s
drevnih deblov narediti, s terftjem pokrito. Nizh
fe ni v nji vidilo rasun lefeniga krisha in neko¬
liko knig; misa, par flamnatih kolov in fedesh
f maha sa pozhiti s ovnatim pogrinjalam. V
lepo fpletenim jerbafzhku je kruh hranil, kteri-
ga fi je enkrat na tjeden prinefti dal; vode sa
piti li je fam v perftenim verzhu prinefel.

Bliso zelize je bifter vir is fkale isviral in
palme fo nad njo seleno ftreho delale. Vert fi
je sagradil, fam ga je s matiko in lopato obde¬
loval, dinje in vfako edino povertnjino, je pri¬
deloval ter olive in fmokve in drugo fadje fadil.
Tako je shivel tu pri molitvi in delu prav do¬
voljen in vefel.

Pa tukaj ni vef sapufhen bil. Veliko ljudi
je v lili teshkiga ferzd k njemu pribeshalo in

25

1

nihzhe fe ni nepotolashen vernik She nekteri
njegovih dvornih prijatlov fo prifhli smeraj k
njemu, ki fo dobriga fveta ali tolashbe potrebo¬
vali ; poifkali fo ga in mu vfe fvoje ferza odkri¬
li. Eniga dne je prifhel ftar prijatel, tudi krift-
jan, in loshil mu je s velikim fozhutenjem kra-
Ijizhevo otoshnoft. Ako ravno je bil Barlaham
od dvora fegnan, je vunder fhe ferzhno pri-
versbnoft in sveflobo do kralja in ifkreno ljube-
sin do kraljizha imel, ako ravno ga je mileniga,
nebogljeniga fanta, komaj tri leta ftariga vidil.
K Bogu je molil in duh ga je mikal, k kralji-
zhu fe podati s upam, njegovo kalno ferze ras-
jafniti in drasiga kraljeviga fina Jesufu Krillufu
pridobiti.

pecimo poglavje.

Ter go vez.

Barlaham je dobro fposnal, de v fvojim
pufhavnifkim rafovniki ne bode v dvor pufhen;
pa vunder fe mu ni bilo bati, de bi ga kdo
nekdajniga isvoljenka kraljeviga fposnal ter ga
kriftjana s framoto odgnal ali pa fhe vjel in u-
moril. Njegova podoba fe je od tiftiga zhafa,
ko je na dvoru shivel, slo fpremenila, tudi mla-
denzhi in moshje, ki fo sdaj okrog kraljizha,
fo fhe takrat majhni otrozi ali mladenzhi bili.
Oblekel fe je tadaj, kakor je bila takrat uzbenim
m umetalnikam navada, in bres odloga fe je na
pot napravil.

Bliso dvora ga je kraljizhev hifbnik frezhal

26

i n popdlniga kupzhevavza ga im dizli ga je pri¬
jaš n o posdravil ia sheljno vprafhal, kaj je novi-
ga po (Velo, v kakfhnih opravilih potuje in s
ziiim kupzhuje.

Barlaham ki je Lil fkufhen posnavez fveta,
je hifhniku v ozhi pogledal in sdajzi fposnal,
de ima svijazhaftiga, goljfiviga mosha pred febo
in djal je: ,,Drag kamen imam v premoshenju,
ki ima zhudovite ladnodi; mozh ima, vfe dufh-
ne flabddi in pa tudi telefne osdraviti. Slifhal
lim, de ima kraljizh vefelje nad dragimi kam-
nizhi in biferi; to lepotijo lim tadaj, pred ktero
fe vli sakladi fveta fkrijejo, njemu omiflil.“

Ilifhnik je djal: ,,Daj de kamen pogledam.
Urnem li na take dragofti in na tanko prevda-
rim, zhe je kamen toliko vreden, de ti putlim
kraljizhu ga ponuditi.“

„Pripravljen limje  djal Barlaham, „pa
ta kamen ima pofehne lallnolli. Kdor njegovo
' 'ženo fposnati in njegovo klago mozh ohzhutiti
shelji, mora hidre ozhi in zhifto ferze imeti.
Kdor ima flabe ozhi ali pa sarobljeno, hudobno
ferze, ne bo imel nad kamnam, ako je ravno
tako lep in krafen, nizh pofebniga dopadajenja.
Zlo bati fe bi bilo moshii , de bi ga kamen isdal.“

Hifhnika je to poparilo, in djal je : „Nezhem
tadaj tega zhudniga kamna viditi, sakaj moje o-
zhi me od undan she po malim bolijo ; druga-
zhe rniflim, de bi ga fmel bres nevarnodi po¬
gledati. Sakaj, kar moje ferze tizhe, mi nizh
kriviga ne ozhi ta. Pa vunder ne bom marn de¬
lal , pri kraljizhu te napovedat. Sdrave ozhi
ima in narbolj blago ferze. Miflim , de mu bo
kamen prav dopadel, slad kjer kraljizh neke
cini lim v duhu veliko terpi, in taka zhudna

27

pomozh hi mu prav pomagala. Gotovo ti ho
kamen dobro plazhal, kaj fhe, po kraljevim te
ho obdaril, potlej pa tudi, fe nadjam mene,
fvojiga flushabnika, ne bofh preseril.

Hifhnik je. fhel, polniga tergovza napove¬
dat in kmalo je prifiiel in ga je kraljizhu v
krafno fobo peljal.

Prav prijasno je kraljizh ptujiga flariga mo¬
sha posdravil, ga s pasljivimi ozhmi pregledoval
in zhudil fe je nad njegovo zhaftitljivo poftavo 5
tudi fiarzhka je ganil pogled lepiga zvetezhiga
mladenzha, is kteriga ozhi in modriga sader-
shanja je bifter um in dobrovoljno ferze, pa¬
metna ponofitoft in blashnoft nefpazhene mlado-
fli fijala in vefelil fe je, ako ravno fo fe na lju-
besnjivim oblizbju snaminja notrajne shalofti vi-
dile. Kraljizhu fe je koj v pervi hipi saupanje
do ptujiga, flariga mosha vnelo. „Zhaftitljivi
flari 6zhe!‘< — je rekel. — „Moj hifhnik mi je od
drasiga kamnizha, kteriga gofpodar ti pravifh,
de fi, zhudne rezhi pripovedoval, kterih ne
morem verjeti. Tudi tega tvojiga govorjenja
ne morem s tvojim modrim ponofitim sadersha-
njem, ki modriga mosha kashe in upljivoll shu-
diije, sediniti. Kako more kamen mozh imeti,
dufho omezhiti, kar jo teshi, odpraviti in ji no¬
vo shivlenje dati ?“

„Pa je vunder tako—  je odgovoril Barla-
ham ; „le drugazhe, bolj nerasumljivo lim go¬
voril, od lepote, ktera to zhudno mozh ima,
od bifera , ki ženo vfih sakladov fveta nadvifhava.

„Aha,“ — je djal kraljizh — „ti miflifh , fe
mi sdi, pravo modrofl.“

„Sadel fi jo“ — je rekel Barlaham; — „od
praviga fposnanja Boga in od njegove volje.“

28

„Prav imafh! — je djal kraljizh. — „Pa mi-
flifh ti, de jes ne poSnam Boga ? Gotovo lim
Te nad njegovo vligam o g 6 zhn o ftj o , in dobrotlji-
voftjo v njegovih delili na nebu in na semlji,
she doftikrat zhudil in vefelil in k njemu molil 1 “
„To fi ti ftoril, ljubi kraljizh? 44 —je rekel
Barlaharn vef ganen in savset. — „Pa la j vem,
de Indiani, ako ravno po isgledu drugih naro¬
dov vezli Bogov malikujejo, vunder eniga nar
vikfhiga Boga fposnajo. 44

„To fposnanje, 44 —je rekel kraljizh — „je
bilo dofle moje nar vezhi vefelje, folnzu je bilo
enako, ki vle rasfvetli in ogreje ; pa od uridan
mi je to folnze, kakor bi ga tanini oblaki sa-
krivali. VTedi fe k meni in poflufhaj me.“

Barlaharn fe je vledel k njemu na mehak
fedesh in kraljizh je jel vle Tvoje ferze mu odkrivati.

„Gol6vo ti ni nesnano“—je djal—• „de To
mene moj ozlie, odlozheniga od zeliga Tveta, v
ta grad na rejo dali. V dnishtvu vefelih, zve-
tezhih pobzhev in mladenzhev, nitim nikolj ne
livarize od zhlovefhke revfhine in od neftanovit¬
ri olli ljudi flifhal. Pa nenadni pogled nekiga
flabiga ftarzhka, ki je komaj The fenzo zhloveka
imel, in nenadna poveft od fmerti, groba in troh-
Ijivolli me je mozhno ganila; ftrela To mi bile te
rczhi is jafniga obnebja. 44

„Ker fe je ravno nafproti, kakor To moj ozhe
hotli, de bi jes Tvojo mladoft v fladki smoti pre-
shivel, sgodilo mi nifo vezh branili, na fpre-
hod hoditi. Tukaj lim flepze, glufhze, neme,
kruljeve in druge nefrezhne vidik Ufmiljenje
do ljudi je to v meni vshgalo. S kmeti Tim
fe pogovarjal, brcs de bi me bili posnali. Uho-

ge fim v njihovih kozhah obifkoval. Oh koliko
revfhine fim tam vidil, kolikoktere kolnike, ki
fo mozhno kafhljali, kri pljuvali ter le teshko
in kojezhi fe, de hi fe ne sadufhili, fopfti mo¬
gli ; kolnike, ki fo od neisrezhenih kolezhin shga-
ni tako glafno vpili, de mi je vpitje ferze ter-
galo in fhe druge kolnike fim vidil, ki fo kili
rakovi ali gobovi, kterih pogled je she grosen
kil. Oh naj molzhim od tega! Nihzhe jim ni
mogel pomagati, v takih mukah fo mogli fmerti
zhakati! Svedil fim, de mora vezhi del ljudi od
kolezhin take predfmertne kolesni umreti. JNifim
fekal, pokopalifha okifkali. Serze me je kole-
lo in groša me je bilo, ko fim kofti in zhepinje
od folnza in deskja okelene rastrefene vidil okrog
leshati, ki fo nekdaj kile vefelih ljudi, kterih
podava je morde nekdaj tako lepa in zvetezha
bila, kakorfhnih je malo na semlji.“

„Oh,“ — fim sdihoval —,,kako je le mogo-
zlie, de je dobrotljivi Bog ljudem tako revfhino
odlozhiti mogel; de ravno nafprotnoft koshje
modrdfti in -dobrotljivolli, ktera fe na semlji in
na nebu fveli, na zkloveku vidimo; de je Bog
fvojo nar lepfhi in nar imenitnifhi Hvar na sem¬
lji , ki zhes vfe inake ftvari gofpodari, tako fmer¬
ti podvergel, de pripufti, de tako flrafhno mi¬
nejo in rastroline, fe rasprafhe in raskade.“

Velikokrat in slo fim zhlovefhko revfhino
J)remifhljeval. S folsami in s jokam posdravi
dete ta fvel; s jezhanjem, teshkim sdihovanjem
in s fmertnim polam ga ftarzhek sapudi. Kaj !
vfa narava (natura) je, tako rekozhe, proti zhlo-
veku s oroshjem obdana. Koliko fim she v
kratkim zhafu fvdjiga shivlenja fkufil! Tu je de¬
te med zvetlizami igralo, tiger fe je na-njga sa-

50

kadil, ga je rastergal ter posherl. Tam fo fe
otrozhizhi v germovji vefelili in rado fin o pofka-
kovali; sagledali fo fvitlo-rudezhe, pa ftrupene
jagode in savshivfhi jih fo umerli. Tu je mir¬
no popotnik v fenzi drevefa fpal; kazha fe je
priplasila, ga je Upizhila in ftrafhnih bolezhin
je umeri. Vil vstoki (elementi) fe sedinijo, zhlo-
veku fhkodovati, ter njega in njegove dela uni-
zhiti. Is oblakov fbvignejo gorezhi blifkovi, lju¬
di umorijo. Voda fe raslije zhes nar lepfhi do¬
line , rasorje nar lepfhi polje in hifhe nefe fe-
Lo , v nji utonejo ljudje in sverine. Semlja fe
v zhafih potrefe, fe v fvojih globozhinah potrefe
in ljudi s njihovim prebivalifhi poshre. Srak v
zhafih oftrupljen in kuga in itrafhne holesni lju¬
di na jesere v grob safujejo. — She pred kratkim
je vihar s ploho in debelo tozho vflal, pol srelo
fetev pobil, nar lepfhi drevje fhe s lepfhim fa-
djem polomil in veliko shivine in zlo ljudi na
polju pobil

„Pa fhe bolj ftrafhni viharji in pifhi vda¬
jajo v zhlovefhliih perlih. Njegova dufha je ve¬
liko bolj revna in vezhim nevarnoftim podver-
shena, ko telo. Nevidimo fzer tega; pa je vun-
der tako

„Ko hm tedaj sazhel zhloveka fpremifhlje-
vati in v fvojih prevdarkih dosoren hm bolj tan¬
ko na dela in ravnanje ljudi pasih Pa kaj hm
nafhil? Ne miflim prehudo od njih, zhe pravim
de fo le flabe termalle ftvari, tembzh de imajo
fvoje nagnenje do hudiga. Nekteri fo tako hu¬
dobni , de fo h med feboj nevarnejfhi, kakor
tigri in kazhe. Od moritve in vbijanja, in od
kervavih vojfka fhe nezhem govoriti, temozh
le od navadnih pregreh. Vh ljudje, ktere bolj

31

posnam, fo bedafto napuhnjeni. Vfdigujejo fe
zhes druge in to malo dobriga, kar le imajo,
prevezh ženijo, hudobniga pa, ktcro fe jih der-
shi, ne morejo nikakor fposnati 5  nafprotno pa
s majnfbujejo in tajijo lepe lallnofti drugih in
mnoshijo njihove napake ali jim pa pregrehe
primifhlujejo od kterih fo prdfti. Vefeli jih , od
drugih hudo govoriti ali pa njihove nar holji
djanja oporekati. Bres ljuhesni fo med febo.
Shal ujejo, 7 , h c fo drugi frezhni in neframno ve-
felje obzhutijo nad ptujo nefrezho. Nalagati in
prekaniti eden drusiga in v kupzhiji in prodaji
eden drugimu fhkodvati shelijo. Savolj kake
slial befede ali majhniga denarja fe snajo ras-
preti. Kadar fe jim jesa vname, fo ftrafhni,
fe vsajemno sanizhujejo in dohikrat zlo fpopade-
jo in kervavo ranijo. Veliko jih je lakomnih.
Ako ravno fo 11 vezli bogativa nagrabili, kakor
hi jim k shivlenju potreba bilo in zhe bi ravno
Ho leti ftari bili , vunder smiraj vezh shelijo
in tarnajo in trudijo fe nozh in dan, to (lobiti.
Majhna sguba jim fkerbi dela. Od fvoje obil-
nofti nizh ne podelijo drugim, zhe bi ti prav
pomajnkanja in revfhine poginiti imeli; farni fe
do fitiga najelli neupajo. Lakomnoll in famo-
goltnoft satreta doftikrat otrokam ljubesen do
llarfhev. Zlo fhe otrozi — kaj more krafhnej-
fhiga biti! — ftarfhem fmert shelijo. Kakfhne
smole fo take pregrehe! Pri drusih moram ofra-
moteti, pa ne govoriti.

De bi ne bilo to fpazhcnje ljudi obzhinfko !
Moj 6 zhe fo naj Kolji s med mladenzhev in mosh
desliele mi tovarfhe in uzhenike odbrali. Pa
fhe ti nife zbifli od fhkodljivih llraltih in velike
na'pzhinoj(li imajo. Le bolje jih vejo fkrivati.

32

Kadar fe jim ferd in shelza v ferzih kuha, fe
pofmehujejo in prijasne oblizhja delajo. Sku-
fhajo fe fizer mi poltrezhi, me rasvefeliti in mi
po mogozhnofti fe prikupiti. Pa tega ne delajo
tako is ljubesni do mene, temozh fe mi priku¬
pit , de hi jih ozhetu priporozhil in de hi jim
potem vezhi flushhe dajali. Pa kakor je njih
vedenje sglajeno in islikano, tako sarobljeno in
terdo je njihovo ferze. Viilil fim dollikrat, de
ti prijasni gofpodji, ki fe proti meni tako poni-
shno in tako prilisneno vedejo, s fvojimi poftresh-
niki prav ofhahno in opoklo ravnajo. Proti me¬
ni fo svili in potuhneni, med fekoj polni savifti
in fovrashtva. Spasil fim zlo, de je fhe mosh,
kterimu fo moj ozhe ofkerhljenje te hifhe isro-
zhili, jih oh veliko denarjev djal. Velika nehva-
leshnoft je to zhloveka, kteriga fo moj ozhe
is prahu posdvignili, mu saupali in s dobrotami
ga obkladali. 44

„Zhe vfe to pomiflim, ne morem umiti,
kako je Bog tako fvet vftvariti mogel! Nemogo-
zhe je, de hi mu ljudje ki v njem prebivajo,
dopadli. Nemorem tajiti, de mi teshko de, ker
med takimi ftvarmi shivim, ki fo vfi, bodi ime¬
niten ali ne, enako hudobni ino fpazheni. 44

,,Sebe 44  — je djal Barlaham, „mende ne fhte-
jefh med nje in fe holjfhiga miflifh, kakor dru¬
ge ljudi? 44

„0 naka 44  — je odgovoril kraljizh— „nikakor
ne. Bolji hiti, kakor fo oni, fizer sheljim, in
de hi oni Kolji bili, kakor fim jes. Pa shali Bog!
dofle fhe tega nifim mogel dofezhi. Zhutim na
fehi, de me napuh in jesa, fovrafhtvo in savift
fkufhajo. Oh koliko rezhi fi ozhitam! Dollikrat
fim bil termaft, fim pri fvojim ohllal, ako ravno

53

fim fe preprizhal, de fim bil kriv. Doftikrat
lim bil, samerljiv, fim v Tvoji nevolji Tvoje enake
shalil ali fim jim savidal, zhe To bili v oroshnih
igrah bolj gibki od mene. Dollikrat fim to Tvoje
obnaThanje britko obzhutil.‘ £

„Srezha me je, kakor pravijo, med jeser
drugimi boshala — pa vunder fim reven zhlovek;
od poTvetnih dobrot fim imel vfiga dovolj, kar
fim kol j sheljel. Ali pa vem, zhe bom jutri The
imel ? In koliko mi The majnka, de bi bil
dober zhlovek ? Trohljivo telo in duTha polna
smot fta moj del. VTaka Hvar v Tvojim rodu
je dobra in popolna, le zhlovek ni! Netajim
fizer, de fim na nekterim zhloveku tudi veliko
dobriga vidil. Pa kdor ni od vTe hudobije veT
zhift, kdor ni veT dober, je vunder le The ne¬
popolna llvar. ££

„She enkrat! Vem, de imam bolji biti, pa
nevem kako, imam to sazheti. Glej, to je
usrok moje otoshnolli, moje nedovoljnolli. Oh,
kdor bi mi moje dvomenje nad Tvetam in nad
ljudmi rasvosljati mogel, kdor bi me poduzhiti
mogel zhes Tmert in shivlenje, zhes boshji Tklep
s ljudmi; kdor bi mi mojo veli upokojiti in mi
pomagati mogel dobrimu biti, ta bi mi bil
mosh! Moji uzheniki pa tega nesnajo. Ve¬
liko billroumniga vejo od zirkeljna, tri- ino Thtir-
vogljine povedati, od rafti in mozhi selih, od
premikovanja osvesdja in drugih rezhi vejo ve¬
liko snamenitiga govoriti, kar je prav lepo vTe
in kar kratkimu shivlenju na semlji prav kori-
ftno biti vtegne. Pa zhes to, kar Te najbolj ve--
diti vredno sdi, me nevejo po moji volji pod¬
uzhiti. Zhe mi ravno drugazhi marfikter dober

3

34

uk dajo, mi vunder le ne vejo povedati, od
kodi zhem mozh dobiti fe po njem ravnati. “

„Dragi kraljizh 44  — je rekel Barlaham •—
„flan ljudi na semlji fi bolj na tanko fpremifh-
Ijeval, kakor bi kdo od taziga mladenzha miflil
bil. Pogled tiftiga ftarzhka in njegovo govorje¬
nje te je po boshjim ravnanju najpervo k temu
fpodbodel in nagnil. Pa potolashi fe! Miflim,
de te bom v ti tamoti rasfvetlil in te k lillim
svelizhanju pripeljal, po kterim ti ferze hrepeni.
Torej lim fe na dolgo pot vezli milj daljezh po¬
dal, te 'fposnanja edino-praviga Boga in njegove
volje bolj na tanko uzhit. S njegovo pomozlijo
imafh v njem pokoj ferza, ja zelo svelizhanja
dobiti. Ali k temu je potreba nekoliko zhafa.
Pa pripravljen lim, tolikokrat te obifkati, in pri
tebi biti, kolikorkrat le sheljifh. ££

„0 ljubi mosh ££  — je rekel kraljizh — fpri-
mi te ta daj Bog! To je tadaj dragi kamen, bi-
fer, od kteriga 11 govoril! Miflim, de mi te je
fam Bog poflal. 0 prebivaj s meno v tem gra¬
du; foba ti bom napraviti dal. Bodi mi prijatel,
uzhenik, ozke! — Pa glej, folnze fe je she fkrilo
in nozhi fe she. Truden in sdelan fi gotovo
od poti ter lazhen in shejen. Pojdi in vezherjaj
s meno; in potem te zhem pozhivat peljati. 44

Le kruha je profil Barlaham, kaj palmoviga
fadja in kosarez mersle ftudenzhine.

Kraljizh je vkasal, vfiga mu prinefti. Bar¬
laham fe je oddahnil in kraljizh je pri njem o-
ftal, de je Barlaham fvbjo smerno vezherjo po¬
jedel in fhe fpat ga je peljal. Barlaham v fdbo
pridfhi je, ko je kraljizh odfhel, na kolena pa¬
del in fcrzhno molil: „Bog, rasfvetli me, de
bom mogel temu kraljizhu, klerimu bdfh en-

55

krat blagor kraljeltva srozhil, refnizo osnanoval!
Omezhi mu ferze in dodeli, de fe ti ta blaga
dufha, ktera te ifhe, pridobi! Daj, de po njem
veliko ljudi refnizo fposna in pogublenju odide.“

Ofrno poglavje.

Barlaham pripoveduje.

Ko je sora nad selenim zedrovjem salijala
in grad in vert s rumeno fvitlobo ofvitila, je
Barlaham she po vertu hodil ter molil. ,,Vliga-
mogozhni Bog! ozhe zhlovefhki! Kakor fe sdaj
sora dela in kmalo tvoje folnze pride in vfe ras-
fvitli, tako rasfvetli tudi Ti.dufho Josafata, de
hi tebe in Tvbjiga £na fposnal in vezhno shiv-
lenje dofegel.“

Josafat je po nozhi malo fpal. Teshko je
prizhakoval, kaj mu bo Barlaham osnanoval.
Ako je ravno malo Boga fposnal, pa je vunder
k njemu molil: „0 ti Bog nebefhki, ti fkriti
Bog, ti bitje vlili bitij! Rasodeni fe mi, daj de
fposnam, zhimu lim na tem fvetu; uzhi me s
uftmi tega poboshniga mosha, tvbjiga flushabni-
ka, kteriga li mi Ti poflal, kaj mi je Koriti,
de zilj, sa kteriga li me vftvaril, dofeshem!“

Kraljizh, k oknu ftopivfhi je vidil boshjiga
porozhnika pod palmo klezhezhiga. K njemu
je hitel in prav prijasno ga posdravfhi je rekel:
„No povej mi, kar mi iiriafh povedati. Vfedi
fe k meni lini na ta klop in rasodeni mi, kar
ti je Bog rasodel!“

Barlaham fe je vfedel k kraljizhu in djal:

56

„Ljubi kraljevi fin! Ravno tega te je nar bolj
shelja vedili, zhes kar fo nar pametnejfhi in
najboljfhi ljudje fi glave ubijali. Pa saltojin fo
fi, ako nifo boljiga rasfvitljenja is nebef dobili,
glave belili. Zhes fpazhenje ljudi in njihovo
nagnenje k hudimu, zhes mnogotero revfhii..
ljudi, zhes fmert, ki ljudi po kratkih dnevih
shivlenja Itrafhno konzha, sheljifh biti poduzhen.
Marti k ter modrijanov tega fveta ni mogel, kakor
ti, tega s boshjo modroftjo, dobrotljivolljo in
vfigamogozhnoftjo s ediniti. Tadaj poflufhaj!“

,, Veliko in vashno uprafhanje sa zhloveka,
ki fvet in frezhen biti, ter vezhno shivlenje do-
fezhi hozhe, je ref to naj pervo: Od kod pride,
de fo ljudje grefhni, revni in umerjozhi?“

„Na to uprafhanje ti zhem sdaj po rasode-
nju boshjim, ki fe v naj ftarejih in verovanja
vrednih pifmih bere, edino-pravi odgovor dati.“
„j\ajpervo ti bom ob kratkim rasjafnil, ka¬
ko fe je Bog ljudem s djanjem in s befedo ra-
sodel. Po takim bofh veliki, krafni zilj in na¬
men vfiga rasodenja boshjiga tim bolj fposnal;
vidil bofh, kako fe ubogim, grefhnim ljudem
pomagati more. In ako bofh ravno s zhafama
prigodbe po farnim na tanko flifhal, ti bo taki
pregled svesanje vfiga fhe bolj rasjafnil.“

Zhaftitljivi, bogabojezhi mosh je s fklene-
ini rokami molil in nekoliko zhafa molzhe v ne¬
bo gledavfhi je sazhel pripovedovati, kako je
Bog nebo in semljo v(tvaril; kako je po vfiga-
mogozhni boshji befedi: „Bodi fvitloba!“ golta
tema fvitloba poftala, kako fe je lepo, vifhnjevo
nebo raspelo in kako fo fe vode na semlji, kte-
ro fo pokrivale na en kraj Itekle in kako fe je
semlja is morja vsdignila. Kako fo fe po bosh-

57

jim vfigamogozhnim „bodi!“ na učim folnze,
luna in svesde fvetile in kako fo na semlji trava
in zvetlize, selfha in vlakoktere drevefa pognale;
kako je po boslijim povelju voda ribe, podnebje
ptizhe, semlja vlakoktere shivali redila in kako
je Bog na poflednje zhloveka po Tvoji podobi vliva-
ril in ga shivalam in zeli semlji gofpodarja dal.

Barlaham mu je po tem pripovedoval, ka¬
ko je Bog perviga zhloveka Adama v raj vfelil,
v naj lepfhi vert, kjer fo viri polni hidre vode
le rastekali in kjer je drevje najflajfhi ladje ob¬
rodilo ; kako je Bog Adamu Evo pomozhnizo
dal in v kakfhni frezhi lla oba v lepim vertu
shivela. „Sakaj oba“ — je rekel Barlaham „da
bila nedolshna in dobra. Nju dufhi Ite bile fhe
zinile in nefkalene od hudih ftrallih; nju telo
je zvetelo v nevenljivi mladbfti in lepoti. 44

„S pametjo, ktero jima je Bog dal, lla lah¬
ko Boga fposnala ino ljubila; vfe kar je bilo le-
piga, lla ljubila. Nobeni bolesni nifta bila pod-
vershena, proda od vlih flabod, ktere sdaj na
ljudeh vidimo; tudi njih telo je bilo neumerjo-
zhe. Bog je s njima hodil, kakor ljubesni poln
ozhe s fvojimi otrozi. 44  ,,To vfe je bilo“ — je
rekel kraljizh, prav lepo in velelo! „Mifliti fi
moramo tudi, de je dobrotljivi Bog vfe po godi
vdvaril. Sakaj pa ni to tako o dalo ?“

„Bog je dal,“ — je odgovoril Barlaham —
zhloveku prodo voljo. Po fvoji volji bi imela
dobra in fveta bili. Sa to ju je Bog vdvaril in
jima pomozh dodelil. De bi le tedaj v dobrim
vadila in sveda fkasala, jima je Bog sapoved
dal. Dovoljil jima je ladje od vlih drevef verla
jedi; le eniga drevefa fadu pokufili jima je pre¬
povedal. „Zhc jeda“ — je djal — „mdrata um-

58

reti. Vadili bi fe imela, fvojo voljo po volji naj
fvetejfhiga ravnati. Imela bi to , kar Bog hozhe,
dobro fposnati, in od tega, kar je farno nju po-
zhutkam dopadalo, bolj zhiflati.“

„Pa zhloveka nifta boslije sapovedi fpolnovala.“
„Hud duh is bresna v goljfivi podobi kazhe
ju je prekanil. Pregovoril ju je, prepovedaniga
fadii jefti. „Zhe jefta“ — je djai .— bodeta vfe
vedla in Bogu enaka.“ Vezh fta kazhi verjela,

kakor vfigamogozhnimu, vfevedezhimu, naj do-
brotljivimu Bogu, ki jima je shivlenje in vfe do¬
bro in lepo , kar fta okrog febe vidila, dal. Be-
dafta shelja vfe vediti, od Boga fe odvrezhi, nje¬
mu enaka biti, Bogova bili, ju je oflepiIa.“

„Pogled preleftniga fadu je njih zhutljivoft
podhodih Jedla fta. Tako fta tadaj od Boga
odpadla; Boshji duh ju je sapuftil, Posheljivofti
fta v roke padla, fusbnika greha fta poftala.
Strah in groša ju je obfhla j notrajni nepokoj fe
ju je lotil, veft ju je pekla. Po nju frezhnofti
je bilo. t£

„Bog njima je kasen napovedal. On , nar
fvetejfhi, ki greh zhes vfe zherti, je govoril Ada¬
mu ferze bodezhe befede: „Prekleto bodi polje
savoljo tebe. Terne in ofat naj ti obroduje;
teshko fe imafh od njega redili. S potam v obra-
su imafh fvoj kruh jefti, dokler fe povernefh
v prah, is kteriga fi.“

„Oba je Bog is raja pahnil .'“

„Tako je po grehu prifhla fmert na semljo.
Skerb, revfhina, teslike dela, kolesni fo greha
naflednize. — Greh pervih ljudi fe je rasfhiril
zhes vfe njih mlajfhi. Ljudje nifo bili nizh vezh
Bogu nar fvelcjfhimu podobni, temozh fvojim

59

pervim ftarfhem, pervim grefhnikam. Vezh ni-
fo bili edini s Bogam v ljubesni in fvetofti, ka¬
kor perva zhloveka pred greham; temozh njih
duh fe je od Boga odtegnil. In tako, kakor je
greh shaloftna dedfhina (erbfhina) viih ljudi,
tako je tudi kasen (fhtrafinga). Njiva neobdela¬
na fhe sdaj ternje in ofad obrodiije ; fhe sdaj
morajo ljudje v potu fvojiga oblizhja fvdj kruh
jefti, de fe po terpinfkim shivlenju fpet v sem-
ljo fpremene in fe v prah vernejo.“

„Oh“ — je djal kraljizh — ,,to vfc je prav
shalfillno; pa shaii Bog! prav refnizhno! Sani
na febi tudi fhe nekaj od greha pervih ftarfhev
zhutim, prašen napuh in posheljivoft. Tudi
fposnam, de semlja ni vezh mogla raj oftati, truda-
polno shivlenja in vedni lirah pred fmertjo It a
prav prirozhna, posheljivoft zhlovefhkiga mefa
bersdati in njih napihnjeno!! vkloniti. Pa to fhe
ni dovolj! Ali je Bog grefhne ljudi v njihovi
revfhini puftil in ali fe ni nizh sa-nje pezhal ?“

Barlaham je odgovoril: ,,Bdg nar fvetejfhi
m nar pravizhnejfhi, ki liudigja ne pufha bres
kasni, je ljudem tudi fvojo vfmiljenoft pokasal.
Vfe fi je prisadjal, jim is nefrezhniga ftanu, kamor
fo sabredli, pomagali in jih fpet dobre in fvete
ftoriti. Sakaj farni bi li ne bili pomagati in fe
od greha, revfhine in fmerli refhili mogli.“

Njih nepokorfhino she od vekoma previdfhi
je fklenil jih refhiti. She pervim grefhnikam
v  raju in potem njihovim grefhnim mlajfhem
je odrefhenika obljubil, ki bo greh s vlimi nje¬
govimi shaloftnimi pofledki ispral in fhe fmert
premagal.“

Barlaham je dalje pripovedoval, d^ fo fe
ljudje na semlji filno saredili, de fo pa vfi she

40

od mladofti le k hudimu nagnjeni Lili in po
tem le sheljeli; de jih je Bog po nahoshnim
Noetu opominjal, fe poboljfhati, zhe ne jih bo
vfe v velikim potopu konzhal; de je Bog Noetu
velil barko sidati, Tebe in Tvojo drushino otet,
pa de ljudje napovedovavza pravizhnolli nifo po-
flufhali in fo v nepravizhnolli, grehu in hudo¬
biji oftali, de je Noe v barko ftopil. Popifal
je po tem Barlaham, kako Te je nebo potamni-
lo, kako je desh s zurkama ftrafhno lil, kako
fo nesmerljive povodnji semljo pokrivale, popi¬
fal je, kaka flrahota in tarnanje je med ljudmi
bilo in kako fo fe na drevje in vifoke gore re-
fhiti hotli ; pa kako je voda smiraj vifhej in vi-
fhej narafhala, vifoko zhes temena naj vifozhe-
jih gora in kako fo vfi ljudje potonili. „Pofled-
nizh“ — je rekel Barlaham—„fe je nebo rasjaf-
nilo in voda je vpadla. Barka je na neki gori
obftala. Noe s fvojimi je ftopil is barke in opra¬
vil je sa fvoje zhudno otenje nar Vifhimu hvalen
dar, in Bog je s Noetarn, njegovimi finovi in
mlajfhi saveso prijasnofti ftoril in v vezhen fpo-
min te savese je med oblake mavrizo djal.“

Kraljizh je djal globoko sdihaje: „Grosno
je , kako ljudje s fvojo hudobnoftjo tako rekozh
Boga filijo, de jim take ftrafhne kasni naklone.
Prav vefelo je pa, de fe je Bog njemu pokor¬
nim tako polniga ljubesni in prijasnolli fkasal.
Tako fkufheni ljudje fo mende vunder le hudo¬
bijo zherliii in saveso, ktero je Bog s njim
fklenil varvali.“

Barlaham je dalje pripovedoval, kako fo fe
ljudje po obzhinfkim potopu sopet saredili ino
fe v želih narodih po semlji rasmikati sazheli,
kako fo pa od dne do dne Boga posabljevali in

41

fi zlo malike delali ter jih molili, kako je Bog
nar boljega mosha tiftiga zhafa, Abrahama po
imenu , ki je fhe v njega veroval, in mu po¬
koren bil, fi svolil po njem in njegovih mlaj-
fhih vero v edino praviga Boga in up v obljub-
ljeniga odrefhenika med ljudmi obvarovat. Bog
je Abrahama — je Barlaham dalje govoril — v
deshelo peljal, kjer fe je mleko in med zedil.
„Hodi pred meno in bodi popoln 1 “  mu je re¬
kel Bog. „Mnoshil, kakor svesde na nebu, bom
tvoje otroke — in po nekom tvojih mlajfhev bo¬
do odobroteni vfi narodi na semlji. 44

Bog je to obljubo Abrahamovimu finu, po-
boshnimu Isaku, ponovil. Abrahamovimu umi¬
ku , Jakobu , kteriga fo tudi Israela imenovali,
in ki je dvanajft finov imel, je Bog rasodel, de
fe bodo po enim teh dvanajft finov, Judu, v
prihodnih zhafih kralji rodili. Oblubil mu je
Bog :  „Kraljevniza nebo prifhla od Juda, ne voj-
vodfka paliza od njegovih mlajfhev, dokler ga
ne bo tiftiga, ki ima poflan priti in ki bodo
va-nj narodi upali. 44

Barlaham je popifal, kako je Abraham po
paftirfko shivezh pod fholori prebival; kako je
poln fhpofhtovanja boshjiga pri fvojim fhotoru
ftltar fosidal smiraj pripravljen, is ljubesni do
Boga tudi nar vezhi teshave prenefti; kako je
Abraham mirno priljudno in poln ljubesni s vfi-
n fi ljudmi shivel; kako je Bog obilno Abrahama
oblagodaril, de je imel mnoshizo hlapzov in
dekel in velike zhede velbljudov, govedine m
drobnize in de je tako obogatil, kakor je le
kdaj kaki knes bil bogat; kako fta Isak in Jakob
Abrahama nafledovala, kako fe jima je Bog ra¬
sodel in prijasno snjima ravnal kako fta v saupu

42

na Boga smeraj mirniga in vefeliga Terza shive-
la, in kako fta Te na tem Tvetu le goftazlia in
plujza miflila in Tvoje hrepenenje in tipanje na
kolje shivlenje v nebeThkim otzheftvu fta vila.

Kraljizhu To profte Thege- in pohlevno shiv¬
lenje tih poboshnih mosh in njihova priljudna
hoja s Bogam prav dopadle in rekel je, de bi
raj v taki lopi shivel, kakor v taki lepoti dvora
v kraljevim gradu.

Sgodba Joshefa je kraljizhu zlo dobro do-
padla. Ganen je poflufhal, kako To ljube Tanje
od Tnopov in od lune in od enajftih svesd, kte-
re To Te JosheTu priklanjale, njegovo prihodno
velikofl pomenile, kako To ga njegovi bratje sa-
vidavThi mu v rupo vergli; ga Tushniga v Egipt
prodali in kako je tam, ako ravno po nedolsh-
nim , kakor hudodelnik v jezho sapert bil; kako
je kralju Tanje od Tedmih bremenitih in Tedmih
glulih klaTev rasloshil in Tedem rodovitnih in
Tedem let dragine prerokoval in s modrim oTno-
vanjem vTo deshelo od lakote reThel in kraljevo
Tlavo doTegel. Sville Tolse To tekle po zvetezhim
oblizbju kraljizha, ko je TliThal, de To Te Joshe-
fovi bratje mu vunder priklonjati mogli in ne
Tposnaje ga, mu pred nogami leshezhi ga milo-
fti proTili. Ko jim je pa Joshef odpuftil in Te
jim poln ljubesni Tposnati dal rekozh: „Jes Tim
JosheT! The shive moj ozhe?'■' Prav dopadlo mu
je, de je dobri JosheT Tvojiga ozheta, Tvoje bra¬
te in njihove otroke na EgiptovTko vsel in de
jim je hvaleshni kralj naj lepThi kraj deshele
odlozhil. SoTebno zhudil Te je pa kraljizh nad
p revi d n o lij o Boshjo , ki nam ljudem vTe k pridu
oberniti ve in ki je blagiga mladenzha JosheTa
Tkosi rupo in jezho na kraljevi Tedesh peljal.

43

Barlaham je prifhel sdaj do sgodbe Mojse-
fa. S nevoljo je flifhal kraljizh, de je eden na-
flednih kraljev lsraelze, ki fo sdaj velik narod
Lili, gr osno peklil in k naj terjifhimi fushnimi
opravkam lilil in fhe zlo njihove novo rojene
otrozhizhe moshkiga fpola v voda pometati vka-
sal. Ganen je Lil kraljizh flifhavfhi, kako je
Mojsef v lozhnatim jerbafu od Boga tako pre¬
vidno otet in sa refhenika in vodja ljudftva od¬
ložilen Lil. Sveto pofhtovanje je vnelo ferze kra-
Ijizha pri pripovedi zhudne prikasni gorezhiga
germa, is kteriga je boshji glaf govoril in Mo-
sefu narozheval, Ijudftvo is Egipta peljati v lepo,
daljno deshelo nasaj, kjer le je mleko in med
zedil, in kralju boshjo voljo osnanili, de ima
Ijudftvo ispuftiti. Barlaham je povedal, de kralj
ni tel gofpoda zhes fe fposnati in fe ljudftva u-
fmiliti, de je pa Bog mnogotere v sazhelku maj¬
hne , po tem pa zhe dalje vezhi nadloge Egiptu
naklonil, nesmoshne shivali, shabe in komarje
proti kterim je vfa kraljeva mo zh omagala, kte-
re fo kralja in Ijudftvo nepreftano ftifkale, kako
je pogubljenje nofezha kiiga mnoge veljbljiidov,
govedine, in ovaz vsela, kako fo ftrafhne vre¬
mena s blifkam in trefkam prifhle in kako je
tozha poljfko fadje in drevje pobila, kako fo
vlaki kobiliz vfak selen liftek pojedle, kako je
tako gofta tamota, de zhlovek ni zhloveka vidil,
zel Egigt pokrila in kako je sa tem poflednizh
naj ftrafhneji vfih fhib prifhla in de je o pol-
nozhi vfak pervenez od kraljeviga do lina nar
revnejfhiga delavza umreti mogel: kako je po¬
tem kralj po fvojih flushabnikih Mojsefa na ko¬
lenih profil, s ljudftvam Egipt sapuftili.

u

Josafat, ki je vedno bolj fe zhudijozh poflu-
fhal, je djal: ..Refnizhno, Bog bi fe ne bil mo¬
gel vfigamogozhniga gofpoda semlje in nebef,
vlih Ilvari ter shivlenja in fmerti ljudi, kasnivza
ftifkavzov in refhenika ftifkanih bolj pokasati.“
She bolj pa fe je zhudil kraljizh, ko je flifhal,
de je kralj fvoj fklep, kteriga je she tolikokrat
overgel, sdaj fpet overgel, sa Israelzi s fvojo vojfko,
s kojniki bojnimi vosmi flobno vdaril do rude-
zhiga morja, jih pobit, pa de fo Israelzi s z.hu-
deshem Boshje vligamogozhnolli po fuhim zhes
prifhli, kralj pa s fvojo vojfko v morju poginil.

„Bog je pravizhen!“— je rekel kraljizh, —
„Kakor fo kralj in njegovi Egiptzhani fantizhke
Israelzov potopili, tako fe jim je sdaj tudi godilo.“

Pofebno je pa fhe opomnil Barlaham, de
fo Israelzi, ki nifo nizh nadlog Egiptzhanov ter-
peli, v nozhi, ko fo bili is Egiptovfke fushnolli
refheni, jagnje saklati in s jagnjetovo kervjo
hifhne vrata sasnamnjali mogli. ,,To“'—-je djal
Barlaham — „je nekaj pofebniga pomenilo, in v
fledezhih sgodbah bom fpet na to prifhel.“

Barlaham je po tem govoril od popotova¬
nja Israelzov v piifti, fuhi pufhavi, od kruha,
ki ga jim je Bog is nebef dal, od mersle fluden-
zhine, ktero je kopernezhimu ljudltvu is fuhe
fkale dal, in pofebno od pollave, od defetih sa-
poved, ktere je Bog Israelzam s finajfke gore
prav mogozhno s blifkam in gromenjem osnanoval.

Na sakona dajanje je kraljizh nar bolj pa¬
sih Defet sapovdi li je sopet povedati rekel,
ter djal: „Tako fo mi umevne, tako fo kratke,
pa vunder dobre, de li boljih kar mifliti ne
morem. Perve tri uzhejo fposnanje vere v Bo¬
ga, nehinavfko zhaftenje Boga, ozhitno flushbo

Bosb j o, bres klere nobeno kraljeftvo obftati ne-
more. Zheterta sapoved, fpofhlovanje ftarfhev,
ni nizh majn vashna; faj zhe llarfhe fpofhtiije-
mo, tudi Boga fpofhtujemo ; nehvaleshnoft in
neljubesin do ftarfhev bi imele tudi pofvetne
gofpofke kašnati. 44

Druge sapovedi: „Ne ubijaj, ne nezhifto-
vaj, ne kradi, ne prizhaj krivo, ne shelji fvoji-
ga blishniga shene ! 44  fo ljudem, kakorfhni fo
sdaj zhes vfe potrebne. Te sapovedujejo, kar Te
v dobro ofnovanim deshelftvu na tanko fpolnovati
mora. Varnoft shivlenja, ozliitna framoshljivoft
in pofhtenoft, varnoft premoshenja, sveftoba,
vera, fvetoft sakona. Kako frezhna bi bila de-
shela, kjer bi fe te sapovdi povfodi fpolnovale! 44

Barlaham je sdaj fhe prasnovanje flushbe
boshje popifal, ktero je Bog po Mojsefu, vfno-
val, de bi fe savesa, ktero je Bog s israelfkim
ljudftvam ftoril, smiraj obvarovala. Barlaham
je popifal bogato s slatam olepfhano fkrinjo mi¬
ru in fprave, v kteri fo bile sakonfke tablje fprav-
ljene 5 slata dva Kerubima, ki fta v molijozhi
poftavi na nji klezhala in s rasproftrenimi perd-
tami kraj kasala, kjer je Mojsef v zhafih glaf
boshji flifhal; veliki, krafni s pifanimi pertmi
prekriti fhotor, fnidniza imenovan, v kteri je
fkrinja miru in fprave in freberni fvezhnik s
fedmemi rogli in slati kadivni altar bil, veliki
bronzheni altar pred fhotoram, na kterim je
vikfhi duhoven v prasnizhnim oblazhilu sbgavne
dari daroval.

To je krajjizhu prav dopadlo. „Mi mef-
nati ljudje moramo kaj vidljiviga imeti 44  •— je
djal — „de naf nevidljivih, boshjih rezili opo¬
minja. In zhe Boga le v refnizi molimo , naf

4G

she ferze opominja, notrajno zhaftenje tudi s
djanjem vredno pokasati.“

„Israelfka flushba boshja“ — je djal Barla-
liam — „ni kila farno lepa in polna povsdigova-
nja k Bogu she farna na febi; darovi, altar in
duhoven fo kili podobe in snamenja, prihodni-
ga, nefkonzhno vezhiga in fvetejfhiga daru, kar
bdfh, dx-agi kraljizh, posneje svedih 4 *

Kar je Barlaham is sgodovfhine kraljev pri¬
povedoval, je kraljizh, feterimu je bilo famimu
kralju biti, s ponovljeno pasjjivoftjo poflufhal.
Shalilo ga je, de je koj perviga teh kraljev, kra¬
lja Savla, njegova vifokoit in mozh prefherniga,
lilniga in nepravizhniga naredila, in de je
savolj tega po Boshji pravizhni naklomki ob
kraljeltvo in shivljenje prifhel. „Nad njim fe
zhem isgledovati! je rekel kraljizh, „nad ljubim
paftirzhkam Davidam, kteriga je Bog od drob-
nize na kraljevi fedesh poklizal, ki je fovrashni-
ga velikana premagal. Nad poboshnim, unetim
pevzam, ki je v fvetih pefmih boshjo flavo fpe-
val in velizhanftvo prihodniga odrefhenika osna-
noval, je imel veliko vefelje in djal je: „Ko bi
te hvalne fpeve tudi moje ljudftvo kdaj fpevalo !’ 4

Salomona modri pregovori , kterih mu je
Barlaham nektere povedal, fo mu zlo dopadli
in fklenil je, fvoje shivlenje po njih ravnati 5
nad krafnim tempeljnovim sidanjem fe je savsel,
in rekel je, de ki tudi jes kadaj v Han prifhel
Najvifhimu tako lep tempelj sidati!

S shaloftjo je Barlaham sdaj tudi povedal,
de Salomonovi fin, kralj Roboam, karih mod¬
rih fvetovavzov fvojiga ozheta vezli ni poflu¬
fhal, temozh de fe je le po nepremifhljenim
fvetovanju mladih mosh, ki fo s njim odraftli

47

ravnal in de je s fvbjo ofhabnoftjo in bedaftim
vedenjem ljudftvo soper febe fkvifhkil, de je ve¬
zivi del ljudftva od njega odpadel in il fvojiga
kralja svoljil $ de 11 a od ti Iti ga zhafa tlva kralja
ljudftvo vladala, kterih nafledniki fo v zhali prav
hudobni bili, med feboj fe vojfkovali in deshelo
s kervavimi vojfkami ftifkali; de tilli del ljudftva,
ki je odpadel, s fvojim kraljem vezli ni tem-
peljna obifkoval in sato odivjal, in sopet v ma-
likvanje sabredil; de je ljudftvo savolj punta,
savolj bogaposabljivofti in rasusdanja neisrezliene
nadloge terpelo.

,,V tazih shaloftnih zhalih,“ je rekel Barla-
ham, je Bog moshe poflal, ktere je rasfvetlil,
pogumne ftoril in s fvojim duham pokrcpzhal,
de bi ljudem in kraljem m ožimo in na tanko
refnizo osnanovali. Preroke je poflal. Kakor
je Bog po Mojsefu ljudftvu fvoje sapovedi osna-
noval, tako ga je po prerokih k fpolnovanju
njih opominjal. Kakor je Mojsef ljudftvo v edi¬
no praviga Boga vervati ter mu pokorniga bili
uzliil, tako fo bili preroki poflani, ljudftvo k
zliaftenju Boga, in k pokorfhini proti njemu
sopet napeljevati. 44

„Med temi preroki je bil Elija od naj ve-
zhih, in tako rekdzhe, drugi Mojsef. Kakor
fe je Bog, ki je nebo in semljo vftvaril, v Moj-
sefovih zhalih v velizih zhudesliih Gofpoda nebef
in semlje fkasal, tako fe je Judi ob zhafu Elija
godilo. Po bdshjim povelju je Elija kralju in
ljudftvu osnanil: „Kakor shivi Gofpod, pred
kterim ftojim. Ne deshja ne bo , ne rofe te le¬
ta , dokler ne rezhem. 44  In do tiftiga dne ni
kapljize ne deshja ne rofe od neba padlo; in
na semlji fo jele polja, fenosheti in drevefa vfah-

48

vati. Huda dragi na je vrtala. Veliko ljudi je
lakoti umerlo; tudi shivina je skopernela, ker
ni vezla trava raftla, ker fo viri in potoki vfdi-
nili. Ko je ta revfhina tri leta in fheft mefzev
terpela in ko fe je terdovratno ljndftvo omezhilo
in po Bogu sopet prafhalo, je Elija Bogii daro¬
val in ogenj is nebef je dar posherel in vfe ljud-
ftvo, ki je malikam flushilo , fe je fpet k edino-
pravimu Bogu vernilo, in v molitvi je padlo na
oblizhje. — Deshvalo je fpet in rodovitni zhali
fo prifhli.

„Is tega tudi previdim £<  — je rekel kraljizh —
,,zhimu fo nadloge na fvetu, kterih nikolj ni/im
mogel s boshjo modroftjo in dobrolljivoftjo sedi-
niti. Vfe naravfke nadloge, ktere fe nam proti
modri ofnovi narave sdijo, fo po boshjim naj
modrejfhim in miloftnejfhim namenu fredftva zhlo-
vefhkiga pobolfhanja.“

Barlaham je djal dalje: „Preroki pa nifo
farno ljudftva v veri v Boga poduzhiti imeli;
kakor Mojsef, ki je bosbje obljube odrefbenika
svefto sapifal, tako fo tudi oni ljudftvo v prihod-
niga odrefhenika upati uzhili, kteriga bo Bog
k- svelizhanju ljudi poflal. Vli fo od njega pri-
zbovali. S ponishnim fpofhlovanjem, vifoko ra-
doftjo in fveftim saupanjem fo od njega govorili.
Zliudodelza, boshjiga isvoljenza fo ga imenovali,
fvetnika fvetnikov; masiljenza gofpodoviga; go-
fpoda nam daniga v pravizo; oblagrovavza in od¬
refhenika zhlovefbkiga rodu; knesa miru, ki bo
ljudem vezhni mir prinefel; velikiga kralja, ki
fe bo is Davidoviga rodu rodil, zhigar kraljeftvo
fe bo po vli m fvetu rasfhiralo, in vekomej ter-
pelo, kterimu fe bodo fhe vli narodi semlje pod-
vergli in pred kteriga bodo fhe vli posemljfki

49

kralji poklekovali; finu narvikfhiga, Boga mozh-
niga, Bog s-njami.“

„Prerokovali fo pa tudi, de mu ho veliko
terpeti, de bi ljudi odrefhil, de ga bodo kakor
jagnje v mefarnizo peljali, in de bo shivlenje
daroval, dar fprave sa grehe fveta.“

Od shelenja, sdaj od refhenika kaj flifhati,
je Josafat gorel. Pa folnze je she nifko bilo in
lenze gora fo fe she zhes doline daljezh poteg¬
nile. Barlaham je tedaj rekel: ,,Danaf je dovolj!
Odloga ti sdaj dam, dragi kraljizh, (6, kar fi
flifhal premifhljevati. Jutro sgodaj, ako Bog
zhe, bofh dalje flifhal, kaj je tebi in vfim lju¬
dem svelizhanje.“ S unetim ferzam fe je kraljizh
naboshnimu moshu sahvalil sa pridobljeno pod-
uzhenje in komaj je prihodno jutro prizhakoval.

Deveto poglavje.

Barlaham dalje pripoveduje.

Ko fe je sor napozhil in daniza v naj lep-
fhi fvitlobi na zhiftojafnim nebu fvetila, fe je
Barlaham fpet v vert podal. Sakaj pod milim
nebam mu je ferze loshej bilo, kakor med osid-
jem kake hifhe ali zlo narkrafnejfhiga dvora, ki
je vunder le fenza lepote nebef ino semlje, fla-
bo delo zhlovefhkih rok. Tudi kraljizh fe ni
dal Barlahamu dolgo zhakati, in profil ga je
fvojo pripoved: dalje praviti.

„S radoftjo“—je djal Barlaham — „govorim
s teboj od zlo dalje lepfhiga rasodenja boshjiga.
Dobro fi ftoril na to pasivfhi, kar fim ti dofle

4

50

pravil. Sladkima mraku le je Lilo to enako ,
ki sdaj ta vert rasfvitljuje, miflim pa, de bo
Bog tudi v tvojim ferzu danizo ushgal in tvoji
dufhi fvitli dan boril / 4

Dalje je Barlaham pripovedoval in njegove
pripovedi sapopadek je Lil ta. ,,Ko fe je zhaf
isfhel, kteriga je Bog v fvojim modrim fklepu
odlozhil, je fvojiga, zhes vfe ljuLiga lina na fvet
poflal. Sin Boshji fam fe je pozhlovezhil, de
bi ljudi od,refhil od greha, revfhine, frnerti.
Maria nar pohlevnejfhi, najzhifteji deviza je Li¬
la njegova mati isvoljena. She pred njegovim
rdjftvam je Angelj Boshji velil ga Jesufa, to je
odrefhenika imenovati . 44  „Sakaj on bo 44  — je An¬
gelj rekel — „fvdjc ljudftvo od greha otel. Ravno
tako ga je Angelj Kriftufa masiljenza Gofpodovi-
ga imenoval, kteriga je Bog vezhniga vikfhiga
duhovna in fvetiga kralja ljudi odlozhil . 44

„Jesuf Kriftuf, fin Boshji fe je v naj vezhi rev-
fhini in. polilevnofli rodil. She v njegovim rojftvu
bi fe bilo vediti imelo, de vfa vifokdft fveta v bosh-
jih ozhehnizhne velja. Boshje dete je moglo, ker bo-
Ijiga prollorabilo ni, v jaflih nekiga hleva leshati . 44

,,Pa Bog je fvojiga lina pofebno obzhaftil ,
memo kteriga je vfe velizlianftvo pofvetnih kra¬
ljev le fenza. Neisfhteto veliko Angeljev Bosh-
jih je is nehef prifhlo; Boga v nebelih fo flavi-
li in frczho fo ljudem na semlji vofhili; mir fo
jim osnanovali, kteriga fo po grehu sgubili in
kteriga bi sdaj vli, ki fo dobre volje, dobiti ime¬
li. Naboshni paftirzi, kterim fo fe Angelji po-
kasali, fo k jaflam hiteli, s nepopifljivo radolljo
fo boshje dete vgledali in hvalili flavezlii Boga . 44

Modri moshje kraljeve rodovine fo prifhli,
od zliudne svesde peljani is daljnih krajev, novo-

51

rojeniga kralja molit, in darove in saklade fvoje
deshele fo mu prinefli. Ko je mati fvoje dete
v tempeljnu Bogu darovala, je prifhel od bosh-
jiga duha pripeljan Simeon, fvet llarzhek, je
lposnal dete prizhakovaniga odrefhenika in luzh
in svelizhanje fveta ga je imenoval."

„0 kako ljub in lep je sazhetik sgodbe od
Jesufa! — je rekel kraljizh in roke je fklenil.
Paftirzhek pri jaflih hi tel hiti! Ko hi hil takrat
shivel, hi hil s tihimi modrimi vfe fvoje saklade
hoshjimu detu daroval. Kako me befede Sime¬
ona s vefele in potolasliijo!' Luzh in svelizhanje
Ila ravno to , po komer moja duflia hrepeni."

„Jesuf Kriftuf, fin Boshji, je refnizhno ljuzh
fveta! — je rekel Barlaham, —ljudi je s fvojim
ukani rasfvetlil. Bog fam ga je ljudem uzhenika
pokasal. Pokasal ga je na neki gori v nehefhki
fvitlobi. Mojsef in Elija, ktera Ila she pred Ito-
letji naj fvetejfhi flusliahnika hoshja k ozhakam
fe vernila, Ita fe sraven Jesufa v povelizhani po¬
dobi prikasala, in glaf fe je is nehef flifhal:
„Ta je moj tjubi fin; njega poflufhajte!"

„Jesuf je vfo deshelo obhodil in v vlih me-
jftih in tergih je uzliil, pod milim neham in v
Tempeljnu. „Sakaj, sa to lim prifhel," je rekel.

„Uzhil naf je: de je Bog vligamogozhni
gofpod nehef in semlje , nafh ljubi ozlie in mi
ljudje imamo vli njegovi otrozi hiti. iNjega ima¬
mo zhes vfe in med feboj fe pa kakor farni fe-
he ljubili. Vef fvet, ki ga vidimo , nam je po¬
kasal v prijasnejfhi fvitlobi in uzliil naf je v
njem Boshjo ljubesen gledati: Boshje je folnze,
ki zhes vfe ljudi, dobre in hudobne, iside , nje¬
gov je dčsh, ki nafhe polja in verte pofhkropi
in flori, de selenijo in zvetejo. Ptize v sraku

4 *

52

preshivi; zvetlize na polju lepfhi kakor po kra¬
ljevo oblazhi. Zhes vfe fvoje ftvari je pa zlilo-
veka povsdignil. Ljudje ga fmejo ozheta imeno¬
vati in njemu imajo podobni bili. „Bodile po-
polnama, je rekel Jesuf Kriftuf, kakor je vafh
ozhe nebefhki popolnama!“

..Kako me mifel povsdigne,“ — je djal vef
radoften Josafat — ,,de je Bog, vligamogozhni
Gofpod nebef ino semlje ozhe viih ljudi! Ko bi
bil Jesuf Kriftuf, farno to veliko veliko refnizo uzhil,
koliko nefkonzhno hvaleshnoft bi mi bili she dol-
slini! Kdo bi fe ne prisadeval, tako popolnama
biti, kakor otrokam boshjim gre. De je zhlovek
otrok boshji, mu je vezhi flava, kakor krona. u

„Pa Jesuf ni farno s befedami uzhil“ — je
rekel Barlaham, ,,ampak tudi s djanjem. V  vlim,
kar koli je delal in uzhil, je bil isgled naj zhi-
llejfhi fvetofti. V vlih fvojih djanjih je pokasal,
kako imajo refnizhno dobri ljudje, nad kterimi
Bog fvoje dopadajenje imeti more, miflili in fe
obnafhati. Pobleuniga in krotkiga ferza je bil;
miloften, ufmilen in dobrodelen. V vlim fvojim
terplenju, ktero je is ljubesni do ljudi nafe vsel,
je bil sgol poterpeshljivoft; pripravljen je bil,
zlo fvoje shivlenje sa ljudi dati. Voljo fvojiga
ozheta v nebelih fpolniti, n^u je nar bolj k fer-
zu fhlo. Zelo njegovo shivlenje je bilb vedno
povelizhevanjeBosbje vedna dobredeljnoftljudem.“
Pofamesne isglede je Barlaham povedal. Jo¬
safat je imel nad njimi veliko dopadajenje in
globoko ganen, je djal: „Kako lep, kako shiv
isgled je Jesuf! Zhe smiraj le navadne, vfakdan-
fke ljudi okrog febe vidimo, fe lahko dofti do¬
bre miflimo, bres fkerbi; fe poboljfhati. Shiv¬
lenje Jesufov naj mi bo, de tako rezhem fvillo

55

ogledalo, v kteriga zhem pridno gledati, de bom
njegovi podobi podoben.“

„Jesuf Kriftuf“— je rekel Barlaham dalje —
,,je svelizhanje fveta. Tiftiga fe je fkasal, kte¬
riga je Bog poflal, naj vezhi dufhno rano lju¬
di , greh , sazelit in vlo fhkodo, klero je greli
ljudem na telefu in na dufhi naredil, popravit.
Sdravnika rasusdane zhlovefhke narave fe je fkasal.“

S eno befedo, s enim migljejam je ftoril,
de fo flepi vidili, gluhi flifhali, kruljevi hodili;
gobove je ozhifhal in grosno popazhenim je so¬
pel zhlovefhko podobo dal. She zlo mertve je
sopet oshivljal. Tukaj je detu, ki je ravno umer-
lo, rekel: „Dekliza, rezhem ti, vftani!“ tam mla-
denzhu kteriga fo she na lefu k sagrebu nefli:
„Mladenezh vrtani 1“ in vrtala rta; fhe mertvi-
mu, ki je she v grobu trohneti jel, je rekel;
„Pridi vim!‘ £  in prifhel je vim.

Zhudopolne dela Jesufove fo Josafata, ki je
zhes mnogotere zhlovefhke flabofti, zhes fmert
in trohljivoft vef shaloften bil, prav rasvefelile.“
„Ref je‘ £  — je djal — „nizh bolj vefeliga fi ne-
morem mifliti, kakor de je Jesuf sdravje in shiv-
lenje okrog febe rasfhirjal, vfako revfhino kon-
zhal in fhe fmerti sapovedoval. Prav ozhitno
je pokasal, de ima mozh ljudi sopet v frezhni
ftan poftaviti, v kterim fo pred greham v raju
shiveli.‘‘

„Te telefne dobrdte“ —je djal Barlaham —
„je pa fhe is vikfhiga namena fkasoval; pokasal
je Jesuf, de zhe snjimi zhlovefhki dufhi poma¬
gati. Prifhel je, de bi ljudi, ki fo na dufhi sa
refnizo flepi in gluhi in sa dobro kruljevi, v
klerih fe je Boshja podoba sbrifala, ki fo v gre-

54

hu vmerli, v novizh prellvaril. Tiflim, ki va-nj
verjejo, on pravo duflino shivlenje daje. ££

„Ker je greh najvezhi slo, ja korenina vfo
zhlovefhke revfhine je Jesuf tako rekozhe to
korenino is-Tekal. On, lin Boshji, ki fe je is
ljubesni do ljudi pozhlovezhil in fe nar rajfhi
Pinu zhloveka imenoval, je s befedami in s da-
njem pokasal, de je na ta Ivet prifhel, ljudi od
greha odrefhit, dolg in kasen greha isbrifali in
ljudem primožili, de hi 'Cveti in svelizhani bili. ££
„Sin zhlovekov ££  — je djal — je prifhel ifkat, in
svelizhat, kar je bilo sgubljeniga. ££  Koj v sa-
zlietku fvojiga uzhenja je ljudi 'opominjal: »De¬
lajte pokoro in fpreohernite fe! ££ . Vli ljudje, ki
pod shelesnim jarmam greha koperne in ktere
njegova tesha tlazhi, je k fehi povabil: „Pridite
1< meni vli, kteri fe trudite in fte ohtesheni, in
jes vaf bom poshivel: Vsemite moj jarm, ker
jes iim krotak in is ferza ponishen in hote po¬
koj nafhli fvojim dufliem. Moj jarm namrezh
je fladek in moje breme jo lahko. ££  Odpuftil
je tifdm, ki fo va-nj vervali in sgrevani k nje¬
mu prifhli, grehe. Pokasat, de ima oblaft grehe
odpufhati in njihove mtfledke shrifati, je rekel
nekimu zhloveku, ki fe je fkosi Tvoje grehe rev-
niga in hromoviga na fvoji poltlji k njemu nelli
dal: „Odpufheni fo ti tvoji grehi; vftani, vsemi
pofbljo Tvojo in pojdi na fvoj dom. ££  In v tifti
hipi je mosh vftal ter na dufhi in telefu osdrav-
Ijen, Boga hvalezhi na dom fhel.“

„Jesuf je od vlili vero terjal; sagotovil je,
de ljudje v veri na-nj vfe saderge v dobrim,
vfo mozh greha in hudobije premagati morejo.
On daje vernim mozh k temu. ££

55

„Refnizhno je rekel v priliki, ako imate
vero, kakor senofovo serno, porezhete ti gori:
„Poftavi fe od todi tje, in fe bo prebavila, in
nizh vam ne bode nemogozhe. Ta vera je pa
luzh nebefhka, dar boshji. Jesuf Krilluf je fam
djal: To je ravnanje Boga de na-nj verjele,
kteriga je poflal.“

„De bi grefhnim ljudem od fvetiga pravizh-
niga Boga, ki vfe grehe zherti in bres kasni pu-
ftili nemore; odpufhanje dofegel in jim mozh;
ktera jim boshja podoba ponovi, pridobil, je
Jesuf Krilluf, lin Boshji, po boshjim neisvedlji-
vim fklepu in is nefkonzhne ljubesni do ljudi ve¬
liko terpljenje na fe vsel. Kakor jagnje fe je
hotel v dar dati, de bi grehe fveta opral in lju¬
di s Bogam fpravil. Tako fo preroki osnanovali.
To je she jagnje pomenilo, ktero fo Israelzi sve-
zher pred odhodam is Egipta saklali in is kte¬
riga kervjo fo vrata fvojiga llanovanja sasnamo-
vali, kakor jim je Bog po Mojsefu vkasal. In
vfako leto fo mogli jagnje saklali, velikonozhno
jagnje fe je imenovalo ne farno v hvaleshen fpo-
min zhudniga olenja is egiptovfke fushnofti, te-
mozh tudi de bi prihodniga odrcfhenika pome¬
nilo, ki bo ljudi is veliko Ilrafhnejfhi fushnofti
greha refhil, in kakor nedolshno, krotko dariv-
no jagnje, fvoje shivlenje daroval. On fam je
rekel, fvoje telo bo dal in fvojo kri bo prelil
v odpufhanje grehov.“ ,

S fveto poboslinoftjo in ganenjem je Barla-
ham potem pripovedoval, kako je Jesuf Krilluf
pofledni vezlier, kadar je s fvojmi Apoftelni vc-
likonozhno jagnje jedel, fvete fkrivnofti fvojiga
telefa in kervi poftavil, de bi fadu njegoviga
odrefhenja deleshni bili.

56

„Pri ti poTledni vezherji 44  — je djal Barla-
ham — je dal JesuT Tvojim uzhenzam sapoved:
„Ljubite Te med Teboj, kakor Tim vaT jes ljubil.
Nihzhe nemore vezhi ljubesni imeti, kakor de
Tvoje shivlenje sa Tvoje prijatle da. 44  In tako je
sa naT Tvoje shivlenje dal! Bog je tako naklonil,
de je bil JesuT isdan v roke greThnikov. Ti To ga
po nozhi v vertu na oljTki gori, kjer je molil,
vjeli, s vesmi svesali, bizhali, in mu, kralju
nebeT ino semlje, sanizhvaje ternjevo krono na
glavo djali in perbili To ga na krish. On pa je
molil sa Tvoje morivze: „Ozhe, odpufti jim, Taj
ne vejo, kaj delajo!“ VeT po otrozhje pokoren
Tvojimu ozhetu, neisrezheno miloften ljudem, je
terpel in kri prelil. On, ki je klizati mogel:
„Dopolnjeno je!“

Tukaj je omolknil Barlaham v tihi molitvi.
JosaTat pa Te ni mogel isdershati: „0h nad tem
Te mi je zhes vTe zhuditi, de je on, nad kteriga
rojftvam To Te angelji radovali, on ki Te je na
gori v taki mogozhnolli prikasal in nad kterim
Te je glaT Boshji is nebeT TliThal: „Tu je moj
ljubi Tin!" 4  de je on sdaj na krishu v taki Tra-
moti tako kervavo umeri! In tako rasmeTarjen
je is ljubesni do ljudi umeri! O, ne morem is-
rezhi, kaj obzhutim! VTe moje Terze gori v lju¬
besni do JesuTa. ' Moliti le ga samorem — in Te
mu sahvaliti sa vTe, kar je od jaflih do krisha
sa naT ljudi lloril in terpel 1 “

„ReT je“ — je rekel Barlaham— in nad nje¬
govimi jaTli in nad njegovim krishem bi Te
imelo napiTati: ? ,Bog je Tvet tako ljubil, de je
dal Tvojiga edinorojeniga Tinu, de kdor koli va-nj
veruje, Te ne pogubi, temozh ima vezhno shiv¬
lenje. 44  JosaTat je roke Tklenil in proti nebu v

57

molitvi pogledal. „Pa kaj fe je dalje sgodilo ?“
— je vprafhal zhes nekoliko. — „S fmertjo Jesu-
fovo fhe ni mogla Jesufova sgodba konzhana biti!“

Barlaham je odgovoril: „Truplo Jesufovo
je bilo f krisha fneto in v grob polosheno. Pa
sdaj fe je Jesuf naj mogozhneje premagavza
fmerti pokasal. She v fvojim shivlenju na semlji
je rekel, ko je tiftiga mertviga is groba poklizal:
Jes Jim vftajenje in shivlenje.“

„Sdaj pa je lam od fmerti vilal in shiv,
premagovavez fmerti grob sapuftil, fe je fvojim
uzhenzam shiviga in povelizhaniga pokasal in
jih tako ozhitno od shivlenja unftran groba pre-
prizhal.“

,,Smerti, raslozhenje dufhe in telefa, mi fi-
zer ne moremo vediti. Pa Jesuf je fmert flad-
kimu fpanju prilizhil. „Kdor moje befede po-
flufha,“—je rekel— in v tiftiga verje, kteri
me je poflal, je fkosi fmert v shivlenje prifhel.
Kdor fe po moji befedi ravna, fmerti vezhno
ne bo vidil.“

„Pa ne farno dufha bo po zbafni fmerti fhe
shivela, kakor nad Mojsefam in Elijam vidimo,
ktere je Bog she davno is tega fvela vsel, in ki
fta na gori fpremenjena v rasfvitlenih podobah
pri Jesufu bila. Tudi telo zhloveka, ako ravno
bo v semljo sakopano ftrohnelo, bode vftalo in
s lepfhi podobo semljo sapuftilo. Tako fe tu¬
kaj godi po lepi priliki Jesufovi, kakor s pfhe-
nizhnim sernam ali bodi s kterim koli sernam,
ktero v semljo vfejano strohni in lep kvaf ali
lepa zvetliza sdpet is semlje pride.“

„0 Bogu bodi hvala in hvaleshnoft 1 “  — je
rekel Josafat. — Teshek kamen fe mi od ferza
odvali. Smert mi je bila doflej najflrafhneji,

58

kar fim Ti mifliti mogel. S<laj pa lahko kres
ftrahu fmert prizhakujem. Sdaj fe ml ni vezh
hres tolashbe in upa od groba drasih prijatlov
verniti. Njemu odrefheniku, premagavzu fmerti
hodi hvala in hvaleshnoft!“

„Po vftajenju ££  — je dalje Barlaham pripo¬
vedoval — „ie Jesuf fhe 4o dni med Tvojimi u-
zhenzi preshivel in od Boshjiga kraljeftva je s
njimi govoril. She enkrat jim je fvetiga duha
obljubil, duha refnize, od kteriga jim je she
pred fmertjo rekel: „Sveti duh, kteriga bo po-
flal ozhe v mojim imenu vaf bo vzhil vfe in
vaf bo vliga opomnil, kar koli Tim vam rekel.“
Preden je Jesuf semljo sapuflil, je fhe enkrat
Tvoje uzhenze na eni gori sl)ral in med njimi
ftoje jim je rekel: „Dana mi je vfa oblaft v ne¬
belih in na semlji. Torej pojdite in uzhite vfe
narode in kerfhiijte jih v imenu ozhela in Tina
ino fvetiga duha. Uzhite jih dershati vfe, kar
koli Tim vam sapovedal. In glejte! Jes Tim s
vami vfe dni do konza fvela!‘ £  Potem jih je po-
blagoflovil in pred njihovimi ozhmi fe vsdignil
v nebo in fhel v fvitloft fvojiga ozhe ta. To fvil-
loft je obljubil nekdaj s nami deliti in sagotovil
nam je, de bomo tudi mi tje prifhli kjer je
on , — v nebefa.‘ £

Josafat je shelil, fhe vezh od nehef svediti.
Barlaham je rekel: „Kakor je flepimu nemogo-
zhe lepote tega vidljiviga fveta gledati, tako Ti
nemoremo lepote in fvitldfti uniga fveta ne mi¬
fliti ne. Kar nam je pa Jesuf povedal, je do¬
volj: Tako umevno je, kakor vefelo: „Vafhe
ferze naj fe nepreftrafhi, je, preden fe je v ne-
befa vernil, fvojim uzhenzam rekel: ,,V hifhi
mojiga ozheta je veliko prebivalifh. Grem vam

59

mefto pripravit, bom fpet prifhel in vaf bom
k febi vsel, de bote tudi vi, kjer lim jes. Spet
vaf bom vidil in vafhe ferze fe bo vefelilo in
vafhiga vefelja vam ne bo nihzhe vsel.“

„Mifel na nebefa“ — je rekel Josafat —
„mi ima odfle naj ljubfhi mifel bili. Na tem
fvetu fmo vunder le ptujzi in nimamo nobeniga
ftanovitniga ftanovanja! Vil moramo enkrat od
todi. Kar tu na semlji nafho domovino imenu¬
jemo, nam je le ptuja deshela! Kako fe vefelim,
de imamo fhe lepfhi domovino! O kako dobro
nam bo tam v ozhetovi bifhi, v liifhi ozheta
v nebelih ?“

Barlaham je dalje pravil: „Ko je Jesuf v
nebefa fhel in fo uzhenzi polni hrepenenja to¬
liko zhafa sa njem gledali, de jim ga je megla
sakrila, fta v eni hipi dva Angelja med njimi
flala ter djala: „Ta Jesuf, kteri je bil vset od
vaf v nebo, bo tako prifhel, kakor lle ga vidili
iti v nebo.“

,,Ravno to je Jesuf fam vezhkrat prerokoval:
,,Sin zhlovekovi bo prifhel v fvojim velizhanftvu
fvojiga ozheta s fvojimi Angelji in vfakimu bo
plazhal po njegovih delih.“

Sdaj je Barlaham tudi povedal, de je Jesuf,
kakor je obljubil, fvojim uzhenzam fvetiga du¬
ha poflal, duha refnize, tolashnika, ki je s o-
zhetam in linam eniga bitja.

„Plameni“—je rekel Barlaham -—„ki fo fe
v hifhi, v kteri fo uzhenzi shrani bili, prikasali
in nad glavo vfaziga njih fe vidili, fo jim svu-
najno pokasali, kaj nevidljiva mozh fvetiga duha
v njihovim nolrajnim dela. Njih um je bil od
boshje modrolli rasfvitljen, njih ferze od ljubes-
ni do Boga in do ljudi uneto. Sdaj fhe le fo

60

vfc umeli, kar jih je Jesuf uzhil3 mozh vfe sve¬
tlo fpolnovati, fo v febi zhutili. Polni ferzhno-
fti fo bili in nebefhke tolashbe. Shli fo, kakor
jim je Jesuf sapovedal, po želim fvetu in kakor
boshji porozhniki fo Apofteljni ljudem evangeli,
vefelo osnanilo od Jesufa odrefhenika osnanovali.
Tako fe je sgodilo, de fe je to osnanilo tudi v
nafhi desheli osnanovalo in de fe sdaj tudi os-
nanuje."

Josafat je zhaftitljiviga ftarzhka tako pasljivo,
tako pobdshno poflufhal, de ni ozhi od njega
obernil. Ker je sgodbo od Jesufa sdaj pervi pot fli-
fhal,muje fhe bolj k ferzu fhla. Zhes vfe ga je
pa ljubesen Jesufova do ljudi ganila. „Tudi sa-me £ ,
■— je rekel s folsnimi ozhmi — „je on, fhe pre¬
den lim bil rojen, fvoje shivlenje dal! She pred
naf je ljubil 5 kdo bi mu ljubesni ne vrazhal ?“

„Kar lim ti sdaj, ljubi kraljizh“ — je djal
Barlabam le ob kratkim povedal, bofh v pri-
hodnih dnevih obfhirneje flifhal.“

„Sdaj bova pifane porozhila, ktere fo od
Jesufa Kriftufa do naf prifhle, vkupaj brala in
prisadeval li bom , ti jih rasloshiti. Mnogotere
velike refnize, kterih doflej fhe opomniti nilim
mogel, bofh s zhafama svedel. Pofebno pa bofh
flifhal, kako je Jesuf Kriftuf vfe, ki va-nj veru-
jejt>, v eno obzhino, v eno zerkev sedinil ino
nji vedno osnanovanje fvojiga uka in podelenje
fvetih fkrivnoft sapovedal, de bi vli ljudje pri-
bodnih zhafov, ki va-nj verujejo, ravno tiftiga
svelizhanja deleshni bili, kakor tifti, ki fo ga s
fvojimi ozhmi vidili in va-nj verovali."

„S boshjo pomozhjo bofh fposnal, de vfe,
kar je Jesuf Kriftuf uzhil, naredrl in terpel, od
boshje modrofti in ljubesni kupi; svedil bofh,

61

de je v fvetim evangelju mozh vfe, Id va-nj
verujejo, svelizhati . 44

Barlaham je vrtal j molil, k nebu pogledal
ter Josafatu na tleh blezhezhimu djal: ..Bog vfi-
gamogozhni, bi je ferze tvoje odperel, de te je
njegova liefeda omezhila, on, bi lam raft in tek
dati samore, naj te oblagoflovi in naj bo smi-
raj s teboj, de leme boshje befede tebi in tvoji-
mu ljudftvu ftobrat ftoleri fad obrodi .* 4

Deleto poglavje.

Svejii rob ali f mimik.

Med tem, bo je braljizh Josafat v pogovo¬
rih od nebefhbih rezhi s Barlahamam frezhne
dneve shivel in le ni navelizhati mogel, ga po-
flufhati, je fhel malibvavfbi duhoven, bi je imel
v braljizhevim gradu flushbo, b bralju in djal
mu je: „Kriftjan le je s lashjo, de s sdrasimi
bamni in biferi bupzhuje b braljizhu ubradel in
njegovi saup pridobil, de bi ga briftjana ftoril.
Žele ure, baj fhe, žele dni le menita. Kralji-
zhu lo malo fhe drugi njegovi uzhenibi mar, le
poluhneniga kriftjanfhiga uzhenika svefto poflu-
fha. Pasi tadaj, de tvoj ljubi fin, ta plemeniti
braljizh, ne bode kriftjan, — zhe le she ni!“
Kralj fe je nad to poveftjo hudo rasferdil.
„Kabo prederfno — je upil — bako famovoljno!
Ali nilim vlili osnanovavzov te vere is kraljeftva
isterati ubasal ? Ali nilim vezli teh uzhenibov,
bi fo fe po desheli potikali, ozhitno ob gla¬
vo djati dal, de bi s tem bervavim sgledam

62

druge ftrafhili? Pa vunder fe predersne eden teh
ljudi, ki nafhe Bogove sanizhujejo, zlo k moji¬
ma linu priti in li prisadeva ga od mene, nje-
goviga ozheta, in od vere njegovih in mojih
dedov odverniti! To mi ima prederfnesh s Tvo¬
jim shivlenjem plazhati. Prezaj fe ima truma
mojih vojakov na noge fpraviti, grad oblezhi,
neframniga hudobnesha sgrabiti in v verigah ga
tu fim pripeljati. Tukaj, na glavnim prodoru
mojiga glavniga meda, fe ima na kol privesati
in ozhitno feshgati. Svediti imajo ti ptujzi, kaj
fe pravi, fe meni soperdavljati. Vfe ljuddvo ima
viditi, zhe ga Bog kridjanov refhiti more. 4 *

Zadi, nar dareji fvetovavez kraljev, ki je
ravno sraven njega dal, je mignil malikvavfkimu
duhovnu oddopiti in rekel je kralju: „Moj go-
fpod in kralj neprehiti fe. Snan ti je profti pa
prav modri pregovor: Kdor bolj premifli, ta bolj
fvetje!“ „Ne ravnaj v jesi: to fe nefpodobi zhlo-
veku, fhe manj pa kralju. Vezhkratov Jim ti,
kadar fe ti je jesa unela, shefvetoval, fvoj fklep,
v prihodni dan odloshiti. Smeraj fi bil tako mi¬
li, moj fvet obzhiflati, drugazhe li rezh, kadar
ti je jesa odjenjala, prevdaril in hvalesnen fi mi
bil savolj mojiga dobriga fveta. Poflufhaj me,
pohlevno te prolim, tudi sdaj. Miru, sadovolj-
nodi tvojiga linu velja to, kteriga — fkoraj fe
prederfnem rezhi — tako ferzhno, ifkreno lju¬
bim, kakor Ti, moj gofpod in kralj! She pre-
vezh ti je snano! kako otoshen je she dalj zhafa
tvoj dragi lin Josafat bil. Tvoji modrijani fo fe
sadonj prisadevali ga rasvefeliti. Pa ptuji mosh,
kleri — bodi fi kdor hozhe — dobro tvojimu
linu sheli je to opravilo prevsel, in iii fe , ka¬
kor fim svedel, goljufal. Kraljizh, tvoj ljubi fin,

63

jc sdaj bolj velel in sado voljen , kakor je doflej
bil, prav is ferza je radoflen. Kako bi ga to
skalilo, ko bi njegoviga dobrotnika namell de bi
mu hvaleshen bil — umoriti dal! Golovo ne to,
kar mi je ptujez povedati utegnil in kar gotovo
nizh hudobniga ni — temozh to, kar ti koriti
hozhefh, bi ti v vfe veke ferze fvojiga fmu po-
ptujilo. Odloshi, pohlevno te prolim! fvoje po¬
velje do jutra. “

,,Naj fi bode je rekel kralj —— do folnzhni-
ga is-hoda zhem zhakati. Pa preprizhal fe bofh,
de od fvojiga fklepa ne jenjam. Zhertenje lega
kriftjanfkiga ljudfiva fe je she prevezh v mojimu
ferzu ukorenilo. Kar lim od njih uka flifhal,
fe mi pre neumno in pre bedafto sdi. Pa doki
je! Zbakal bom; jutro dalje.“ ,,Obljubil 6 mi! <f
je rekel Zadi, in fhel je. Is ferza dobro je kra¬
lju vofhil, in fvoja dolshnoll je, je miflil, kakor
je mogozhe ga overati, de hudo ne ravna, pa
prav modro je pri tem pozhel. Sushniga je imel,
ki je bil najsveftejfhi, naj kolji dufha pod fdln-
zam. She pred tremi leti ga je dobrotljivi Zadi
ofvobodil. Sushni je ta dar s folsami v ozheh
prejel, pa ravno tako je fhe milofti profil, debi
fhe dalje flushiti fmel. Tudi v fvdji fvobodi mu
je fhe sadovdljin tako svefto flushil, ko poprej
fushen, in vfe, tudi nar tesheji in nifke dela
je prav vefelo opravljal. Njegovi gofpod, ki je
kriftjanam — ako ravno fhe takrat fam ni krift-
jan bil — dobro sbelil, je dobro vedil, de je ta
fushni fkriven kriftjan. Pa nikoli mu ni tega
ozbital in nizh ni bil nafproten. Tega roba je
sdaj Zadi k Tebi v fvdjo pifarnizo poklizal in re¬
kel mu je: ,,J6na, pojdi na kraijizhev grad.
Hifhnik mi je s jn-ivoljenjcm kraijizhcvim obl ju-

64

bil, mi neke ribize poflati, ktere ima v jeseru
na vertu. V lepoto mi bodo v vodometu na
mojim vertu. Tukaj imafh nektere slate; dafh
jih hifhniku plazhilo njegoviga trudenja. — Sdaj
ti imam pa fhe nekaj drusiga narozhiti, kar pa
nobenimu nimafh ne zherhniti, rasun kraljizhu.
Nihzhe nefme vediti, de imafh^v gradu fhe dru¬
go opravilo, kakor od hifhnika obljubljene ribe
prevseti in fe kraljizhu sa-nje v mojim imenu
sahvaliti. Poflufhaj tadaj vashno narozbilo, ktero
tebi saupam in dobro pasi, kaj bofh kraljizhu
povedati imel.“

Zadi je Jonu befede tega narozbila dvakrat,
trikrat povedal in rekel mu je jih ponoviti, de
bi fe preprizhal, zhe jih je Jona prav v glavo
vtifnil in rekel mu je : ,,Hiti sdaj in dobro opravi“
De bi ribe losheje prinefel, je vsel Jona banko, lefe-
no pofodo fodzhku podobno na herbet in fe je
bres samude na pot napravil, in bres de bi bil
na poldanfko vrozhino v tej desheli porajtal, kjer
ta zhaf ljudje polje in zefte popufte in fenze ifhejo;
je neprenehoma proti kraljizhevim gradu hitel.

Svezher je do gradu prifhel, po hifhniku pra-
fhal, ribe terjal in mu slate ponudfhi djal, de
fe v imenu fvojiga gofpoda kraljizhu sahvaliti
sheli. Hifhnik ga je na vert peljal, kjer je ravno
kraljizh bil.

Kraljizh in Barlaham fta pod eno palmo
fedela ir) Barlaham je ravno lepo sgodbo od sa-
morza, dvornika kraljize kandazefke bral, kleriga
je Filip kerftil. Sushni je nekoliko od kraljizha ob-
ftal, fe po jutrovfki fhegi globoko priklonil in
roke.zhes perf prekrishal. Kraljizh posnajizhi ga,
je vftal, k njemu fhel in Jona mu je, fe sa ribe
sahvalivfhi, rekel: „Zadi moj gofpod, ti da ve-

65

iliti: Pluji mosh pri tehi, tvoj prijatel in uzhe-
nik je v nevarnofti, vjet in umorjen biti. Sker-
bi, de liitro beshi.“

„Kraljizh fe je vllrafhil in fusbnimu imeni¬
ten dar ponudil, kteri ga ni liotel vseli. Vefelje,
ti poftrezhi — je rekel Jona — mi je dovolj veli¬
ko plazhilo. <£

Kraljizh fam ga je v drushinfko isbizo peljal
in vkasal ga pokrepzhati in mu dobro poftrezhi.

Enajfto poglavje.

Josafat kerfhen.

Blagi kraljevi lin fe je s bledim oblizhjcm
k Barlahamu vernil in vef preftrafhen mu je re¬
kel : „0 ljubi uzhenik, kteriga bolj zhiflam in
ljubim, kakor vfe ljudi na fvetul Kralj te zhe
vjeti in umoriti.“

Barfaliam je mirno in bres vfiga ftrahu od¬
govoril : „Bdshja volja naj fe iside! V njegovih
rokah lim ; bres njegove volje fe nemdre ne laf
f moje glave sgubiti. Zhe je pa bdshja volja,
de sdaj umrem fe radujem, fvojo terdno vero v
Njega in njegoviga lina Jcsufa Kriftufa s fvojo
fmertjo pokasati.“

„To je velikoferzhno in lepo, je rekel kra¬
ljizh; pa jes in fhe veliko drusih ljudi te fhe
dalje potrebujemo. She dalj nam morafh luzh
in tolashba bili. Tilli blagi mosh, ki mi je tvojo
nevarnoft skasal, fvetuje urno beg. Bogaj ta fvet;
najbolji je. Nedaj mojimu ozhetu priloshnofli
budodelftva in meni, ki fcm fhe le jel vero

5

CG

fposnavati, neisrezhene bolezhine. Beshi! Jes
pa zhem, o moj drugi Golji ozhe! s teboj be-
shati in fe nikoli vezh od tebe lozbiti. S teboj
zliem v revni kozhizi prebivati; befede tvojih
ub fo mi zbes vfo lepoto in bogabvo kraljevih
dvorov. JNaj bom tvoj lin, ja le tvoj flushabnik.
S teboj zliem shiveti in umreti. ££

„Tega ne, ljubesnivi kraljizh“ — je rekel
Barlaham— „to nebne biti! Bog ti je vezhi po-
kliz vdlozhil! Krono imafh ti enkrat nofili. Sre-

S

zho neisfh.tetih ljudi zhe Bog tebi isrozhiti. Ti
jim nimafh farno neisfhtetih zbafnih dobrot fka-
sati; tudi pomagati jim morafh praviga Boga
fposnati, njegovimu fvetimu uku snafh ti probor
delati, de fe, profto in bres saderge osnanuje.
Tvoj isgled bo tvojim prihodnim podlosbnim
ozliitno kasal, de je kriftufov uk boshji, in kako
krafen fad obrodi. Pod tvojo kraljevo palizo
bodo tiho mirni shiveli v Bogaljubnolli in zhiftdlii. ££

„Bdg daj ! ££  je rekel Josafat. Po tvojim fve-
tu, ljubi ozhe, fe zhem ravnati in obali! Pa
fhe nekaj te imam profiti. She imava zhaf, de
mi horifh. Vojaki mbjiga ozheta pred poldnem
jutro ne morejo do fim priti; nozh je tadaj na-
ji. Poflufhaj tadaj mojo profhnjo! Kribuf, Go-
fpod, je sapovedal osnanovavzam Evangelija ne
farno uzhiti, temozh tudi kerbiti. On fam je
rekel: „Ako kdo ni prerojen is vode in is fveti-
ga Duha, ne more iti v Boshje kraljebvo. ££
Peter je govoril na Binkufhtni prašnik fpokor-
jenim med shranim ljudbvam: „Diijte fe kerbiti
k odpufhanju grehov in fveliga duha bole pre¬
jeli.‘ £  Samdrez, od kteriga fi mi ravno sdaj lepo
sgodbo bral, je Filipu rekel: ,,Glej tu je voda,
kaj mi je fhe v poti, de bi ne bil kerfhen ?“

67

Filip je rekel: „Zhe is zeliga ferza verujefh,
fe fme sgodili.“ Samdrez je odgovoril: „Jes ve¬
rujem , de je Jesuf Kriftuf fin Boshji.“ Tako tu¬
di jes pravim. Zelo moje ferze hrepeni, de hi
mi grehi odpufheni bili, de fe prerodim k vezh-
nimu shivlenju, de ud kerfhanfke vere pofta-
neni. Glej tam je voda, tu verno ferze. Ker-
fti me tadaj!

„Naj bo !“  — je rekel Barlaham; vftal je in
s kraljizhem je k viru fhel. Luna je ravno sa-
fvitila in zhallitljivo podobo fvetiga ftarzhka ob-
fijala, mlado poftavo naboshniga kraljizha-in ko
shiv frebro zliifti vir. Ozbi in roke je bogabo-
jezhi ftarzhek proti nebu posdignil ter molil: „0
vfigamogozhni Bog, pred kterim flojivo. Ti nafb
Ozhe v nebelih, ki li nebo in semljo in vfe kar
je v njih, in naf ljudi vftvaril, ki fi vfigavedo-
zhi, fvet, pravizhen, nriloftiv in vfmilen in ne-
fkonzhno dober; Jesuf Kriftuf! Ti fin Boshji ki
fi is ljubesni do naf ljudi s fedesha fvojiga Ozheta
na ta fvet prifbel, fe pozblovezbil, in fvoje sbiv-
lenje dal, de bi naf od greha, revfhine in fmerti
odrefhel in vezbno shivlenje dal: Duh Boshji, fveli
Duh, ki naf pofvezhujefh, nafho duf bo od greha
operefh in preftvarifh; fveti troje-edini Bog, pove-
lizhaj zhudeshe tvdjiga vfmilenja nadetem otro-
kam; dodeli, ljubi ozhe nebefhki, de ta mla-
denezh fkosi to fveto, od tvojiga ljubiga fina
Jesufa Kriftufa poftiivljeno opravilo od fvetiga
Duha pofvezhen, nova ftvar, od grehov zliift,
novo shivlenje, polno vere , upanja in ljubesni
shiveti sazhne in de ga tvoje dopadajenje varuje;
de ga ti enkrat v fvojo svitlobo vsamefh!“

In poln ferzhne pobdshnolli je Josafat djal:
„Amcn.“

*

5

68

S d a j ga je Barlaham vprafhal: „ Josafat,
ali verujefh ti v Boga, Ozheta vfigamogozhni-
ga, ftvarnika nebef ino semlje? Ali verujefh ti
v Jesufa Kriftufa, edinorojeniga finu Ozheta, v
nafhiga Odrefhenika? Ali verujefh ti v fvetiga
Duha, ki naf pofvezhuje in naf grefhnike v
Boshje otroke preftvari in ki teke s okzhino fvet-
nikov zerkve sdrushiti skeli ?“

Na vfako teh treh vprafhanj je Josafat s
radoflnim ferzam odgovoril: „Verujem. ££

Barlaham ga je trikrat vprafhal: „Josafat,
ali zhefh hiti kerfhen? ££  in Josafat je odgovoril
s vidljivim no trajnim hrepenenjem „Zhem hiti! ££

Pomignil mu je tadaj Barlaham poklekniti.
Slat mufhelj je kil pri viru, s kterim je kraljizh
vodo sajemati imel navado. Barlaham je prijel
mufhelj, gaje s zhifto, shivo vodo napolnil, kte-
ro je na kraljizhevo glavo slil in po Jesufovim
povelju fvete kefede govoril: „Kerftim te v ime¬
nu ozheta in fina in fvetiga Duha.

Piekel je Barlaham po tem: „Kar fe je sdaj
svunaj sgodilo, pomeni, kaj fe je snotraj s tekoj
sgodilo. Is vode fi sdaj in is fvetiga Duha prero¬
jen. Grehi fo ti odpufheni, mozh fi dobil vfe
nefvete nagnenja in shelje premagati . 44

„Delaj tudi ti s to pofvezhijozho miloftjo
in fveto shivi . 44

Barlaham ga je vsdignil, objevfhi ga in re¬
kel je: „Gofpod hodi s tekoj. Spolnovaj njego¬
ve sapovedi in prifhel kofh v vezhno shivlenje . 44

„vSdaj pa,“ je rekel Barlaham, je zhaf te
sapuftiti. S Bogam dragi kraljizh, in Bog daj,
de bi kadaj dober kralj kil!“

Veliko slata mu je ponudil Josafat sa po¬
potuj o. Pa Barlaham je djal: „Ne potrebujem

69


ga; faj je Gofpod Tvojim Apokeljnam rekel: „Ne
noTite ne slata ne Trebra v Tvojih palih . 44  On
bo sa-me Tkerbel. Malo potrebujem in to ma¬
lo mi bo povTodi najditi dal . 44

,,Puki me faj“—je rekel kraljizh— „te ne¬
koliko Tpremiti. Snane To mi v hribih naj Tkriv-
neji pota, kcimor ti konjiki mojiga ozheta ne
morejo flediti. „Naj te Tpremim. Ne pojdi Tam ! 44
„Bog 44  — je rekel Barlaham — me bo Tpremil.
Ne pojdem Tam; on je s menoj . 44

„Pa Taj The nekoliko zhaTa 44  — je odgovoril
kraljizh — „shelim tebe imeti tovarfha, de bi
Te vefelil in The kako befedo shivlenja is tvojih
uh flifhal. Saj malo The naj te Tpremim . 44

„Pa pojdiva tadaj fkup 4£  — je rekel Barlaham.

V kupaj lla fbla. Skale in drevefa To dela¬
le tamne, zherne fenze po njih poli. Luna je
pa prav jafno fvetila. Pa sdajzi To jo oblaki sa-
krili, in zhes nekoliko je ravno tako fvillo safi-
jala, ko pred. „Glej“ — je rekel Barlaham —
„tako bodo tudi tvojo dufho vezhkrat oblaki
dvomb, fkufhnjav in mnogoteriga obshalenje l;im-
nili. Pa ne boji Te! Oblaki Te bodo fpet raskadili.“

Pot, po kteri lla fhla, Te je sdaj na delno
sdaj na levo memo ftrafhnih prepadov vila. „Ta-
ko voska pot je v nebefa“ — je djal Barlaham.
,,Ne kopaj ne na defno, ne na levo is nje . 44

Ko To Te drugo jutro oblaki sharili in luna
she obledovala, je Barlaham obkal ter rekel:
„Zhaf je sdaj, de Te vernefh, de te kraljevi vo¬
jaki doma nalasijo . 44

„Oh ljubi ozhe 44 , — je rekel kraljizh — „me
vunder le zhefh sapukiti, med ljudmi, ki nepo-
snajo Boga in njegoviga ljubiga finu fovrashijo?

70

Tadaj nikoli vezh ne bom fmel tvojiga o lili zlij a
gledati ? 44

„Ne boji fe! 44 — je rekel Barlabam. „Tudi
ti ne bofh lam; Bog bo povfodi pri tebi. 4-

Josafatu fo fe folse vlile. Barlabam je djal:
„Ne jokaj! Spet fe bova vidila! Kriftjani fe nikoli
v poflednizh ne vidijo. V nebelih upam, fe bo¬
va fpet vidila. Ja v duhu fe mi sdi, de fe bova
fbe na semlji vidila. 44

Barlaham fam fe je jel folsiti; objel je kra-
ljizha in ihte je le te befede fhe rekel: „Sveft
oftani v veri; ljubi Boga zhes vfe in ljudi kakor
fam febe! Pojdi v miru, in gofpod bodi s te¬
boj ! 44

Dvanajfto poglavje.

Deshelfki jetnik.

Komaj je Josafat nasaj v dvor prifhel, kar
fo tudi vojne trume njegoviga ozheta pi-ifhle.
Sam kralj je bil med njimi. V  kraljizhevo fobo
liopivfhi jo fcrdilo rekel: „Kje je goljuf, ki pra¬
vi de s drasimi kamnizhi kupzbuje ? Miflim, de
mu bom kupzhijo smefhal. Kje je? „Blagi mosh
je odfhel ?“ je odgovoril kraljizh.

„Odfhel ? -4  je djal kralj vef savset; zbelo je
sgerbenzhil in ftermo glede vprafhal: Kam ? „Ne-
vem — je rekel kraljizh 5 — tega mi ni povedal. 44

Na vfe kraje fe rasdeliti, sa njim flediti in
ga vjeti je sapovedal kralj fvojim vojakam : „Kte-
ri mi ga pripeljejo — je djal — bodo obilno pla-
zhilo v slatu prejeli. 44

71

Potem je rekel kralj izhu: „Slifhal fini, de
je kriftjan tiki mosh ?“

„Taka je—je odgovoril kraljizh;— pa tudi
jes lim she kriftjan.“

„Tudi ti!“ je savpil kralj preftrafhen in od
jese unet. — To je ftrafhno! To mi je nar bolj
sopemo, karkoli bi mi bil povedati mogel. She
ime kriftjan, mi je sopemo. Sapovedal lim, vfe
tega imena is mojiga kraljeftva isterati ali pomo¬
riti. Kako ii mogel ti fam, ti nepokorni hudob-
nesh, kriftjan poftiUi ?“

„0 moj ozhe“—je rekel kraljizh — ne boj
fe, de tega povelja nifim jes flifhal. Ime krift¬
jan mi je bilo tu v moji famoti in v odlozhenju
od viiga fveta, dofle vfe nesnano. Is ufti tiftiga
modriga zhaftitljiviga mosha lim ga v pervizh
flifhal. O ljubi ozhe, ako bi vi vedili, kakfhen
pokoj lim jes v Kriftufu nafhel, gotovo bi vi fa¬
rni ho tli fhe v tej uri kriftjan biti!“

„Jes? — je saupil kralj raskazhen, s nogo
sazeptaje.“ O ti bedak, to fe ne bo nikolj sgodilo
Ne zherhniti ni piiftil vezh kraljizha. „0b-
fodim te — je djal — v tem gradu, kakor de-
shelfki jetnik shiveti, de li bolje premiflifh. £<

»S nevoljo mu je kralj herbet obernil in
fhel. Josafat pa je hudo tarnal sa fvojiga uzhenika.
Na verh gradu je fhel in vidil je, kako urno fo
vojaki fvojiga ozheta she daljezh jo derli. S ftra-
ham je vgledal, de fe je truma pefhzov, ki je
po hribih lasiti vajena bila, po ftesi v gore sa-
vila. Neisrezheno tarnanje je obfhlo dobriga kra¬
ljizha. „0 ti ufmiljeni Bog! — je djal — refhi
fvojiga sveftiga flushabnika! Daj de Barlaham fvo-
jim saflcdovavzam v roke ne pride!“

72

V fvojo fobo je fhel kraljizh in na kolenih
je ferzhno sa Barlahama molil. Potolashen je vltal;
molitev ga je vpokojila. Pa fpet je jel tarnati.
Na vert fe je podal in vfe llesize je obfhel. Na
rneftu, kjer je s Barlahamam naj lepfhi ure pre-
shivel, je pokleknil ih sa-nj molil: „Ljubi Ozhe
v nebelih — je djal — kakor je tvoj ljubi lin v
fvoji fmertni shalofti k tebi sdihoval, tako jes
sdaj k tebi sdihujem: ,.Vsemi ta kelih od me¬
ne!" — Kraljizh ni opoldne nizh jedel; zel dan
je molil. Proti vezheru je s nagloma v gradu hrup
vilah Vezh jih je vpilo:,.Imajo ga! Peljejo ga!“ Vli
kraljizlievi poftreshniki, kolikor jih je v gradu
bilo, vli delavzi is verla fo derli k velikim vra-
tam na moft na lleklih. Kraljizh fe je vftrafhil
in trelil. „Tadaj naj fe iside — je rekel — ne-
befhki ozhe tvoja, pa ne moja volja!“

S teshkim ferzam je fhel k vralim, kjer fo
neki konjiki Hali, ki fo s fvojim bersimi konji
pred vojno trumo prifhli. „Jetnik — fo djali —
bo sdaj sdaj s na herbtu svesanimi rokami prifhel.“
Kraljizh je rekel: „Ne bom ga sapullil, nabosh-
niga livzhka; k kralju ga bom fpremil. Ne dam
fe od njega lozhiti in zhe me s njim feshgejo!
S njim zhem umreti!"

Neki olizir, ki je fkosi vrata prijesdaril, je
rekel: „Hudobnesh lashe, de ni nikoli na tem
gradu bil ; sagolovi, de kraljizha fhe nikoli ni
vidil, in ne befede s njim govoril ni. Sdaj fe
bodo te njegove lashi pokasale. Sato fini ga uka-
sal narprej lim pripeljati. Nekaj ljudi is gradu
mora potlej smenoj iti in pred kraljem proti
njemu prizhati.“

,,Ja, je san pil malikvavfki duhoven s roka¬
mi plofkaje — jes in vli tu okrog llojezlii, zhmo

75

ponašati, de je lashnivez. Predersni lashnivez fe
mora podati in ognjeno fmert v plazhilo prejeli. 44

Na to govorjenje fe je kraljizhevo oblizhje
sjafnilo. „Hvala Bogu! — je djal — nille pra-
viga dobili. Sakaj mosh, kteriga fte ifkali, bi
ne bil legal. 44

Nekiga ftariga mosha, prav pofhten fe je
vidil, fo pripeljali. „0 joj, — je savpil malik-
vavfki duhoven kiflo — ta ni; nille praviga sa-
fazhili. 44  Vil prizhujozhi fo sagotovili: „Ref je,
ta ni. Tega mosha ni bilo nikoli na gradu, vef
nesnim nam je. 44  *

Ofizir vjetiga odvesati in fpulliti sapovedav-
fhi fe je prav lizhno pri njem isgovarjal, de fo
smotivfhi fe, ga tako rasshalili. Vojaki pa fo
memrali, de fo ob obilno plazho prifhli. Kra-
ljizh je pa Boga hvalivfhi poln upanja bil, de fe
bo Barlaham s Boshjo pomozhjo kralju umaknil.
Kralj je med tem v fvoji kraljevnizi teshko pri-*
zhakoval, de bi fe vojaki, ktere je raspoflal,
vernili. Vii fo fe prasni vernili. Po Ulovih je vfim
nameftnikam, vlim vifhim in majnfhim deshel-
fkim flushabnikem povfodi, v nar daljih krajih
fvojiga kraljeltva sapovedal, tiftiga kriftjana, ki
je s deshele sbeshal poifkati in kralju poflati.
Pa ki njegovi jesi ni nobeden vedil imena mo¬
sha , kteriga je tako zhertil; dal je pa njegovo
pollavo in obleko prav na tanko popifati. „Ako
ga dobim — je rekel — uniga fe kupza isdav-
fliiga goljufa v mojo peft„ ga bom gotovo s
obilnimi obljubami in flrafhnim shuganjem fhe
pripravil, de bo fvoje neumne mifli kraljizhu
kakor smole overgel in prifegel, de nifo ref.
Samo to samore smo ten'ga mladenzha, kakor
dobro previdim, od njegovih neumnort osth avili. 44

74

Pa vfe preifkavanje je bilo sapkojn in ne Bedi
ni bilo od preganjeniga v želim kraljeftvu.

Josafat je bil sdaj' terdno preprizhan, de je
Bog, k kterimu je takg ferzhno sdihoval, Bar-
labama v fvojo hrambo vsel in ga pred vika kra¬
ljevim ifkanjem varoval.

„S radoknim ferzam fe je kraljizh Bogu sa-
hvalil in prav dovoljin je v fvoji jezhi shivel,
vefel in frezhen v Bogu. Vfak dan je v Evan-
gelju in likih fvetiga Janesa, ktere mu je Barla-
ham dal, bral. Vfaki dan je neke ure molitvi
odlozhil. Pri tem pa ni samudil, fe v vlim,
kar fo mu njegovi uzheniki od vladarkva, voj-
nifhtva in drusih vladzu potrebnih vednok pove¬
dati vedli, prav dobro podiizhiti. Barlaham ga
je opominjal, de h ima s vfo fvojo pridnoftjo v
njih prisadevati, tako de fi ne ho nar majn le¬
nobe ozhitati imel. S fvojim ojftrim urnam je
kraljizh prav veliko opravil. JNifo ga mogli nje¬
govi uzheniki kralju prehvaliti.“

,,S vefeljem je to kralj flifhal, fam ga je
isprafhoval in zhudil fe je nad njegovo pomno-
sheno uzhenoftjo. Tudi od njegoviga vedenja je
le dobre rezih flifhal. ]Nizh vezh od divje mla-.
doftne vrelize ni bilo vpasili na njem, ki fe je
tako hitro v jeso preobernila; krotak in tih je
bil, pa vunder mozhan in pogumen. Kjegovo
vedenje je bilo fpodobno in shlahtno. Nizh mu
ni imel kralj ozhitati, kakor de je kriftjan. Spet
je tadaj pofkufil, ga fpreoherniti. Vezh mosh,
ki fo sa nar inodrejfhi kraljeftva veljali, je k
njemu poflal, od k.riftjanftva ga odvernit, pa nizh
nifo smogli. In naj modrejfhi smed njih, zha-
flitljiv, prileten fivzhek, ravno tiki mosh, ki je
prerokval, de bode Josafat vezhi kralj; kakor

75

njegovi ozhe, fe je fam dal kerftiti in profto in
bres ovinka je to kralju povedal.“ Ko je kralj to
saflifhal, je rekel: „No tadaj, ker je she tako,
ne morem vezh drugazhe narediti. Proti notraj-
nimu duhu zhloveka vfa svunajna mozh omaga.“

II kraljizhu je fhel in djal mu je: Od tvoje
edino-prave vere, kakor jo imenujefh, li mi
vezhkrat djal: „Na njenim fadju fe fposna.“ Po-
fkufil Lom in nekoliko fvojiga kraljeftva tebi la fi¬
ni ga dal. Bodi kralj in po fvoji volji vladaj. Vi-
dilo fe bode, kako fe bo isfhlo. Pa dobro glej
de ti ta fkufhnja ne omahne. Ako fe nefrezhno
obnefefb ne morefh moj naflednik biti in zhes
vfe moje veliko kraljeftvo kraljevati; zlo fhe ma-
nji del fvojiga kraljeftva kteriga ti sdaj isrozhim,
bi ti odvseti mogel.“

Kralj Abenar fe je sdaj s kraljizhem v tifto
deshelo odpravil, zhes ktero ga je kralja pofta-
viti miflil in s veliko zhaftjo fta fe v mefto pe¬
ljala, ktero je sa ftolno mefto odlozheno bilo.
Po jutrovfki fhegi fe je to prav krafno sgodilo.
Bel flon s bogoraftimi s vtkanim slatam olepfha-
nimi plahtami pokrit, je nefel dva slata fedesha,
ki fta fe od slatih kamnizhev lefketala. Nebo is
slata in bagora je bilo nad njima raspeto. Na
fedeshah fta kralj in njegov fin fedela. Mnoshi-
za bogato oblezhenih dvornikov in flushabnikov
na konjih in dolge verfte vojak,ov, konjikov in
pefhzov je fhlo nekaj pred, nekaj sa njima. Ne-
pregledljiv vlak teshko otovorenih velbljudov je
fledil. Neisfhteta mnoshiza ljudftva fe je sbra-
la. Na velikim, proftim proftoru na prizhu pred
meftam fo krafen fhotor poftavili. Tukaj je fta-
ri kralj sbranimu ljudftvu fvojiga finu njegoviga
sdajniga kralja pokasal; venzhali ga dal in sapo-

76

vedal, fe mu pokloniti. Sgodilo fe je, in nei-
srezheno ukanje fe jc po sraku raslegalo. Vfi
fo vpili: „Bog shivi Abenarja in Josafata.“

Trinajfto poglavje.

Josafat kralj.

Kralj Josafat, je koj v sazhetku fvojiga vla¬
danja kraljev raspif osnaniti dal, v kterim je Tvo¬
jim podloshnim fvojo dobrovoljnoft sagotovil. Sa-
perfegel fe je, de nizh drusiga nehozhe in ne
sheli, kakor vfe dobro fvojimu ljudftvu, pa de
fe tudi nadja de bo ljudftvo v njega saupalo in
mu pokorno bode. Pofebno na tanko je bilo v
raspifu rezheno, de fe kriftjani, ki fo fhe tu in
tam v fvojim kraljeltvu, nizh vezh preganjati ni¬
majo in de jim je pripufheno, fvojo vero fvo-
bodno in ozhitno fposnovati in po fvoji fhegi
Bogu flushiti. Hiido je shugal, de fe jim nima
nar majnfhi shal borili.

K veliki raaofti kralja fe je sdaj pokasalo,
de je fhe veliko familij in bogatih in revnih,
ki fo v ferzu kriftjani bili v desheli shivelo. Le
ftrah pred fmertjo in pomankanje ozliitne flush-
be Boshje jih je sadershovalo, de nifo fvojc vere
ozhitno fposnovali. Njih vefelje , njih hvaleshnoft
proti Bogu je bila neisrezhena. Veliko kriftjanov
is blishnih in daljnih meft je prifhlo k kralju
Josafatu in s folsami fo mu v fvojim in fvojih
fokriftjanov imenu iskreno hvaleshnoft skasovali.
Njihovo najvezhi shelenje, njihovo edino vofhilo

77

je Lilo, do Li sdaj tudi kerfhanfke duhovne,
tempeljne in allarjc imeli.

Kralj Josafat je narpervo miflil v fvojim
glavnim millu tik kraljeVnize kerfhanfki tempelj
issidati. Neki sidarfki mojller, ki je lam tudi
kriftjan Lil, oL zLafu preganjanja na Gerzhko
pobegnil in tam kerfhanfk tempelj sidati poma¬
gal, fe je pri kralju napovedal in obljubil, lep
vreden tempelj issidati. Kralj, ki je sidarftvo dobro
umel, li je dal lepo isvedeni obrif pokasati, fe
je s njim savolj tega pogovoril in mu je sidanje
isrozhil. Vfi kriftjani fo li prisadevali pomagati.
Bogatinzi fo velike fhtevila denarjev ponudili;
mnogotere shene fo velelo fvoje slato, lepotijo in
fvoje drage kamnizhe sa fvete pofode dale; nar
bolj revni fo fe hotli faj zhafti deleshne koriti
pri sidanju delavzi Liti; nekteri ilarzhek li je
prisadjal, kamen k sidanju privaliti, otrozi fo
delavzam pokrepzhanje nolili.

S vefeljem je Josafat vidil sidove is semlje
fe vsdigvati, pa vezhkrat li je miflil: „0d kod
Lom sa altar, ki fe Lo v ta tempelj pollavil,
vredniga duhovna dobil; veliko duhovnov je Lilo
v ti desheli pomorjenih ; drugi fo is deshele po-
Leshali. Oh Barlaham, ko Li ti fhe shivel, ti
Li imel flikof in ta zerkev tvoja glavna zerkev
Liti. Pa ti li she davno v nebelih in li sa fvoje
dela in terplenje na semlji she venez svelizhanja
prejel! — Vfe fovrashno ifkanje mojiga ozheta,
te dobiti, je Lilo saftojn; ravno tako je vfe moje
prijasno poprafhovanje po tebi saftojn. Leta fo
she pretekle, kar nilim ne Lefede od tebe fli-
fhal. Oh ko Li le kje v kaki f kri ti zelizi shivel,
Li Lil she gotovo flifhal, de fo fe v ti desheli
kriftjanam bolj zhafi sasorili, in gotovo Li Lil ti

78

ilmo prifhel. Jes in moje ljudftvo bi tvojiga
fvetovanja jako potrebovali 1 “

Med tem, ko fo tempelj sidali, je bil tudi
Josafat neutruden fvojimu ljudftvo dobrote fka-
sovati. Le sa to le je frezhniga miflil, de je
kralj , ker je frezho Tvojih podloshnih tako mno-
shiti mogel. Njegova ljubesen do kriftjanov in
nekriftjanov je bila folnzu enaka, ki vlim fveti
in vfe ogreje ; njegova dobrotljivo!! je bila deshju
enaka, ki Te zhes zelo deshelo islije in s blagri
napoji.

Neprenehama- Te je trudil, vfe dela kerfhan-
fke vfmilenofti delati, ktere Jesuf Kriftuf od naf
terja in ktere on na fodni dan tako poplazhati
obljubuje, kakor bi jih bili njemu ftorili. In
vefelilo je ddbriga kralja, de ima oblaft, sdaj ob
velikim to delati. Nafitil je lazhne. Poftopazhem
je prifkerbel delo, de fo li pofhleno kruha flu-
shitiin fe preshiviti mogli. Shejne je napajal. Ker v
tiftih vrozhih krajih nektero mefto vodnjakov ni¬
ma , je fkerbel, de fo ftanovavzi sdravo vodo sa
piti imeli. Bofe je oblazhil. SkerLil je de fe je
pavolje , ki v vrozhih desheljah nar bolj obrodi in
sa domazhe ohlazhilo odleshe, dovolj nadelovalo
in de fe je od umetnih mojftrov podelovalo, de
bi fe vfaki dober kup in fpodobno oblazhiti mo¬
gel. Tudi sa vfaktere ptujze in popotnike je
fkerbil; zefte in moftove, pota in Jftese je dal po¬
pravljati in dobro varvali, fkerbel je sa varnoft
popotnikov pred tolovaji in tudi sa to, de je
trudni popotnik dobro prenozhifhe imel in de
ga goftivniki nifo s prevelikimi rajtnigam oberali.
Jetnikam je terd ftan polajfhal in vkasal, de fe
tifti, ki fo fe fhe isprafhovali, nifo predolgo der-
shali. Pofebnu fo mu bolniki po desheli na fcr-

79

zu leshali; fkerbil je, de ni vbogirri ne boga¬
tim bolnikam umetnih sdravnikov majnkalo, in
tirom akarn je dobro ofkerbene bolefhnize fosidal. <£

Kakor je bil Josafat miloftiv in dobrolliv
fvojimu ljudftvu, tako ojfter je bil v fpolnovanju
pravizhndfti. S ferzhnim vefeljem je plazhoval
vfe dobro; pa lilno ojftro je kasoval hudo.,,,Pri-
sanafhanje hudobneshem —■ je djal —• bi. bilo
opokljivoft proti dobrim. Kmalo bi ne bil noben
zhlovek gotov fvojiga shivljenja, fvojiga pofhte-
nja, fvojiga premoshenja.“ S dopadajenjem je
vidil, de tiare poftave tvoje deshele ravno tihe
pregrehe ,  ktere boshje sapovdi prepovedujejo —-
moritev, nezhiftoft, tatvino, prelomenje prifege,
in tako dalje — ojftro kasnujejo. Pa med tem
ti ni le farno pregrehe kasnovati prisadeval, te-
muzh tudi prehiteti in sadershevati jih ti je pri¬
sadeval. Ojftre poftave je fpifal proti potrati,
pijanofti, igranju, nefpodobni nofhi, neframni-
mi igrami, poftopanju. Neklera pregreha fe je
tako saterla, pa vunder fe jih je fhe veliko pri¬
merilo. Shaloftno je to flifhal in djal je: Ref je,
de ojftre kasni pred pregrehami ftrafhijo, pa le
tam, kjer fe hudobnesh boji safazhen biti.

Pa ljudje, ki le s ftraha pred kasnijo hudo¬
bije opufhajo, fhe nifo dobri. Kaj je ftoriti, de bi
fe ljudem notrajna gnufoba pred hudobnim, ifkre-
na ljubesen do dobriga podshgala ? Preprizhan
tim — je djal — de obefhanje in mezh lega ne
morejo ftoriti. Le vera v Boga, vtigavidijozhiga
plazhevavza dobriga in kasnovavza kudobije, le
ftrah pred njim, le ljubesen do njega samore to.
Na to fe ima tadaj v dershavi pred vlim gledati,
de fe poftave perve sakonfke table fpolnujejo;
sajjovdi druge sakonfke table fe bodo po tem

80

lahko fpolnovale. „Vashnoft sapovdi: Ne sheli!
mu je bila pofebno pri ferzu.“ Tako sapovd —
je rekel — je mogel pa lam Bog dati. Kralji
na semlji ne vidijo v ferze , poshelenja nemore-
jo kašnati; temuzh le djanje, on vidi tudi hudo
milil in jo pokara. Vfe je tadaj na tem leshe-
zhe, de ljudje Boga in njegovo beto voljo fpos-
najo, poduzhenje v pravi veri je tadaj najpo-
trehnifhi.“

Josafat je tadaj ifkreno sheli], fvojimu ljud-
ftvu kerfhanfke uzhenike dati. Vezhkrat je dal
osnaniti, de fe imajo kerfhanfki uzheniki, ki
morde fhe kje v desheli shivijo, pri njemu ogla-
iiti. Pa ne eniga ni bilo. Upanje Barlahama fhe
kedaj viditi je she vgafnilo. Oh — je djal — nje¬
gove kotli she gotovo davno daljezh od domovine,
v ptuji semlji pozhivajo. Njegovi duh pa je pri
tebi, ljubi Bog, in pred tvojim fedeshem sa me
in sa mojo ljudllvu moli. VTlifhi njegovo profh-
njo,  Ti dobrotljivi ozhe v nebelih, ufmili fe mo-
jiga ljudllva in pofhlji nam drusiga Barlahama!’ 4

Shtirnajfto poglavje.

Romar.

Od shafa do zhafa je kralj Josafat po Tvoji
desheli popotoval, s laftnimi ozlrmi fe preprizhat,
kako fe njegove sapovedi fpolnujejo; toshbe bo¬
jih podldshnih s laftmi ufhefmi poflufhat, jim
pomagat,, in vfe kar bi fvojimu ljudllvu dobro
in koriltno biti vtegnilo, ofnovati. Na najsadnje
meje fvoje dershave je prifhel. Srezhal ga je na

81

zeJli vlak ljudi, ki fo ob zhafu kerfhanfkiga pre¬
ganjanja isbeshali in sdaj fe fpet v fvojo drago
domovino vernili. Vezli familij je bilo. Matere s
najmajnfhimi otrpzhizhi fo na dfleli fedele ; ozhe-
tje s bolj odrafhenimi fo sraven njih fbli. Ko
fo lepi vos in mnoshizo vifoko otovorjenih veljb-
Ijudov vgledali, fo ponishno fe vmaknivfhi na
zefti obftali. Ko fo pa flishali de fe jim kralj,
fam kriftjan, priblishiije, fo fe neisrezheno vefe-
lili in ga s glafnim vrifkanjem in s folsami ra-
dofti fprejeli. Obftati je vkasal in s vosa ftopiv-
fhi, jih je prav prijaspo posdravil, jim fvojo
radoft pokasal, ker toliko kriftjanfkih familij vidi,
fe je s ozheti in materami, ki fo blishaj okrog
njega prifhli, prav prijasno pogovarjal ; tudi s
vfakim otrokam, ki fe je k prijasnimu gofpodu
filil, je kake befede govoril, vfaziga obilno ob-
darivfhi. ,.Sa vaf in vafhe ftarfhe — je djal —
bom fkerbel in gotovo fe vam bo v fvoji doma-
zhiji dobro godilo.“

S ftarafhino drushinfkih ozhetov, prav um¬
nim , fhe primozhnim mdshem fe je kralj bolj
na tanko pogovarjal. Sprafhoval ga je, kje je s
fvojimi ljudmi ta zhaf shivel, kako fe jim je v
p tuji desheli godilo, zhe fhe vezh drushin naša j
pride in zhe fe med njimi tudi kaki kerfhanfki
duhoven ne najde ?

Mosh je odgovoril, de je fhe veliko kriftja-
nov na poti nasaj v domovino. „Pa nobeniga
duhovna ni med njimi — je djal —. Ko fmo
s potarna fkos eno majhno vaf fhli, vezh milj
od todi, unftran meje v hribih, fmo flifhali, de
je kerfhanfki romar, ki tudi kakor mi v fvojo
domazhijo nasaj gre, tam na nagloma sbdlil. Pre-
bivavzi vafi tudi kriftjani pa prav revni, fo ga

6

82

ufmileni v neko bajt iz o pripravili. Povedal jim
je, de je kriftjan in fhe bolj fo fe tadaj prizade¬
vali , mu dobro poltrezhi in prav s pofhtovanjem
fo s njim ravnali. Ko fo mi to povedali, fe je
shelja v mojim ferzu unela, ga vidili in ga sa
*fe in sa druge blagoflova profili. Napovedati fim
fe mu dal. Ako ravno slo bolan me je vundcr
koj k febi pulti!. Prav zhaltljivi ftarzbek s fivi-
mi lafmi in brado je. Savolj velike flabofti je
le malo govoriti mogel. Sraven njegove poltlje
fim pokleknil in teshko fe fklonivfhi je s veliko
poboshnolljo mene in vfe s menoj potujozhe ob-
lagoflovil. Radi bi ga bili v.fi vidili, pa ker je
bil slo bolan, nilim pultil, ako ravno bi fam go¬
tovo ne bil branil. Dvomim , zhe bo fhe kadaj
v fvojo domazhijo prifhel.“

Kralja je v zelo ferze ufmilenje s tem fla-
rim, bolnim duhovnam podnelo, od shelenja mu
pomagati je gorel. ,,K njemu iti — fi je miflil;
ako ravno mu ne morem pomagali, mi bo mor-
de vunder mogozhe, bolesen mu polajfhati, ga
pokrepzhati in nekoliko potolashiti. Morebit mu
bo pa Bog sopet sdravje dal, de bo meni in
mojimu ljudltvu uzhenika evangelia, flushabnika
in apoltelna Jesufoviga poflal.“

Kralj je fklenil, koj k njemu iti. Vefelje
ga viditi, je she truda vredno ! — je djal — ; faj
fhe v želim fvojim shivlenju nilim kriltjanfkiga
duhovna vidik Kmeta je profil, eniga veljblju-
da sajesdariti in potniga kasavza ga je fabo vsel,
de bi vaf in najblishno pot v njo gotovo dobil.
„Oh je djal vezhkrat na poti, Bog daj, de bi
ga fhe shiviga nafhil! Bog ga meni in mojimu
ljudftvu ohrani!“

I

„Drug dan she posno svezher je prifhel kralj
Josafat s fvojim derhalam v vaf. Samo od dveh
flushabnikov fpremljen je shel v revno hifhizo
dobroferzhnih kmetov, ki fo tako vfmileni bol-
niga duhovna ohranili. Vfo drushino je nafhel
v edini , tefni fobizi v kupaj; pa k fvojimu dra-
hu ni vezh od kmeta popifaniga romarja med
njimi sagledal. ££  Saj ni vmerl? je vprafhal. ,,Na-
ka, je odgovoril hifhni ozhe, pofhten kmet,
hvala Bogu fhe shivi! Huda mersliza mu je kmalo
minula. Naboshni mosh je sopet osdravil; pa
preflab je fhe, de bi dalje potoval, fhe bolj fe
mora posdraviti in neke dni pri naf obali. Pa
tu v hifhi mu je pretefno. Tudi v drugih pre-
bivavnizah majnka prodora. Pa kakih fto llopin
od vafi je ena lepa, prodorna fkalna pezh. Tam
nektere ure po dnevi in zelo nozh preshivi, de
famfhi moli in premifhluje.“

Kralj fe je dal tje peljati in med vrata pe-
zhi ftopivfhi je sagledal zhaftitljiviga fivzhka v
OzhernikaMm romarfkim oblazhilu, ki je v pe-
zhi klezhezhi s povsdignenimi rokami in v nebo
vpertimi ozhmi ferzhno molil. JLefharha s oljarn
nalita je rasfvitljevala s lamno rudezhkafto fvit-
lbbo poboshno oblizhje, plefhafto zlielo, bele lafe,
belo brado in fklenene roke molezhiga Ilarzhka.
S naboshnim ganenjem ga je kralj gledal, bres
de bi ga bil ftarzhek zhutil.

Sdaj je kralj vef sazhuden savpil: „Barlaham!“
Barlaham je bil ref, pogledal ga je in fpos-
nal kralja. Vftal je, in s rasftegnenimi rokami
saklizal: „0 moj fin Josafat!“ in je hotel k nje¬
mu hiteti; pa ko je ene ftopine ftoril je obdal
in roke fpudil, fpomnil fe je , de je Josafat med
tem kralj podal, in pred noge mu je hotel pa-

84

fti, mu fpofhtovanje pokasat. Pa kralj ga je she
sa obe roke prijel, s folsami velelja oblizhje po-
mozhil in te befedize je samogel govoriti: „Moj
uzhenik! moj ozhe!" Barlaham je tudi od vele¬
lja jokal. Oba fta folse tozhila, in fta fe dolgo
molzhe objeta dershala.

„Bog bodi sdaj sahvalen, de fva fe sopet
dobila!“ je djal zhes dolgo Barlaham, in ker ga
je vefelje, sopet fe viditi mozhno prevselo, fe je
na s mahom porafheno kamnitno klop vfedil in
kralj sr a ve n njega. Barlaham je pripovedoval,
kje je v prelezhenih letih sbivel. Ker ni nikjer
vezb v desheli pred preganjanjem kralja varniga
mefta imel, fe je v ptuje deshele podal, never¬
nim narodam evangeli osnanovat in famiga febe
v kerfhanfkih deshelah flie bolj poduzluti dal.
„Tudi fim fe — je rekel — mafhnika pofvetili
dal, ker fim fe nadjal, tebe dragi kralj, fhe
kadaj viditi in tebi in tvojimu ljudftvu s pode-
lenjem fvetih fkrivnoft poftrezhi.“

„Prav dobro je to, je djal kralj; to me prav
vefeli, sa kar fe Bogu ne morem dovolj sahva-
lili. Vredniga duhovna fvojimu tempeljnu poiska¬
ti , je bila moja velika fkerb; nobeniga vrednej-
fhiga pa bi ne bil mogel najti kakor tebe.“

Barlaham je dalje povedal, de je s veliko
radoftjo saflifhal kakfhne frczhne fprembe fo fe
v njegovi domazhiji prigodile, in de fe je salo ko j
na pot tje odpravil. „Prevezh fim — je rekel —
v vefelji fvojiga ferza, na poti hitel! Zhes fvoje
mozlii fim fi prisadeval in tako merslizo nalesil.
Ravno fim is ferza molil, de mi Bog pred fnierl-
jo tvoje oblizhje, dragi kralj, fhe enkrat gledati
dal, in dobrotljivi Bog mi je fhe med molitvijo to
vefelje ftoril. Y r ezhno naj bode sa to sahvalen!“

85

Barlaham fe je tudi kralju Josafatu lepo
sahvalil sa veliko dobroto, de fc je lam tako
urno napravil ftarimu duhovnu na proti it, in
mu tu v te famotni pezhi tako neprevideno ve-
felje napravit.

„Sahvaliti fe ti imam—je  rekel kralj Jo:
safat— „de me nili posabil in de li fe is Ijubesni
do mene na tako dolgo pot podal!“

„Sahvaliva fe oba Bogu,“ — je rekel Barla¬
ham— „de naj je sopet oba v kupaj pripeljal.
Njemu bodi vezhno hvala in hvaleshnoft!“

Med tem fo kraljevi flushabniki bliso vafi
lep velik fhotor raspeli, pod kterim je na fvbjih
potah fkosi kraje, kjer ni bilo njemu fpodobnih
prebivavniz, prenozhoval. Sa podpasdiho je pe¬
ljal kralj fhe flabiga ftarzhka tjekaj. Dva flu-
shabnika s gorezhimi baklami jima pofvetit, fta
fhla pred njima. V notrajno fhotora je bilo
krafno s pifanimi raspetinjami olepfhano in s
mnogimi lampizami rasfvitleno. Na fredi je Ha¬
la pokrita misa s jedmi. Sadaj v ffaotoru je bi¬
la vojna poftelja kraljeva. Svojimu ftarimu pri-
jatlu jo je dal, in fhe drugo fi je sraven nje po-
ftlati ukasal. Pa do polnozhi fta kralj in Josa-
fat v frezhne pogovore sgubljena na nogah ofta-
la. Potlej fhe le fta fhla eniga ferza, polna go-
rezhe hvaleshnofti proti Bogu, pozhival.

Petnajfto poglavje.

Kerfhanfki tempelj.

Koj ko fe je sor napozhil, je vkasal kralj
fvojim ljudem fe k delu pripraviti. Prebivavzi

86

vali fo fe oh sdri prav sazhudili, ho fo krafni
fhotor in mnoshizo lepo napravljenih flushabni-
kov in bogato olepfhanih veljbljudov pred fvojo
vafjo vidili. She bolj fo fe pa savseli, ko fo sve-
dili, de je imenitni ptuji Gofpod, kralj in de je
tako daljezh prifhel, dariga bolniga mosha, kte-
riga fo is vfmilenja hranili, obifkat. Vfe je pri-
jasno posdravil kralj hvalivfhi njihovo kridjanfko
go flo ljub n od in po kraljevim jih je obdaril. Po¬
tem fe je vfedel s Bari aha mam v vos in fe odpeljal.

Kadar fe je kralj do vrati fvojiga kraljeviga
gradu pripeljal, ni fhel koj va-nj. Novo issi-
dano zerkev je tel poprej poboshnimu duhovnu
pokasali. Sidanje je dodelano dalo, svunajniga
je bilo lepo pogledati. Is lepiga beliga kamnja
je bila sidana, kuplja je bila s zherno-vifhnjevimi
fhibrami pokrita, in verh nje fe je fvet krish fve-
til. Barlaham fe je od vefelja jokal, ker je v
fvoji domovini pervi kerfhanfki tempelj vidil in
s kraljam je fhel fkosi vifoke lepe vrata va-nj.
Vifoki obok je bil s dvema verdama ravnih pi-
lev podpert. Tudi na velikimu altarju, edinim
v zerkvi, je dal slat krish in na vfaki drani je
molezhi angelj is beliga marmorja ldezhal. Ta¬
bernakelj s tremi fvezhniki na vfaki drani je bil
fhe prašen. Na enim kipilu bliso frede zerkve
je bila leza ali prishniza, nji nafprot je bil lepo
is marmorja isdelan, kerdni kamen v podobi ve¬
like poside s lepo isdelanim pokrovam. Prish¬
niza, kerdni kamen in ',\ r  fo fpomnili na: Uzhi-
te in kerfhujte! in na prefveto fkrivnod altarja.

Barlaham je pred altarjam poldeknivfhi mo¬
lil: „0 Bog ti nafh ozhe v nebelih, ti ozhe na-
fhiga gofpoda Jesufa Kridufa, daj de vli, ki v ta
tempelj dopijo, refnizo fposnajo, de bi fe v tem

87

fvetifhu veliko grefhnikov fpreobernilo; in de bi
vli, kteri na tem altarju kruh shivlenja savshije-
jo, vezimo sliivlenje dofegli.“

Kralj, ki je sraven njega klezhal, je is ferza
fvojo molitev s njegovo fklenil.

Kralj Josafat je po tem sa podpasdiho Bar-
lahama v grad peljal. Dan, kadar bi fe perva
flushba boshja obhajati imela, je bil blishni ve-
likanozhni prašnik odlozhen. Dva duhovna, ki
fta v zhafu preganjanja pobegnila fta ravno ob
tem zhafu nasaj prifhla, in fta fe Barlahamu po-
magavza ponudila. Sprafhovavfhi ju, ju je vre¬
dna sa flushbo gofpodovo nafhel. Pred prasni-
kam tifti dan je Barlaham oh tihim novo zerker
pblagoflovil, dokler bi morebiti nekadaj kaki
fhkot jo v vezhim obhajanjem pofvetiti vtegnil.“

Prasnizhni dan je prifhel, in vfim kerfhan-
fkim prebivavzam fe je sdelo, kakor de bi foln-
za ne bili nikolj. tako jafniga in prijasniga, in
neba nikolj tako vifhnjeviga in zhiftiga vidili.
Mnoshiza kerfhanfkiga ljudftva is vfih, tudi dalj¬
nih krajev kraljeftva je derla prasnizhno oblezhe-
na fkosi noviga tempeljna vrata; ljudje vfih fta-
nov fo fe terli v tempeljnu.'

Sveti ftarzhek je fhel sdaj na prishnizo in
s proti nebu povsdignenimi ozhmi in rokami
je ferzhno ganen in glafno molil: ,,Veliki vfiga-
mogozhni Bog! Sahvalimo fe ti, de fe je po tvoji
milofti ta tempelj dosidal, de fmemo sdaj krift-
jani fvojo vero v Kriftufa ozhitno pokasati, fe tu¬
di sberati, in tebe nebefhkiga ozheta in tvdjiga
ljuhiga lina Jesufa Kriftufa nafhiga gofpoda in
svelizharja mirno in ohzhinfko moliti.

Potem je rekel sbranimu ljudftvo„Dan  ,
kadar fmo pervizh v tem prelepimu tempeljnu

88

shrani, je nam vfim dan vefelja, hvaleshnoki in
molitve. Sakaj Jesuf nam hozhe tukaj ravno
tiho svelizhanje podelili, ktero fo tiki dofegli,
ki fo fe mu na semlji shivezhimu pribishevali.“
,,Kakor je Jesuf po semlji hode sdaj na kaki
gori, sdaj na jeseru, sdaj v tempeljnu ljudi be-
fede vezhniga sliivlenja vzhil, tako fe nam ho
sdaj tukaj v tem tempeljnu njegova befeda os-
nanovalo.“

„Kakor je Jesuf tihikrat tike, ki fo va-nj
verovali, kerkil in fvojim uzhenzam kerfhovati
vkasal, tako fe bo odlihmal v tem tempeljnu
kerfhevalo.“

„Kakor je Jesuf sgrevanim grefhnikam grehe
odpufhal, in fvojim Apoheljnam oblak dal, grehe
odpufhati; tako imajo tudi v tem tempeljnu
grefhniki, ki fvoje grehe sgrevajo in duhovnam
fpovedo, odpufhanje grehov sadobili.“

„Kakor je on, nafh hoshji odrefhenik, na
krishu nehefhkimu ozhetu fvoje sliivlenje daro¬
val, in fvojo kri k odpufhanju grehov prelil, ta¬
ko fe hozhe on, vezimo shivezhi, ki nikoli ne
umerje in ki je nevidno na altarju prizhujozh,
fhe smiraj darovati k odpufhanju grehov.“

Kakor pri sadni vezherji, kjer je fvete fkriv-
noki fvojiga shivlenja in fmerti napravil, naf ho¬
zhe tudi sdaj fhe likih milok deleshne koriti,
kterih fo bili takrat njegovi uzhenzi deleshni.“
„On, rasfvitlen fin hoshji nozhe, akoravno
je zhes vfe nebefa vifok , vunder daljezh od naf
hiti. She fe nam hozhe na semlji priblishovati,
in po fki-ivnim v nafho dufho priti. Kruh shiv¬
lenja nam hozhe biti. Kakor kruh telo redi,
tako hozhe on nafho dufho rediti , ji mozh in
lerdnok k dohrimu dali. S nami fe hozhe v

89

ljubesni sediniti kakor je s ozhetam v nebelih
sedinen.“

„Vfe kar fe v tem tempeljnu po svunajnim
godi, fe ima v nafhi dufhi goditi. Nafhe vno-
trajno, nafh duh ima tempelj boshji biti. Tu
imamo Boga v duhu in v refnizi moliti. Vli, ki
fmo bili s vodo in s fvetim duham prerojeni,
imamo od snotraj zhidi in v boshjo podobo po¬
novljeni biti. Boshjo befedo, ktero tu osnano-
vati flifhimo, imamo v ferze vseti in fkerbeti,
de nam bo fad obrodila. Od snotrej imamo,
ko fmo od svunaj od grehov odvesani, polni
vere, grevnige in dobrih fklepov biti, de ref
prodi in fvobodni od jarma greha, nizh vezh
mu flusliili ne bodemo. Kader gremo k gofpodovi
miši, imamo s njim v duhu vezherjali po nje¬
govih befedah: ,,Pri vratih dojim in terkam;
kdor mi odpre, k temu boni fhel in s njim ve-
zherjal, in on smenoj.“

„Vli tukaj shrani imajo edini biti s Jesufam
Kridufam, edini s nebefhkim ozhetam, edini
med feboj — polni ljubesni do Boga, polni Iju-
besni med feboj, kakor bratje in feftre, kakor
otrozi eniga ozheta v nebelih. Kader fe na naf
osre, ima naf fvoje ljube otroke vidi ti, nad kte-
rimi dopadajenje ima.“

„Vfe kar v tem tempeljnu vidimo, je na¬
rejeno, poboshne mifli v nami vshgati. Kakor
na altarju krish, snamnje nafhiga odrefhenja
doji, tako fe ima hvaleshni, milodni fpomin od-
rcfhenika, ki je is ljubesni do naf na krishu
vmerl, smiraj v nafhih ferzih ohraniti. Kakor
fe na altarju fvezhe prishgejo, tako ima vera
nafhe dufhe rasfvetlovali in nafhe ferze ima v

90

Ij obesni goreti. Kakor plamen tih gorezhih
fvezh v kvifhko fhviga, imajo tudi vfe nafhe
mifli in obzhutki proti nebu kopeli. Kakor
pred altarjem vedno po nozhi in po dnevu luzh
v lampi gori, vezhna luzh imenovana, tako fe
nima vera in ljubesen nikoli v nafhih ferzih v-
gafniti. Nafhe ferze ima farno tudi altar biti,
tudi imamo vfe fvoje mifli in nagibe Bogu da¬
rovati. Kaj fhe, kakor Jesufa Kriftufa v tem
tempeljnu na altarju prizhujozhiga molimo, ta¬
ko ga imamo pri fvetim obhajilu, kakor v na-
fhi dufhi prizhujozhiga s ljubesnijo objeti in fe
fladkiga upanja vefeliti, ga nekadaj v nebelih
od oblizhja do oblizhja gledati. Tako bo nafha
dufha tempelj Boshji, in sdaj she nebefhko kra-
ljeflvo nebo pokala. 44

Po lem ko je naboshni ftarzhek te in dru¬
ge take befede kerfhanfkimu ljudftvu govoril ,
je po duhovfko oblezher. k altarju priftopil, naj-
fvetejfhi dar opravit, ki fe je takrat v is-hodni
zerkvi fhe s ravno tihimi svunajnimi fhegami
obhajal, kakor v sahodni in kakor fhe fe sdaj
v zeli katolfhki zerkvi obhaja.

Kralj je pred altar pokleknil, in fvojo krono
na fhtablje poloshil. Vfe ljudftvo je bilo v fer¬
ze ganeno in prav rasvefeleno, de njegov kralj
in gofpod fhe vezhiga gofpoda, kralja semlje in
nebef nad feboj fposna, klerimu fo vfi ljudje
podloshni. Vfi- fo do kralja Josafata po mogozh-
nofli fhe vezh saupanje zhutili kakor poprej.

Neki pevzi, ktere ii je Barlaham isvoljil, fo
s veliko poboshnoftjo fvete pefmi peli. Ko fe
je petje: „Svet, Svet, Svet, je Gofpod, nafh
Bog, nebo in semlja fla polna njegove flave

91

sazhelo, je Lilo ljudftvo fhe bolj ganeno in no¬
beno oko ni bilo fuho.

Kadar je mafhnik pri altarju najpred fam
podobe kruha in vina savshivfhi s Jesufam Kri-
IIufam fe sedinil, je kralju, in sa tem vlim pri¬
pravljenim ismed ljudftva kruh shivlenja podal.
Sveta tihota je bila v tempeljnu; vli fo bili fer-
zhno poboshni, vfi v molitev, hvaleshnoft in
ljubesen samakneni.

Duhovni ftarzhek fe je po opravi fvetiga
djanjas oblizhjem, ki fe je od poboshnofti in ne-
befhkih obzhutkov fvetilo, blagoflovezh k ljudftvo
obernil in djal je: „Vllgamogozhni Bog ozhe,
Sin in fveti Duh naj vaf blagoflovi, naj bode
in oftane smirej pri vaf. Pojdite v miru/*

Od teh mal fe je ludftvo vfako nedeljo
in prašnik pri ozhitni flushbi boshji snajdlo, in
prav poboshno je boshjo befedo poflufhalo. Ve¬
ra v Kriftufa je pa tudi obilno fadje Kriftja-
nam te deshele obrodila. Polni ljubesni fo bili
med feboj, in vfe fo med feboj delili, kar fo
imeli. Tudi fhe nevernike fo ljubili, in vfe
mogozhe dobro fo jim fkasovali. Nobene fpazh-
nofti nevernikov ni bilo med kriftjani viditi. No¬
bene kletve ni bilo flifhati, nobeniga sanizheva-
nja in oporekvanja. Povfodi je kraljevala zhiftoft
in pofhtenoft, in zbifte framoshljive fhege. Vfi
fo fi vfakdanji kruh s delam fvojih rok saflushi-
li, in radi fo ga fhe med firomake delili, ki
fo bili ftari ali bolehni in fe nifo nizh vezh mo¬
gli s delam fvojih rok preshiveti. Bolj frezhne
fo fe miflili, zhe fo dajali kakor prejemali.
Tatvine in golufije fo fe varvali. Tudi never¬
niki fo najrajfhi od njih kupovali, ker nifo bili
v nevarnofti, od njih prekaneni bili.

92

Vib nosmernoft v jedi in pitji, obilnoft in
potrato v lepoti oblazini lo fovrashili. Vlak je
imel vefelje nad njimi, kakor nad Bogu pofve-
zhenim, fvetim ljudftvam. Pa tudi tako frezh-
no ljudftvo fo bili, kakorfhniga vezh pod foln-
zam najdi ti ni bilo.

Njih isgled je veliko nevernikov premogel,
de fo fe preobernili. Jesufa befede fo fe po teh
kriftjanih fpolnovale: „Puftiti fvojo luzh fvetiti
pred ljudmi, de vafhe dobre dela vidijo in ne-
befhkiga ozheta hvalijo. 44

Kerfhanfka vera fe je sdaj smeraj bolj med
indianfkim ljudftvam rasfhirjala. Kakor fo v
dnevih apofteljnov žele mnoshize ljudi fvojo ve¬
ro v Jesufa Kriftufa fposnovale, fe fpokorile,
fvoje grehe obshalovale in fe kerftiti dale, tako
je bilo tudi sdaj v najfrezhnejih zhafih te der-
shave. Ref fo hotli malikvavzi kriftjane sopet
preganjati, in sopet bi bili radi mezh in ogenj
sgrabili. Pa kralj Josafat je prepovedal prav ojftro
in na tanjko vfo lilo v vlim kar vero in veli vtizhe.
Veliko duhovnov fe je tadaj sopet vernilo, ki fo
nekdaj ob zhafu nevarnoft fvojiga shivlenja is de-
shele v hribe pobegnili in tam v pezhovji shiveli.
Kralj je dal v vfih meftih in tergih kriftjanfke
tempeljne in zerkve sidati, v ktere je poboshno
ljudftvo rado hodilo, in povfodi je vera v Kri¬
ftufa frezhcn fad obrodila.

93

^heftnajfto poglavje.

Kralj u4benar.

Kralj Josafat fe je prav vefelil, cle je sdaj
kerfhanfko, dobro in sadovoljno ljudftvo vladal.
Prav rad je bil sdaj kralj. Le ena teshka fkerb
mu je na ferzu leshala. Slo ga je shalilo, de
njegov ozhe fhe sniiraj k fposnanju refnize ni
prifhel. „Oh je vezhkrat sdihoval, faj je vunder
shalofl.no , de lizer tako shlahten mosh kriftjan
ni, de fe nikoli ne prisadene kriftjanftva bolj
fposnovati! Le po poveflih tazih ljudi ga posna,
ki ga zhertijo. —O tako frezbniga fe zhutim, de
fini kriftjan! To frezho bi jim tudi rad privo-
fhil! Oh de bi fi moj kraljeva ozhe, ki v pofvet-
nih rezheh tako dobro fvetovati snajo, vunder
tudi v nafhih vezhnih rezheh fi dobro Letovati
dali! Zhe fo ravno rasumen mosh, zhe imajo
ravno veliko fprevidnoft, vunder fhe praviga po¬
mena, žila in konza zhlovefhkiga shivlenja nifo
prav fposnali. Pri vfim fvojim prisadevanju fhe
vunder nifo mogli Lojiga ljudftva ofrezhiti. Ja
fhe farni fo ob prav mir ferza! <£  Josafatov ozhe,
ftari kralj, je med tem na vladanje Lojiga finu
dobro pasih Vedno fi je na tanjko povedati dal,
kaj fe v Josafatovim kraljeftvu godi. Tudi fam
je Josafata vfako leto najmanj enkrat obifkal in
na njegovim dvoru in na poti fim ter tje po de-
sheli s laftnimi ozhmi vidil, kako fe fin obnafha
in kako fe mu vladanje vede.

Josafat je vezhkrat na leto k fvojimu ozhe-
tu fhel, in fe je vfak pot vezh dni pri njem
sadershal. Prav dobrovoljno je ftari kralj s mla¬
dim ravnal, imenitno pozhaftenjc mu je fkasoval,

94

in de bi ga rasvefelil, je velike prašnike, obil¬
ne pojedine, velike love in inake ovefeljevanja
napravljal. Zhes vladarfke rezbi fe je s njim po¬
govarjal, zbes vfaktere koriftne nafnove k pridu
ljudftva, zbes poboljfhanje poljanftva, zhes po-
vsdigbo obertnolli in tergovine, zhes zefte in vo¬
dotoke ; le eniga pogovora od vere fe je smiraj
ogibal. Zhe fe je od tega meniti sazhel, je ozhe
kmalo nehal in od inakih rezbi govoril.

Doftikrat je Josafat na poti domu mifiil: „Vfe
kar mi moj kraljevi ozhe reko in pripornzhajo,
je prav dobro in fpolnoval bom tudi; pa le del
je od zeliga. Oh moj ljubi ozhe, vam tudi ve-
lajo befede: „Sa toliko rezhi fkerbifh; le ene je
treba! Zhe le farno pofvetne rezhi opravljamo,
vikfhi pa is nemar pufhamo, fe od zilja odda¬
ljimo. Kdor fe le s pofvetnoftjo pezha, fi flabej-
fhi del isvoli, ki mini, in od kteriga mu na
sadnje nizh ne oftane; komur vezhnoft na ferzu
leshi, nar bolji del isvoli, kteri mu ne bo od-
vset.“ —

Bog mi pomosi, de bi oba dela v eno zelo
sedinil, delavni sa to shivlenje bil, in boljiga
shivlenja na unim fvetu fe vredniga ftoril. Ja kdor
Boga in nafh namen sa bolji shivlenje prav posna,
tudi vfe ve, kar to shivlenje sadene, bolje po¬
trebovati in urediti. Refnizlmo je: Boga shelj-
noft je k vfim koriftna, in ima obljubo tega
in prihodniga shivlenja. Kolikorkrat je Josafat
domu prifhel je toshil v fvoji shali fvojimu fta-
riinu, zhaftitljivimu prijatlu Barlahamu. „Oh —
je rekel — kako me v ferze boli de moj ,
fiz er tako po ozhetovim mi dobrosheljni, tako
mili, blagoferzhni ozhe, vunder sa kerfhanfke
refnize tako malo marajo, kakor kamen!“

95

»Miren bodi! — je rekel Barlaham — Bog
ii sna tudi is kamnja otroke Abrahama isbuditi;
fuhe Tkale sna v vire vode prekvariti. Moliva s
edineno mozhjo sa tvojiga ozheta. Kakor je sdaj
The tamno v njegovi duThi, tako Te mu bode po
hosliji milofti sor svelizhanja napozhil. 44

V duhu ftariga kralja Te je med tem veliko
fpremenilo. Vefelje fveta je vfo prelek sa-nj sgu-
bilo; vTe obilne rasvefeljevanja njegoviga dvora
To Te mu, kolikor je kareji prihajal, nezhimar-
ne in prasne sasdevale. Prilisbe njegovih dvor-
nikov, To mu bile soperne, ker To bile soper
njegovo vek in ozhitavne. Soper Tvojo voljo je
vezhkrat s ftraham na Tmert miTlil. SkuThal Ti
je, Tizer take miTli is glave sbiti. Pa sopet To
Te mu povernile. „Kaj pomaga — je rekel —•
ne na-nje miTliti? Smerti Te vunder le ne more
ogniti; vunder Te ini smiraj bolj priblishuje. In
kaj bo po tem prilldo ?“

Žele ure je vezhkrat v Tvoji Tobi Tedel s gla¬
vo na roki Tlonezh. BeTede, ktere mu je enkrat
Tin od prihodne Todbe povedal, To mu teshko na
Terze padle. „Zhe bi tudi le mogozlie bilo, je
miTlil, de bi naThe djanja nekadaj tako na
tanjko pregledane in pretehtane bile, in de
bi naThe dela v tem kratkim shivlenja zhaTu sa
zelo vezhnoft shaloftne naTledke imeti mogle: bi
naT imelo she to sbrihtati. Pa ni Tamo mogo-
zhe ne! GlaT v meni mi pravi: „ReT je tako 1 “
K Tmerti in vezbnoTH Te morem pripraviti. 44

Stari kralj je bil doTle popolnama sdrav. Pa
odlihmal je pre dobro zhutil, de Te je pokaral,
in s karokjo To Te tudi bolesni napovedale. Mo¬
gel je, de Ti ravno mu je teshko djalo, Tvojiga
teleTniga sdravnika poldizali. Sdravnik mu je s d ra-

96

vila sapifal. Kralj je terjal, de ga ima sdravnik,
preden bode sdravila vsel, preprizhati, de bo
lok ali prah, kteriga fo nm dali, po obljubi po¬
magal. „Rasjafni mi — sdaj — je djal —• kako
fe to godi.“

„0 moj kralj! — je rekel sdravnik — tega
fam ne vem. Veliko v sdravnifhtvu je nepregled-
ljiva fkrivnoft; in kar tudi naj bolj uzheni sdrav-
niki od tega govore, fo le mifli, in mi ni dovolj.
Rasjafnejne pa, nad kterim li je she marlikdo
saftonj glavo belil, bolniku ni k sdravju potreb¬
no. Sakaj zhe kako sdravilo, prav savshito smi-
raj in povfodi gotovo po sheljah tekne, je goto¬
vo dobro. Nespametno bi bilo dvomiti. Veruj mi,
vsemi sdravilo in prizhakuj nafledka.“

Kralj je verjel sdravniku, in sdravila vshiv-
fhi, je oseka vil. Tako more tudi s vero biti, fi
je miflil kralj. Zhe fi naravnih rezhi, ki fo pred
nami, rasloshiti nemoremo, fe nefmemo zhuditi,
de fe nadnaravne rezhi, kterih nevidimo, rasjaf-
niti ne dajo. Vfi moji vgovori zhes to, kar mi
je moj lin od kerfhanfkiga vero sakona povedal,
fe na to isidejo, de ima fkrivnofti, kterih fpre-
gledati nemorem. Ker pa ta vera ljudi ozhitno
dobre in frezhne flori,, mora bres sopergovora
dobra biti. Po fve to vanju fvojiga lina Josafata
fe zhem po isgovoru uvodnika kerfhanfke vere
ravnati: „Kdor po mojim uku shivi bo fposnal,
de je od Boga!“

97

Sedemnajfto poglavje.

Kralj Absnar in Barlaham.

Ko je kralj Josafat sopel fvojiga ozheta obi-
fkal, je bil ta bolj dobrosheljin in mil, kakor kadaj.

„Pojdi moj fin, — je rekel — fkupaj ho-
zheva iii na tifti grad, kjer fi li fvoje otrozhje
in mlade leta preshivel. Tam fe lahko v miru
pogovarjava; tudi bodo tifti verti marfikter fladak
fpomin is slalih dni tvoje mladofti v tebi sbudili.

Oba fta fe tje peljala. Ko fe je fin na ftrani
fvojiga ozheta po fenzhnatih ftesah verta in med
zvetezhimi germizhi fprehajal, fe je na nekterim
meftu s mehkim ferzam vefelih majhnih p n'go¬
del) fvoje mladofti fpomnil. Ko fta do vira pod
palmami prifhla, je rekel ozhe: „Tukaj v fenzi
pri tem ftudenim viru. je naj lepfhi; tukaj fe po-
zhiva. — Veliko imam s teboj govoriti moj fini
Povedati moram, de je tvoje ljudftvo bolje in
frezhneje, ko moje. Ljudem, ki fo pod mojo
oblaftjo, ne morem pri vfi moji volji nikoli vftre-
zhi. Smiraj imajo kaj grajati, godernjati in to-
shiti.

She undan me je teshko djalo, punt savolj
dobre in kakor fe mi sdi prav modre ukase po-
gafiti. Tvoje ljudftvo fe ima pod tvojo oblaftjo
vedno frezhno, in smiraj je mirno ter sadovolj-
no. Rado te ima, mene fe pa le boji. Ne s
nar ojftrejfhimi kasnimi, s ognjem in mezhem,
bi ne mogel ne naj vezhih pregreh, tolovajftva
in moritve in drusih enazih grosovitnoft istrebi-
ti; pa med tvojimi kriftjani fe od lazih pregreh
ne flifhi. Ti dobri ljudje jih farni bres file, is
notrajne gnjufobe. opufhajo. Ja, ne fovrashijo

7

98

farno hudobije, temozh ljubijo in delajo, hal¬
je dobriga. Dobri podlostmi fo, svefti soprugi,
mili ftarfhi, hi fvoje otroke dobro redijo. Otrd-
zi fe hvaleshno in pokorno proti fvojim ftarfliem
vedejo. Slushabniki fo pofhteni in voljni proti
fvojim gofpodarjem; gofpodarji fo jim dobri in
mili, in jih imajo kakor otroke pri hifhi. Rob-
ftvo, grosna navada ljudi kakor sliivirio prodaja¬
ti, je med kriftjani vfe minulo. Vli robovi fo
fvobodni in fo sdaj fvojim gofpodarjem fhe bolj
livaleshni in poftreshni. Vli kriftjani v tvoji der-
shavi, fo pridno, sadovoljno , krotko, mirno
ljudftvo. Tresni, smerni, pametni, profti in
bres hinavfhine fo! Lepi fad kerfhanfke vere
fposnam v tem. Tifti bifer tadaj, kteriga ti ti¬
ki kupez ni prodal, ampak saftojn dal, in kteri
je — obftojim! — naj lepfhi bifer tvoje krone
poftal, mi daj bolj ogledati. Povej mi odkrito-
ferzhno vfe, kar ti je tifti kupez povedal, in
kaj te je premoglo, kriftjan poftati!“

Te befede fo Josafata neisrezheno isvefelile.
,,Tako je“ — je rekel — ,,tifti pametni naboslini
mosh fe mi je ref kakor fporozhnik is boljiga
fveta, kakor angelj boshji prikasal!“

Josafat je povedal naj poglavitneje od vli-
ga, kar je od uniga zhaftitljiviga flushabnika
kerfhanfke vere flifhal, od tifte hipe, ki ga je
v fobo ftopiti vidil, do ure, ko ga je kerftil.
„Tukaj ravno v tem viru“ — „je rekel Josafat
s folsami v ozheh, me je kriftjana, fposnovavza,
otroka edinopraviga Boga, zhlcn kerfhanfke zer-
kve in deda nebcf pofvezhil.“

Prav pasljivo je poflufhal ftari kralj fvojiga
finu in ni fe utrudil ga poflufhati. ,,Ref jc“ — je
rekel — „kerfhanfka vera naf zhes Ipazhenoft

99

ljudi, zhes kratkok zhlovefhkiga shivljenja, zhes
ta kratek zhaf nafhe pofkufhnje na semlji in
zhes prihodno fmert, in zhes to kar imamo po
fmerti prizhakovati, prav jafno poduzhi."

Bres tega fposnanja bi zhlovek uganjka ohal.
Tudi to mi dopade pri veri krikjanov, de uk,
poduzhenje ljudkva s darivno flushbo fklepa,
kar fe po moji vednofti pri nobeni drugi veri
ne vidi. Zhaf fi zhem koriti, fe bolj s njo fe-
snaniti. Pa povej mi vunder, kdo je tifti zhlo¬
vek, kteriga ti je Bog poflal? Od kodi je pri-
fhel, kam je fhel? Je li fhe shiv ? Zhe je fhe
shiv, gotovo vefh, kje sdaj prebiva. Sam bi
rad snjim govoril ! 1 ' 4

Josafat je naj pervo zhaftitljivo pokavo mo-
sha, in njegovo mirno, proko vedenje, v kterim
bi li kdo ponolitok knesa, in zhaftitljivoft fhko-
fa ugledati miflil, popifal, in rekel je: „Vafh
pervi dershavni flushabnik je bil nekadaj ljubi
ozhe! Vi lle ga, kakor nobeniga pred njim, s
pofebnim saupanjem pozhaftili. Ker je pa krift-
jan poftal , je v nemilofl; padel. Dete kakih treh
let lim bil tiftikrat jes. Od tikih mal je pa
vunder fhe poln ljub^ni do vaf, poln priver-
sbenja. Njegovo ime je Barlaham.“

„Kako? kaj?“—-fe je kralj savsel, „tifti bla¬
gi mosh, kteriga lim tako nefpremifhleno in
zhertljivo od fvojiga dvora pahnil, in ta Barla-
bam je tika ofeba? On fe je tebe tako ljubes-
nivo lotil, je kakor isleranez fvoje shivljenje v
nevarnok djal, de bi tebe poduzhil, te is tvoje
tikikratne otoshnoki refbil, tvoje kalno bolno
ferze s fposnanjem vere, ki mu je zhes vfe sa-
klade , rasvefelil in osdravil! — In njega, njega,
ravno tikiga dobriga mosha lim jes — o kako

100

oflepljen fini 1)11! — ne farno preti davnimi leti
fpokal, temozh posneje tudi fhe prefilno pre¬
ganjati dal! Obglaviti, feshgati fim ga hotel!
In je vunder fhe, kakor pravifh, poln ljuhesni
in blagovoljnih mifli do mene? — To je veliko
in lepo! To farno she veliko ženo kerfhanfke
vere pokasuje !

,,Sklenil fim kriftjan hiti. Kje je naboshni
ftarzhek? On ki je tebe kerftil, ima tudi mene
kerfliti. Povej mi vunder, ali fhe shivi?“

„She shivi“ — je odgovoril Josafat ■—„pervi
duhoven je pri zerkvi, ktero fim sidal in vikfhi
kriftjanfke ohzhine v mojim glavnim meftu. Po-
klizati ga zhem dati, de tudi vaf, ravno v tem
viru, v kterim fim jes kerfhen bil, kerfti.“

„Naka ne tako,“ — je rekel ftari kralj —
'„ne tako, kakor fi ti takrat, ko fim fhe kriftja-
ne preganjal, v famotni tihoti nozhi kerfhen
bil, fe zhem koritih dati, temozh pri belim
dnevu in prizho ljudftva. Ozhitno ho zhem fvo-
jo vero v Kriftufa pokasati. Pa naj popred mo¬
ram s Barlahamam govoriti. Sa veliko rezhi ga
imam sa samero profiti. Veliko imam fhe s
njim govoriti. S teboj grem tje.“

Stari kralj je hitel nasaj v fvoj dvor, je
dal povelja, ktere opravila v njegovi ncprizhu-
jozhnofti ofkerbeti in bres odloga fe je s Josala-
tam na pot odpravil. Solnze je she sahajalo,
ko fta na Josafatov dvor prifhla. Josafat je ho¬
tel dvornika k Barlahamu poflati in ga povabili,
de bi v kraljevi grad prifhel. Pa ftari kralj je sopet
rekel: ,,Naka, naka, mi dva greva k njemu! Od
shelenja mi ferzc gori blasiga mosha vidili in
odpufhanje pridobiti.“

101

Oba kralja fta fhla v liifho, ktero je Josafat
tik terapeljna modrimu, naboshnimu moshu si-
dali dal. V majhni, neolepfhani fobi, ktero h
je Barlaham v veliki lepi ftanovavnizi ravno ta¬
ko , ko nekdaj fvojo zelizo napraviti dal, fta ga
nafhla. Zhaftitljivi duhoven je ravno fvelo pifmo
bral, ki je pred njim odperto leshalo, in vef sa-
maknjen je bil va-nj. Ko fe je oserel, je tiari
kralj s. rastegnjenimi rokami saklizal: O moj tia¬
ri, svetli prijatel! in folse fo mu v ozheh ftale.
Barlaham je vftal in kralja fposnavfhi je djal
savset: „0 moj gofpod in kralj! Oba fta fe ob¬
jela , in folse tozhila. Zhes dolgo je rekel tiari
kralj: „Davno fe she nifva vidla, ljubi Barlaham.
Oba fva fe she v tem zhafu poftarala! Pa le
dolge, nefrezhne lozhitve tim jes kriv. O sa to¬
liko te imam samere profiti! Prav terdo tim s
teboj ravnal, odpufti mi! Pa faj fi hudo s do¬
brim povernil. Ti fi bil naj vezhi dobrotnik,
prijate! in uzhenik mojiga fina. Tebi je vezli
dolshen kakor meni. Pa tudi moj dobrotnik fi,
ker fim fkosi tega fvojiga fina, kterimu fi ti ka¬
kor angelj, kakor fporozhnik Boshji evangeli o-
snanoval, k fposnanju refnize priffiel. Bodi ta-
daj tudi moj dober angelj, apoftelj gofpoda 1 “
Barlaham je vsdignil fvoje s folsami šalile
ozhi proti nebu in rokcl je s fklenjenimi rokami:
„0 ti veliki vfigamogozhni Bog, kako fe ti mo¬
rem sa"hvaliti, ker fi mojo molitev, ktero fim
nozh in dan k tebi pofhiljal, vflifhal in to fre-
zho mi dosliiveti dal! Sdaj rad umerjeni!“ -—

„Ja ljubi moj kralj,“—je dalje govoril —
„dc v Jesufa Kriftufa verujefh, ni farno tebi veli¬
ka frezha, ampak zelimu tvdjimu kraljeftvu, ne-
isfhtetim ljudem! 44

102

Stariga kralja fo teshave potovanja, vefelje
Karl ali a ma sopet vidili in bole zb in a, de je tako
dobrimu moshu krivizo ftoril, slo prijele. In
ker je fhe koj k Barlohamu hitel, bres de bi
fe bil poprej pokrepzhal, ga je profil Josafat,
sa sdravje fvojiga ftariga ozheta po otrozhje
fkerbezh, fe s njim v grad verniti, fe s jedjo
pokrepzhati in fe k pozhivanju vlezhi. Rekel
je tadaj kralj Abenar: „Lohko nozh, dragi Barla-
ham! Pridi jutri prav sa rano k nama; veliko
fe imamo pomeniti.**

Ofemnajfto poglavje.

Refniza kerfhanfke vere.

Ko fe je drugi dan sor napozhil, je fhel
Barlaham v kraljevi grad. Rekli fo mu, de fta
oba kralja na vertu v dvorani. Nafhel jih je,
pred vifoldmi, fhiroko odpertimi vratmi dvorane
na terafi, t. j. na lepo in kakor Ilopnize ali
fhtable is semlje fe vsdigajozhim proftoru, ki
je bila s obilnimi zvetnimi gredami vfake bar¬
ve, in s zvetezhimi, dufhezliimi germizhi olep-
fhana. Tukaj, kjer fe je naj lepfhi zhes vert
in v daljne kraje vidilo, fo hotli jutrajno hlad-
noft, ki v tikih krajih tako dobro okrepzha,
vshivatiin lepoto folnza, ki je ravno isfhlo gledati.

Oba kralja fta Barlahama prav prijasno po-
sdravlla in ftari kralj je rekel: „Pridi, ljubi pri-
jatel Barlaham, vfedi fe med naju na to klop
is marmorja, in obernimo te slate ure jutra na

103

prijasne pogovore od nafho vezhnofti. Josafat,
moj dragi lin, mi je lizer she poglavitni sapo-
padek boshjiga rasodenja, ktero je od. tebe flifhal,
ob kratkim povedal; sdaj bi rad od tebe vfe ob-
fhirneje flifhal. Povej mi tadaj, kar ti bo Boshji
duh vdal.

Barlaham je poprej v molitvi proti nebu
pogledal in potem s fvetim rasfvitljenjem govo¬
ril od vftvaritve fveta in pervih dveh zhlovekov ;
od frezhniga shivljenja pervih ljudi v raju in od
njihoviga shalollniga pregrefhenja; od ftrafhniga
potopa, v kterim je pervi zhlovefhki rod do ene
drushine poginil; od patrijarhov, ozhakov israel-
fkiga naroda, od njihovih proftih fheg in od
njihove poboshne hoje predBogam, od sapoved
in poftav ktere je Bog po Mojsefu Israelfkimu
narodu dal; od Elija, povrazhnika fposnanja edi-
nopraviga Boga in od prerokov, od obljub od-
refhenika, ktere je Bog pervim ljudem in dru-
shinam patrijarhov ftoril in po Mojsefu in pre¬
rokih zelimu israelfkimu narodu osnaniti dal;
od prihoda finu Boshjiga na semljo v fvitlofti,
kakorfhna edinorojenimu ozhetu gre, polnimu
miloM in refnize; od raspoflanja apofteljnov,
ktere je popred Duh Boshji rasfvellil, pofvetil,
in s Boshjo mozhjo opafal; poflednizh od vftave
fvete, obzhinfke zerkve, ktero je Jesuf na ne¬
premakljivo fkalo pollavil.“

„Is tega fprevidifh sdaj ljubi kralj“ — je
Barlaham dalje i'ekel, — „de je zhifta refniza,
kar Pavel, eden s med Apotleljnov govori: Ve¬
likokrat in po mnogih potih je nekadaj Bog
govoril ozhakam po prerokih in sadnizh lifte
dni nam je govoril po Sinu, kteriga je pollavil
deleslmika vlili rezhi, po kterim jc vftvaril tudi

m

fvet; kteri, ko je fvitloba zhafti in podoba bitja
njegoviga, in vfe s befedo fvoje mozhi noli, je
ozhifhenje od grehov opravil in Tedi na defnizi
velizhaftva na vifokofti.“

Kralj Abenar je fvetiga ftarzhka s velikim
vefeljem poflufhal. Kralj Josafat je fvojiga ozhe-
ta med tem, ko je Barlaham govoril, vezhkrat
pogledal in s vefeljem sagledal, kako mu ta ref-
niza k ferzu gre. Stari kralj je rekel: ,,Vfe kar
ti mi ti, ljubi Barlaham rekel, rasfvitli mojo du-
fho s novo fvitlobo in mi ogreje ferze. Pa vun-
der te imam fhe neke rezbi poprafhati.“

Barlaham je poflufhal in mu je toliko s
fprevidnoftjo, kakor s ljubesnijo odgovoril, sakaj
smiraj je bil pripravljen vfakimu ki ga je sa fvo-
jo vero vprafhal, odgovorili.

„Zhe — je rekel — nebo in semljo tudi le
pogledamo , moramo fposnati de jih je prav mo-
gozhen, moder, in dobrotljiv Bog vllvaril.“

„Velizhaftvo Boshje nebo pripoveduje, delo
njegovih rok fprizhuje obnebje nad nami. Dan
na dneve na glaf osnaniije in nozh ga daje no-
zhi na snanje. Ni ga jesika, ni je befede, po
kterih bi fe glaf njih rasumevati ne dal. — Boshje
nevidljivo bitje, njegova vezhna mozh in Bosh-
jojfl fe od kvarjenja fveta po njegovih delih fpos-
nava, tako de tiki, kteri ga ne fposnajo in ga ne
zhaftijo in molijo Boga, fe isgovarjati ne morejo.

Kdo bi mogel,—je Barlaham nadaljeval —
dvomiti, de je tako moder in dobrotljiv Bog,
kteriga in.odroft in dobrotno!! is vfih njegovih del
lije, ljudi v sazhetku dobre in v njihovi naravi
popolne vllvaril, de fo pa ljudje fkosi fvojo pre¬
greho od te popolnofti safhli in fe pohudobili ?
Ljudje ref nifo vezh taki, kakorfhni bi po volji

105

livarn ika biti imeli. Tega naf preprizha vfe, kar
fe v mnogih pofvetnih prigodbah pri godu j e, in
kar je hudobno, sanizhljivo in zlo zhertljivo. To
svemo zhe Tvoje ferze poprafhamo. Boshja sa-
poved nam je lizer The v ferze sapifana; pa ne¬
kaj najdemo v naf kar fe soperflavi in od kar
fe po fvoji mozhi ne moremo refhiti. Sovrashna
mozh nafveshe; odrefhenika poterbujemo. To
je tvoj dragi fin Josafat she v fvoji mladofti prav
na tanjko zhulil. To vfak fam na febi sve in
mora s Pavlam rezhi: „Po sapovedi Boshji imam
nad notrajnim zhlovekam dopadajcnje; pa v Tvo¬
jih udih zhutim drugo sapoved, ktera fe sapovedi
mojiga duha nafproti ftavi in me pod oblalljo
greha svesaniga dershi.“ Vfaki zhlovek gotovo,
kakor Pavel sdihuje: „Jes nefrezhni zhlovek! Kdo
me bo od tega umerjozhiga telefa refhil ?“  De
bi tudi vfak kakor Pavel fkufil miloft Boshjo po
Jesufu Kriftufu.“

„Kar nam fveta sgodovfhina pove, nam sgo-
dovfhina narodov in tudi she pogled semlje pO-
terdi. ]N ? e more fe tajiti, de fe je zhlovefhki rod
is Asije zhes semljo rasmaknil; med vfimi na¬
rodi, pofebno med Indjani, najdemo fhe ras-
lozhne ne zelo sbrifane fledi naj flarjiga raso-
denje Boshjiga. Zhe podobo semlje pogledamo,
ne moremo dvomiti, de je nekadaj pogibelna po¬
vodenj, obzhinfki potop, bila. Koliko hribov fo
ozhitno velike, ftrafhne vodenanefje? Na naj vi-
fhih gorah fe najdejo okamnjene ribe in morfki
mufheljni. Zherke fo, tako rekozh v kamen
vtifnjene, pifanje, v' kterim ravno to beremo,
kar nam fveto pifmo pravi. 44

„Judovfko ljudftvo nam je govorezha, okrog
hodezha prizha, de fo fe lihe prigodbe, ktere

106

nam Tveto pifmo otl njih pravi, reTnizhno goclilc.
Po vfim fvetu je raskropljeno, med vlimi naro¬
di , med kterimi prebivajo, fe pofebno, vlaftno
ljudftvo Tkashejo; terdno fe Tvojih barih Theg
dershijo, Tvoje Tvete bukve sgodovThine, poftavo,
ktero jim je Bog po MojseTu dal, prerokovanja
prerokov od Svelizharja, Mefija, hranijo prav
Tkerbno, kakor TvetiThe.“

„KriTtjanTko ljudftvo, ki Te je she daljezh
zhes semljo rasThirilo, ima Tvoje rasThirjenje dva-
najftim moshem sahvaliti, ki To bili vbogi ribzhi,
ali fizer neuzheni ljudje. Ti naboshni, poThte-
ni moshje, ki pri osnanovanju Evangelija nizh
dobizhka niTo imeli , ki To s tem le nezhaft in
preganjanje na Te kopali, To Tprizhali, de To dela
Jesihove s ozhmi vidili, de To njegove beTede is
njegovih uftr TliThali in Tvoje govorjenje To s pre¬
livanjem kervi in s naj ftrafhnejimi imertnimi mu¬
kami polerdili. VTa mozh Bimzov, tega zhes vTe
mozhniga naroda, ki je imel vednofti in ftraThne
vojne mozhi v Tvoji oblafti Te jim je v bran po-
ftavila. Pa saftonj! PovTodi To padali malikvavTki
tempeljni na kup; kriftjanftvo je smagalo. Nekte-
ri tajijo zhudeshe, Tkosi ktere Te je kriftjanftvo
rasThirjalo; ali pa ni to rasThirovanje bres zhu-
deshev . naj vezhi zhudo ?"

„Naj lepThi in naj ljubThi prizho od dobrote
kerThanTke vere vidimo na njenim Tadji. Prizha
je to, ktero tudi dan danaTlini s Tvojimi ozhmi
gledati moremo. Veliko deshela lim obhodil pa
povTodi naThel: V vTakim meftu, v vTaki vali,
kjer prebivavzi niTo bili Tamo s uftmi temozh tu¬
di s djanjem kriftjani, To dobre Thege, sveftoft
in vera, zhiTtoft in Tramoshljivoft, sloga in lju-
besen vTmiljenoft in dobrodeljngft, pokoj in sa-

107

dovoljnoft. Tam pa, kjer ljudje fhe nifo od te
nebefhki ljuzhi rasfvitljeni: gofpodarljivoft, famo-
goltnoft, groša, nezhiftoft, lash in goljfija, fa-
momorftvo in vfe hudobije in pregrlehe fo fe
skvifhkile.“

„Tako vidimo, zhe fe le osremo in po [ve¬
ta  okrog ali v Tvoje ferze pogledati hozhemo, de
je Jesufova vera naj lepfhi naj bolji dar neba.“ —

Ja, ljubi kralj, befede Apofteljna fo refnizh-
ne befede: „Prikasala fe je miloft Boga, Sveli-
zharja nafhiga vfim ljudem, ktera naf uzhi, de
Te odpovemo hudobii in pofvelnim sheljam ter
tresno prijetno in bogabojezhe shivimo na tem
fvetu, zhakajozhi svelizhanfldga upanja in zha-
flitljiviga prihoda veliziga Boga in Svelizharja
nafhiga Jesufa Kriltufa, kteri je dal febe sa naf,
de bi naf refhil od vfe krivize in febi ozhiltil
prijetno ljudftvo, vneto sa dobre dela.“ —

Barlaham je tako vnet in tako dolgo govo¬
ril, in Abenar in Josafat Ita ga tako vefelo in
ferzhno dovoljno poflufhala, de je she folnze po-
lovizo fvoje poti prefhlo in she vifoko na nebu
halo j bres de bi bil kdo vlih treh to porajtal.
Sdaj pa jih je poldanfko folnze pripekalo, ki v
tihih krajih tako filno pezhe, de fkoraj ni sa
prekali. V hladno vertno dvorano fe je tadaj kralj
Abenar podal, kjer je bila jed sa-nj, sa Josafa-
ta in Barlahama pripravljena. Malo je s njima pri
kolilu prigrisnil, in je fhel nasaj v fvojo foLo.

She le po folnzhnim sahodu je fhel kralj
Abenar sopet s Barlahamam v veliki krafni vert
s a grad vezherni hlad vshivat. Luna je fvitlo
fkosi vifoke drevefa fvilila, svesde po fhirokim
obnebju rasfjane fo fe prav jafno lesketale, rofa
je perje in zvetje okrepzhala.

108

Barlaham je djal: »Kolikokrat fe tako pod
nozhnim obnebjem fprehajam, fe fpomnim be-
fedi poboshniga kralja Davida: „Gofpod! Nafh
Bog! kako zhakito je tvoje ime po vefoljnim
fvetu, ki prikasujefh fvbje velizhakvo na nebu!
Zhe pogledam nebo, delo tvojih perftov, luno,
svesde, ktere li raskavi!: kaj je koli zhlovek, de
fe ga fpomnifh in de ti ga je mar ? 44

„Ref je,“ — je Barlaham nadaljeval — „Bog
fe naf fpomni, naf mu je mar; ravno to nam
da, kar nimamo. Kerfhanfka vera je vfa zldo-
vefhki naravi, fadajnimu kanu ljudi primerjena.
Bog nam da po Jesufu Krikufu vfe kar potre¬
bujemo. Pri vil fvoji okornoki, pri viih fvojih
fkerbeh, terpljenju, veknim ozbitanju, korenju
s fkufhnjavami , v lili in fmerti najdemo farno
v Jesufu Krikufu fvoje svelizhanje . 44  Tudi je ta
veliki bliigodar, kteriga nam Jesufova vera pri-
nefe, pofebna prizha njegove refnize.“

Kralj je rekel: „Od refnize kerfhanfke vere
fi me, ljubi Barlaham s Boshjo pomozhjo po-
polnama preprizhal; povej mi pa fhe vezh od
velikiga svelizhanja, kteriga nam je Bog v Je¬
sufu Krikufu pripravil. Moja dufba slieli vezh
od tega flifhati ! 44

Barlaham je tadaj pravil, kako malo mo-
droki, praviga fposnanja ljudje pred viim imajo,
kako fmo bres nebefhke luzhi bosbjih rezhi prav
nevedni; kako pizhla je naf ha krepkok in koli¬
ko nam fhe majnka, de nifmo pravizhni, to je
dobri in j>opolni; kako fmo v grehe, kako v
verige sapleteni in oblaki fmerti podversheni.
,,Pa pokojniga in vefeliga ferza bodimo!“ je djal:
„Jesuf Krikuf nam je od Boga v modrdil, v
pravizhnok in v odrefhenje dan . 44

109

„Naf ljudi“ — jc rekel Barlahnm dalje —
„nadlegvajo na semlji marliktere pofvetne fker-
bi, ki naf sadershujejo nafhe mifli na n el) ef li¬
ke rezili naravriati. Bogatinzi, oblaftniki tega
fveta, ki nimajo sa jed in obleko fkerbeti, fo
vezhkrat s teshjimi fkerbmi ohloslieni , imajo
vashne opravke in lilne dela, sa ktere vezhkrat
huje fkerbejo kakor revesh sa jed in pijazho.
Pa Kriftuf uzhi: „Ne fkerbite! Saj ve vafh ozhe
nebefhki, de viiga tega potrebujete. Ifhite ta-
daj ■ nar poprej Boshjiga kraljeftva in njegove
pravize, in vfe drugo vam ho priversheno.“

„Nadloge ljudi fo neisfhtete in veliko jih
je prav terdih in teshkih. Pa ravno fkosi nadlo¬
ge imajo ljudje dobri hiti, in kteri fo dobri, fe
imajo fhe poholjfhati. Kakor fe slato v ognji
ozhifti in ofnashi, tako fe krepkofl v teshavah
fkashe. Nadloge naf, zhe jih poterpeshljivo no-
limo, k svelizhanju peljejo. Kriftuf pravi : „Bla-
gor jokajozhim in shaloftnim , ker bodo potola-
sheni.“ In Apoftelj pravi: „Terpljenje tega zba-
fa ni vredno velizhaftva, ki naf tamkaj zhaka.“

„She bolj, kakor vli terpeshi pa naf boli
in pezhe mifel na ftorjene grehe. Pa faj je ,
kakor Pavel sagotovi, gotova, refnizhna, draga
in vredna befeda, de je Jesuf Kriftuf na fvet
prifhel, grefhnike svelizhat. Kakor je sgubljeni
bn od fvojiga ozheta v ljubesni bil fprejet, v
taki ljubesni in fhe zelo v neismerno vezhi
nebefhki ozhe refnizbno sgrevaniga grefhnika
fprejme. V  nebefih bo vefelje nad grefhnikam,
^leri fe fpokori.“

j, Veliko fkufhinj in mozhno bojevanje s gre¬
dam nam perti. Pa Kriftuf naf uzhi fkufhnjave

110

premagovati . 44  „Zhujte in molite, de ne pade¬
te v fkufhnjavo!“

„Mozhi nam da, s vero vfe sadershke k
dobrimu premagovati. Verujozhimu ni nizh ne-
mogozhe 44  je rekel. „Vefeliga ferza bodite, fvet
lim premagal. Kdor va - nj veruje, more fvet
premagati . 44

„Pofledno kar naf prizhakuje je fmert, pred
ktero fe ljudje tako bojejo. Pa fmert je le pot
v bolje sliivljenje, tako rekozh le fladko fpa-
nje, sa kterim vefela sbuditev fledi. Kakor fe
trudni delavez breme dneva nolivfhi fpanja ne
boji, temozh fo ga vefeli, tako fe nima kdor
v Krikufa veruje fmerti bati: Kdor v- mene ve¬
ruje, fmerti ne bo vidil, on bo is fmerti v shiv-
Ijenje prifhel . 44

„Kerfhanfka vera nam, kjer mefeno oko
le prah in trohljivoft sagleda, pogled poln sveli-
zhanja na bolji fvet v nebo vrazha. Vfe kar
ima ta fvet lepiga in krafniga, ni ne fenza uni-
ga velizhaftva. „Oko fhe ni vidilo, uho fhe ni
flifhalo in prifhlo fhe ni v zhlovefhko ferze,
kar je Bog onim obljubil, ki ga ljubijo.‘£

Kralj je rekel: „Ljubi Barlaham! Vfe kar
fi mi povedal, pokrepzha moje ferze, kakor flad-
ki mrazbni srak perli ohladi, kakor obilna rofa
sdaj vele zvetlize oshivlja. Slaft me to tolashi,
kar fi mi od odpufhanja grehov povedal . 44

Kralj fe je fhe dolgo s Barlahamam zhes
to pogovarjal, kar mu je na ferzu leshalo in mu
ga je tesbilo in Barlaham mu je fhe veliko be-
fed povedal, ki fo mu nebefhko tolashbo dajale.
Potem ila fhla oba nasaj v dvorano. Josafat,
ki je hotel fvojiga ozbeta famiga s Barlahamam

111

govorili pulliti jih je tu prizhakovak Vefelil fe
je, s obema frezhcn vezher vshivati.“

Pa s nagloma je prijesdaril fil s povedjo,
de fo fovrashni Persijani s veliko vojfko na de-
shelo vdarili. Miflili fo, de je kralj Abenar
preftar, fvoje vojfke fhe v boj voditi in fo torej
obftojezhe pogodbe prelomili. Stari kralj je sa-
povedal, koj konje napraviti in veljbljude ob-
tovoriti. Silno fo tadaj kraljeva derhal in nje¬
govi flusbabniki lim ter tje derjali; llo rok je
imelo opraviti, vfe tako hitro, ko je bilo mo-
gozhe sa odhod pripravili. Josafat fe je ponu¬
dil s ozhetam na vojfko iti. Stari kralj, ki fe
je deliravno she llar vunder fhe mozhniga in
terdniga zhutil, je djal: „Sam pojdem. Ako bi
ljubi fin, v tej vojfki tvoje pomozbi potrebo¬
vali vtegnil, ti bom she porozhil. Perpravljene
imej med tem fvoje vojfke sa odhod. ^ Urno je
grishlej prigrisnil in fmehljaje fe , je Barlahamu
rekel: ,,Prav imafh, de imamo mi kralji marli-
ktere rezbi obfkerbovati, kterih ofkerblenje je
ravno tako potrebno, kakor jed in pijazha! Vftal
je ter rekel: „Ljubi Josafat: Bog vaj obvaruj in
molita sa-me. Oba je objel in fhe pred pol-
nozhjo fe je odpravil.

Devetnajfto poglavje.

Obhajanje J 'vele radojii.

Kralj Abenar je s fvojo hrabro vojfko Per-
sijanc kmalo zhes meje fvbjiga kraljeftva fpokal.
Lahko bi ga bilo djalo, sdaj tudi po njih der-

112

shavi pafti, in fi toKko, kolikor bi bil hotel,
je odtergati in ofvojiti. Pa bolje fe mu je sde-
lo, fvojimu ljudftvu in vkrotenimu fovrashniku
mir dali. „01jka mirti je bolji, kakor s kervijo
ofhkropljeni venez premagovavza.“

„Vef radoften je nasaj na fvoj dvor hitel,
de bi pervi prebivavzam fvojiga glavniga mefta
mir osnanil in potem tudi vlim Tvojim drugim
podloshnim mir na snanje dal; The vezhi pa je
bilo njegovo vefelje pri ti priloshnofti, ker je
fvojimu ljudftvu od flajfhiga miru govoriti mo¬
gel , lderiga To v tifti fveti nozhi Angelji vlim
ljudem osnanovali, ki fo dobre volje bili.“

V kraljevih raspilih savoljo tega isdanih, je
med drugimi djal: ,,Po milofti in vfmiljenju edi-
nopravigaBoga, vligamogozhniga Gofpoda nebef
in semlje je prifhel k fposnanju Jesufa Kriftufa,
Sinu Boshjiga in je kriftjan poftal; farno v krift-
janftvu fe pravi mir dobi in vofhi ga vlim Tvo¬
jim ljudftvam; vfi kriftjani imajo odfihmal fvojo
vero fvobodno opravljati, in nihzhe jim nima
vezh shaliga ftorili, temozh jih po duhu s kra¬
ljem v shlahti zhaftiti in ljubiti; kriftjani naj ras-
shalenja od malikvavzov usrokovavniga posabijo
in naj jim is zeliga ferza odpuftijo. Ker Bog,
ohzhinfki ozhe ljudi, fvoje foinze zhes vfe, zhes
kriftjane in nekriftjane, verne in neverne lij ati
pulti in njihove polja s deshjem od nebef po-
mozhi; imajo vli ljudje na sčmlji v miru in slogi
shiveti; nar manj pa imajo rasfvitljeni po tamoli
fhe shivezhim fovrashni bili, in jih preganjali;
nafproti jih imajo is ferza ljubiti, jim vfe mo-
gozhe dobro fkasovati in jim s zhiftim, hvale
vrednim shivljenjem Evangeli ljubo in drago fto¬
rili; tako morejo nar bolj Boga in Jesufa Kriftufa

115

med njimi povelizhati. Dobri nafledek kraljevi-
ga raspifa je vfe prizhakovanje kralja prefegel.
Veliko vifozih dershavnih flushabnikov in hrab¬
rih vojnih junakov fe je pri kralju napovedalo in
fvojo vero v Kriftufa fposnalo. Is zeliga kraljeftva
fo povefti hodile, de fo neisfhtete familije, ki fo
bile poprej v tihim kriftjani, sdaj glafno in o ■/.hit¬
ri o Kriftjanftvo nafe vsele. Vezh meft je poflanze
poflalo , kralju fvojo hvalo in fvoje vefelje pokasati.

„Veliko kriftjanov ob zhafu preganjanja is de-
shele sbeshavfhih fe je nasaj vernilo. Kaj! k ve-
likimu vefelju kralja je prifhel tud fhkof, 11 ar,
zhallitljiv mosh, nekdajni podloshen kralja, is
fvojiga beshaljfha nasaj, v kterim je mnogo let
shivel, drugim narodam Evangeli osnanovajozh.
Kralj fe je tadaj pripravljal k sidanju velikiga
lepiga tempeljna; zerkev, ktero je njegov fin dal
sidali, bi imela tako rekozh le kip nove bili.
Sakaj vfe kar je kralj Abenar pozliel, je bilo ve-
likovito in moglo fe je tudi v kratkim isdelati.“

„Naj vmetnejfhi sidarji fo bili poklizani in
neisfhteli delavzi najeli; bres truda fo delali in
najemniki fo bili obilno plazhani. Sakaj kralj
je fvoje prihranjene saklade odperl; tudi je dal
velike malike is slata in frebra, ki fo bili dofle
v njegovih gradeh pohavljeni, kterih fe mu je
sdaj gnjufilo, preliti in denarje is njih kovati. 44

,,Novi kerfhanfki tempelj je dal na velikim
proftoru fvojiga glavniga mefta sidati, kjer je bilo
nekadaj toliko kriftjanov umorjenih in kjer bi fe
bil imel Barlaham feshgati. Med tem ko je kralj
veliko fkerb imel, tempelj is marmorja kma-
lo dokanzhati, fe je fhkof neprenehama trudil
Gofpodu fhe lepfhi tempelj issidali. Neutrudeno

8

114

je poduzheval, sgodaj in posno, imenitne in ni-
skiga ftanu, ki fo kriftjani kotli Liti.

„Ref fo bili nekteri v mef, ki fo famogoltne
namene imeli in fe kralju le prilisova ti in priku¬
piti'ho tli. Shkof jih je pa kmalo fposnal, in ve-
tlil jih je na dalje odlozhiti. Nekteri duhovni,
ktere je fhkof is daljnih krajev fekoj pripeljal,
fo mu svefto pomagali. Tudi fo mu neki roja¬
ki vezhi del she priletni moshje in she davno
kriftjani pomagali, ktere je od njih vere, mo-
drofti, nakoshnofti in kerfhanfkiga skivljenja pre-
prizhan duhovne pofvelil. Ljudftvo fe je v fpos-
nanju kcrfhanfke refnize prav narafhalo in ske¬
lelo fe kerlliti dati.“

Med tem je kilo sidanje tempeljna dokon-
zliano. Kralj je dan njegoviga pofvezhenja od-
lozkil. „ln pervo fveto djanje — je rekel —
ki fe ko v novopofvezhenim tempeljnu okliajalo,
naj ko moj kerft.‘‘ Mnogi knesi in vifolu flu-
shakniki kraljeftva fo sheleli s njim kerfheni kili.
Kralj je povakil fvojiga fina Josafata in devetdefel-
niga ftarzhka Barlaliama k temu fvetimu djanju.

„Radoftno fta oka prifkla; Barlaham pa je
djal: Slushka, ktero imam pri tem djanju ko
kleso moja poflednja.“

„K klislmimu prašniku fo fe mozhno priprav¬
ljali. Stene tempeljna fo kile s krafnim raspet-
njami is kagora in vtkaniga slata olepfhane; kcli
marmorjevi ftekri s zvelnim venzi oviti. S veliko
lepoto in s velikim derhalam fta fe oka kralja v
tempelj podala. Shkof, od vezliih duhovnov ob¬
dan ju je pri vratih posdravil, je peljal kralja k
altarju, je imel nagovor, mu je rekel vero mo¬
lili in v vclizhaftni hoji je fhel s frehernim kri¬
škem in pri vsajenjnim petju duhovnov k kerft-

115

nimu kamnu. Vfi fo miflili, fhkof fam ho to
/Veto opravilo opravil; pa ftarimu deVetdefctolet-
nimu Barlahamu ga je pullil, ker je kralj Ahc-
nar kralju Josafalu obljubil, Barlahamu le ker-
flili dali. VIl  prizhujozhi, slaft tilli, ki fo fe ga
fbe is mladofti fpomnili, ali kterim fo ftarfhi
povedali, fo fe prav vefelili, de je dobrimu fta¬
rimu moshu, ki je bil nekadaj tako po nedolsh-
nim od dvora fegnan , ta velika zhaft namenjena.“
,,Sdaj je djal kralj fvojitnu finu: Po tebi
fim Jesufa Kriftufa fposnal; po tebi me je Bog
tako daljezh pripeljal, de sdaj v tem tempcljnu
irr tu pri tem kerftnim kamnu ftojim. Ti imafh
tadaj moj kerftni kum bili . 44

„Te befede fo ferze dobriga kraljeviga fjnu
tako prijele, de fo mu folse v oziri prifhle. Tudi
vfi m prizhujozhim fe je to prav lepo sdelo, de
fo finu kerftniga ozhetoviga kurna vidili. Po
kraljevim kerftu fo bili ali od fhkofa , ali pa od
duhovnov knesi in kraljevi flushabniki kerfheni,
kteri fo fe pripravili in she davno kerft shelelid 4
Ko fo bili she kerfheni, je fhkof, kakor
nekadaj Peter in Janes she kerfhenim Samarija-
nam, roke nanje poloshil, de bi bili od fvetiga
duha poterjeni; kakor fe tudi fhe pri birmi fkosi
naloshenje fhkofovih rok sgodi. Potem je fhkof
k altarju priftopil fvete fkrivnofti telefa in kervi
Gofpodove obhajat. Med fvetim opravilam je fhcl
kralj, njegovi fin, kraljevi flushabniki, in ravno
sdaj in she davno pred kerfheni k fvelimu ob¬
hajilu. Vfe mnogo in tefno nallazbeno ljudftvo ,
kar ga je v prodornim tenrpeljnu bilo, je pri
želim opravilu prav tiho in polno fvetiga fpofh-
tovanja bilo. Ganenje je bilo neisrezheno; neis-
fhtete folse svelizhanja fo bile prelite. Mnogo

8  *

1 IG

zhaftilljivih ftarzhkov, ki fo fe is nar tlaljih kra¬
jev fim pripeljali dali , de bi pri tem redkim
prasnovanju bili, fo djali: „Taziga vefelja fhe
nifmo doshiveli.“

Stari kralj je dal ta dan knesam in pervim
flushabnikam dershave veliko pojedino, pri kteri
je vef sadovoljen in ferzhno radollen med Josa-
fatam in Barlahamam na pervim meftu fedeF. Pa
tudi sa to je fkerbel, de bi fe vfaka uboga fa-
milija njegoviga glavniga mefla v fvoji hifbi obil¬
ne malize vefelila.

,,Rasun tega fe je med tem, ko je pri po¬
jedini bil, doli v kraljevih vertih na dolgi verili
mis velika nnioshiza liromafhkih otrok in na dru¬
gih misah veliko fhtevilo vbogih bolehnih ljudi
nalitilo.“

„Med mnogimi dobrotami, s kterimi je kralj
ta prašnik poflovil in ga fvojimu ljudfhu nepo-
sabljiviga boril, fte bile slab dve, savolj kterih
vli prijatli zhlovefhtva fvoje radofli dovolj poka-
sali in dobrodelniga kralja dovolj floviti nifo mogli.
Kralj je ravno ob zhafu sidanja tempeljna fhe
dve pohifhji svunaj melta sidati vkasal, v kterih
je bilo mnogo fob in dvoran in ki fo bile od
zvetnih vertov obdane. Nobenimu fhe ni pove¬
dal, zhimu jih je odlozhil in vfak fi je saftojn
glavo lomil, zhimu bi issidane bile. Po obedi
je flicl kralj s vlimi fvojimi imenitnimi gofli dolj
v verti, fvoje vboge gobe obifkat. Vli veliki in
majhini fo polno fpofhtovanja vftali in s pogledi
fo ga posdi-avljali, is kterih je radofl: in hvalesh-
noft lijala. Vli fo bili sa kraljeve trofhke novo
in prav lepo oblezheni. Tukaj je rasodel, de
je eno teh dveh lepih velikih hifh pred vratmi
sa lirohvafhnizo, drugo pa sa uboshnizo ali bo-

117

lefhnizo odlozhil. Otrozi in ftari ljudje fo bili
po tem s zhahjo od kralja in njegovih flusliab-
nikov tjekaj peljani, kjer je she kralj oglednike
in flushabnike k njihovi poftreshbi najel, in vfi-
ga kar fe mifliti more, li omilili.“

„Ne da fe isrezhi, kako fo fe otrozi in ilarzhki
vefelili, ko fo fe po lepih hifhah in verlih fpre-
hajali in jih pofedli. Josafat je folse vefelja lo-
zhil in fvojiga ozheta je objel. Knesi dershave
fo fklenili, po drusih mehih ravno tako ftoriti.
Barlaham pa je med otroke in h are moslie in
shene ftopivfhi Boga hvalil, vfe na tanko opo¬
minjal , sa fvojiga kraljeviga dobrotnika molili ter
kralju okrog ftojezhim knesam je djal: Zerkve in
liifhe dobrodelhva sidati je bila dofle v kerfhan-
fki zerkvi navada liflim krihjanam, kterim je
Bog pomagal in tudi dalje bo fhe, kakor v
duhu gotovo previdim. Ravno v tem fe v ker-
fhanfki zerkvi prav lepo ljubesen do Boga in <lo
ljudi pokashe.“

Dvajfeto poglavje.

Naj lepfhi krona.

Drugo julro fe je kralj Abenar s fvojim li¬
nam v fedno dvorano podal, kjer fo bili vfi nje¬
govi fvetovavzi po njegovim povelji shrani. V
tem velikim sboru jim je fvojiga fina Josafata
fvojiga fovladnika zeliga kraljehva pokasal, in
sapovedal ta njegovi fhlej» fkosi kraljehne raspiffe
s fvojim podpifam in pczbalam po želim kra-
ljehvu rasglafiti.

118

Josafatu pa je rekel: Moj dragi fin! dofle
fim ti le majhin del fvojiga kraljeftva vladali
dal, in vfe moje upanje li prefegel. Sdaj zliem
vladanje zeliga fvojiga kraljeftva s teboj delili.
Ti imafh s menoj na enim fedesliu fedeti. Ali
bolji: Evangeli ima na fedesbu leshali in najne
krone sraven njega. Sapopadek teh fvetih bu¬
kev ima nafha dershavna poftava biti. De bi
fe nama le po Boshji volji vedlo, fvetu pokasa-
ti, kar mi je nekdaj modri Barlaham rekel: B.ef-
nizhno kerfhanfki kralji in refnizhno kerfhanfko
ljudftvo, je nar frezhnejfhi ljudftvo pod fo!nzam.“
Ko je ftari kralj s fvojim finam tri leta ne-
vtrudno sa frezbo kraljeftva delal, in fhe veliko
dobriga ofnoval, je vfe vladanje dershave mladi¬
ni u kralju isrozliil. ,,Ti fi fadaj pri vfi mozhi
sliivljenja“—je djal — „in dofti mozban fam kra¬
ljevati, mene pa je mozh filno minula. Tesha-
ve ftarofti zbutim in tesha let, ktere fim preshi-
vel, me fkoraj premaguje. Bodi tadaj fam kralj!
Bog ti daj zhift um in dobrosheljno ferze. Po-
fneinaj naj vikfhiga kralja nebef in semlje; bodi
ozhe fvojimu ljudftvu. —Ako-bi pa fhe tu ali
tam mojiga fveta potrebovati vtegnil, bodem smi-
ram pripravljen, ti po' vfi vednofti in vefti fve-
tovati. V enim dvoru bom prebival s teboj, pa
v mirneje in daljne fobe fe bom prefeiil, de
bom tam le Bogu in fam febi shivel. Ker fim
toliko zhafa v opravke bil vpreshen, moj duh
po takim pokoji hrepeni, de moje truplo tu na
zemlji fvoje pofledno prebivaljfhe dolii.“

Tifte fobe v dvoru , is kterih fe je v kralje-
ve-verte vidilo, fo bile po povelju kralja Abenarja
prav profto napravljene in nizh lepo lije ni fme-
lo v nje. Bolj fo bile prebivaljfhu pufhavnika

119

podobne, kakor flanovanju velikiga famovladnika.
Ni/di vezh ga ni bilo k ozhitnimu obedu in na nje¬
govo miso ni bilo redkih ali dragih jedi prine-
fhcno. Svoj zhaf je sdaj v fvoji lobi, sdaj med
selenjem in v fenzi na vertu s branjem fveliga
pifma, s molitvijo in fpremifhljevanjem preshivcl.

Kar je bil kralj Abenar kerfhen, je obzhutil
frezho, kakor The pred nikoli ne. 11 cf le je prav
prerojeniga zhutil. Tudi njegovo ojftro temno
oblizhje , je tako ljubo , krotko in rasjafnjeno po¬
kalo , de fo le vli, ki fo  ga vidili, velel ili in la¬
mi bolj krotki in veleli podali. Pa med tem je
imel dari kralj Ihe vunder marfiktero shalodno
teshkoferzhno uro. V nepokojnih nozheh ali pa
tudi po dnevu, kader le je med hladnim sele¬
njem po vertu Iprehajal, fo mu vfe sgodbe nje-
goviga shivljenja v glavo prifhle. Grenko li je
ozhitoval , sakaj v fvoji ohladi ni toliko dobriga
doril, kolikor bi bil mogel dorili; de bi bil sa-
klade fvoje dershave bolj na podporo ubosih med
fvojirn ljuddvam, kakor na nepotrebno krajoto
in minljive ovefeljevanja oberniti mogel; de bi
le bil pri bolji volji in manji sheji flave in manjim
napuhu nektere kervave vojfke lahko ognil. Nar
bolj ga je bolelo, de je nadlolshne kridjane,
ker le ni potrudil, kridjandvo bolj fposnavati,
tako opoklo preganjal in de je toliko pobosh-
nih, fvetih osnanovavzov Evangelija umoriti dal.

V taki shalodni uri je ukasal Barlahama
poldizati. Zhaditljivi triindevetdefetni darzhek je
prifhel. Kralj ga je prav prijasno posdravil in
djal: .,0 Barlaham, moj nar darji, moj naj fve-
tejfhi prijalel, kterimu Iva jes in moj lin toliko
neisrezheno veliko dobrot dolshna, k tebi pribe-
shim, tebi le v roke podam! Kliso fini lozhilve

120

is tega fveta, na pragu vezhnofti ftojim. Jes ki
iim na 1’edesh povsdignjen, ljudem pravizo govo¬
riti navajen bil, moram kmalo pred vikfhi fe-
desh naj vikfhiga llopili k fodbi. Sizer Jim bil
navajen kakor kraljem gre, s velikim derhalam
potovati; sdaj fe moram lam bres vliga drush-
tva na dalji pot podati. Prav groša me je tega
in Urah me pretrefa. Tebi hozhem tadaj, pre¬
den pot v vezhnoJft naftopim, vfo sgodovfhino
fvojiga shivljenja, vfe kar fi imam od fvojiga
kerila Jim ozliitati, vfe kar me tifhi in teshi,
odkritoferzhno in gladko povedati. Miflim de
Kriltuf Gofpod apolteljnam ni sap (to j n djal: Prej¬
mite fvetiga duha! Kterim bote grehe odpultili ,
fo jim odpufheni, in kterim jih bole sadershali,
fo jim sadershani. Ilozhem ti tadaj fvoje grehe,
kolikor morem, povedati. Stori potem ti, kar
ti Boshji duh vda.“

S folsami in ker ii ni dal braniti na kolenih
fe je kralj poflednizh fpovedal. Barlahama je ta
poni hnoft, ta grevniga, ta odkriloferzhna fpo-
ved do folsa ganila. Miloltno ga je tolasliil:
,,Tvoji grehi fo veliki,“ je djal, ,,pa njegova
vfmiljenoft je zhes vfe njegove dela. Spokoriv-
fhim fe je rekel: ,,Ako fo vafhi grehi kakor
fhkerlat, bodo beli kakor fneg; in ako fo rude-
zhi kakor ba'gor, bodo kakor volna beli.“

„Kako vfe, kako popolnama grehe Bog is-
grevanim grefhnikam odpufha, kashejo mnogi
isgledi. Kralj David, ki je globoko padel, nozh
in dan fvojo pregreho objokajozh Boga vfmilje-
nja profil, ni farno vfmiljenja sadobil, temozh
tudi odrefhenik od grehov, fin Boshji, fe je is
njegoviga rodu, kakor zhlovek rodil in je bil
fin Davida imenovan !‘‘

121

„Peter, pervi Apokeljnov, je fvojiga gofpo-
da, kteriga je finu Boshjiga fposnal, trikrat sa-
tajil; britko je jokal zhes to, je tudi trikrat po¬
tem Ijubesen do Njega pokasal in Jesuf mu je
tudi, ga vikfhiga pakirja fvoje zerkve fposnav-
fhi, fvoje ovze in jagnjeta na pafho dal. Pavl
je, kakor ti, krikjane krafhno preganjal, jih v
jczhe metal in v njih fmert dovoljeval, pa naj ve-
zhiga grefhnika fe je sa voljo tega imel, fe je
fpreobernil in po Boshji milolli je hil vef nafpro-
ten temu, ki je hil poprej; isvoljeno orodje
je pokal osnanovanja njegoviga kraljem in ljud-
kvam. Sveti Apokelj Janes pravi: „Kri Jesufa
Krikufa naf opere od vliga greha. Zhe rezhemo
de nimamo greha, fe goljfamo in refnize ni v
naf, zhe pa fvoje grehe fposnamo, je svek in
pravizhen, ter nam nafhe grehe odpufha, in
naf ozhiki od vfe nepravize . 44

„Svojih grehov ii fe mi fadaj fpovedal; ve¬
ruj , de ti tvoje grehe odpuki.“

,Js zeliga ferza verujem v Jesufa Krikufa“ —
je rekel Abenar;—„drugodi ne vem svelizhanja
ifkati, ko v Njem!“

Barlaham ga je po od Jesufa prijeti oblaki
od grehov odvesal, ga vsdignil, objel in rekel:
„Mi vli ljudje fmo veliki grefhniki, drugazhi ne
moremo hiti svelizhani, kakor po saflushenju
Jesufa Krikufa . 44

To je kralja prav potolashilo; tako frezhni-
ga fe je zhutil, kakor po kerku. Mir Boshji je na¬
polnil njegovo ferze. S Barlahamam je fhel na
veri. Solnze na nebu in vfaka lilija, vfaka
zvelliza na vertu mu je Ijubesen in prijasnok
Boshjo osnanovalo; fhe ljubfhi in fhe vezhi jo
je pa v Jesufa Krikufa fposnal. Jafnok njegovi-

122

ga duha je tudi telefu dobro djala; dofti bolje
fe je pozhutil.

Zhes nekoliko je prifhel Josafat na veri.
Vefelil fe je fvojiga ozheta tako dobrovoljniga
viditi in frezho mu je vofhil. Kralj Abenar je
rekel: „Ref je, de fe bolj pozhutim; pa vunder
bom le malo dni fhe shivel. Pa nizh vezh fc
ne bojim umreti. Ker lim preprizhan, de fo
mi grehi odpufheni, nima fmert nizh vezh Rra-
hu sa-me. Ojfter prijatel mi je, pa vunder le
prijatel, osnanovavez Boshji, ki me bo milo in
prijasno poklizal in prepeljal v bolje slavljenje.'*

,,Tako je tudi meni, 44 — je rekel Josafat.—
Sizer fhe pomnim, kako lim oftermel , ko lim
pervizh od fmerti, od groba, od trohljivofti fli-
fhal. Pa fadaj mirno in vefelo na fvojo lozhi-
tev miflim. Pot je po tamni dolini, ktera pa
v veliko lepfhi kraje pelje, kakor je ta krafni
vert. Rezkem kakor David: „Bog je moj paftir!
Hodim naj tudi po dragah fmertniga mraka. Bal
fe hudiga ne bom. On je pri meni! Paliza nje¬
gova in njegova gorjazha mi vsameta ftrah ! 44

She tretji dan je kralj na vezher hudo sbo-
lel. Neprenehama je imel lilno velike bolezhinc.
,,Zhutim“ —• je rekel Barlahamu — „de fe mi
ura, ktera naj mogozhnejfhiga kralja in naj bolj
ubosiga podloshniga v desheli prizhakuje, blisha.
Poflednizh hozhem v tem shivljenju fveto vezher-
jo prejeli in fe fvetih fkrivnoft telefa in kervi
Gofpddove deleshniga koriti. Aloj lin in vfi mo¬
ji flushabniki naj bodo prizhujozhi, sakaj preden
fe is fvela lozhim, zhem fhe fvoje ljudftvo fvoje
vere v Kriflufa preprizliati. 4 *

V veliko dvorano fc je dal prenefli, de bi
tam fveto obhajilo prejel. Dvorana je bila, ker

125

je she nozh bila, s mnogimi fvezhami rasfvitlje-
na. Vfi flushabniki kraljevi, vifoki in niški, fo
prifhli v shaloftni tihoti in fo dvorano napolnili.
S bledim pa jafnim oblizhjem je kralj na fvoji
poftelji leshal. Josafat in Barlaham fta ftala vfak
na eni ftrani. Sdaj je prifhel fhkof in od fvo-
jiga duhovna fpremljen je ftopil v dvorano in
jih je lepo posdravil: „Mir hodi s to hilho in s
viimi v nji prebivajozhimi.“

Molil je s kraljem, ki je vef od vere, upa¬
nja in ljubesni bil vnet. Potem je fhkof slato
pofodizo odperl, ki je bila urni podobna in v
tanzhizo savita.

\ fi prizhujozhi fo pokleknili. Vef poboshen
je kralj na fveto hoftjo gledal, poln saupanja je
v boshje jagnje, ki grehe od fveta jemlje. Vef
pohleven fe je pri befedah: „0 Gofpod! nifim
vreden!“ na perfi terkal. Sbkof mu je fveto
hofljo podal s befedami: „Jesuf Kriftuf nafh Go¬
fpod , ki je sa naf fvoje telo dal, naj obvaruje
tvojo dufho k vezhnimu slavljenju.“

Po tem ko je kralj she dolgo v tihi pobosh-
nofti molil, ga je fhkof befed fvetiga Jakoba o-
pomnil : „Je kdo vaf bolan , pofhlje naj po
mafbnikov zerkve in s oljem ga masaije naj mo¬
lijo nad njim v gofpodovim imenu

In fhkof je molil nad kraljem, pomasaje
ga k poflednimu bojevanju, de bi .teshavc boles-
ni ftanovitno terpel in vfe groše fmerli junafhko
premagali mogel.

' Sbkof, kterimu fe je kralj mozbno fmilil,
je fhe en pot k njegovi poftelji ftopil in miloftno
ga tolashivfbi mu je pofebno befede fvetiga Ja¬
koba na ferze polosbil: „Blagor moshu, ki v fpra-
fbevanju ne omaga; sakaj po fvoji ftanovilnoili

124

I

bo prejel krono shivljenja, ktcro je Bog onim
obljubil, ki ga ljubijo.“ Potem ga je kralj The
poblagoflovil in odftopil je s fvojimi duhovni.

Kralj Abenar je imel fhe veliko terpeti fmer-
ti fe perblishajozh. Josafat in Barlaham fta bila
vedno pri njegovi fmertni poftelji prizhujozha. Le
kako uro je eden drusimu miru privofhil. Po
enim teshavnim dnevu je prifhlo kralju proti
polnozhi prav flabo. Barlaham sagledavfhi to,
je dal Josafata poklizati. Ko je prifhel, fe je
kralj fhe en pot fklonil, mu je obe roke po¬
molil ter rekel„Dragi lin ! J\ T e morem fe dofti
fvojimu Bogu sahvaliti, de mi je tebe linu dal!
Tudi tebi fe sahvalim sa vfo tvojo profto ljube-
sen! Po tebi lim Jesufa Kriftufa fposnal. Na¬
djam fe , de mi bode, kader ga bom sdaj vgle-
dal, prijasno oblizhje pokasal. Tudi njegovi
fvecniki, ktere lim dal tu na semlji umoriti ,
mi bodo kakor on, odpuftili, in me miloftno
med-fe vseli. Tebi pa naj Bog, ki je fam le do¬
volj bogat, vfe, kar li mifkasal, obilno plazha. 44

Kadar je kralj Abenar te befede sgovoril,
je na fvojo pofteljo nasaj omahnil in te befede
fhe farno je mogel s flabim glafam isgovoriti:
„Gofpod! v tvoje roke srozhim fvojo dufho ! ££
Umeri je. Josafatu, ljubesni polnimu linu, fe je
potok vrozhih fols vlil, in drago truplo objem-
fhi je kufheval obledeno oblizhje fvojiga ozheta.
Pri vli fvoji shalofti je imel vunder svelizhano
ferze 5 sdelo fe mu je, de je nebefhka luzh nje¬
govo dufho oblijala. „To je obzhutek vezhniga
shivljenja, — je rekel Barlaham; tvoj ozhe fo
frezhno umerli.“ Josafat ni dal truplo ozheta v
kraljevi bagor oblezheniga v trugo djali, temozb
kakor je umirajozbi kralj ukasal, v rafovnik sa-

125


vitiga. Pa vunder fo sa pogrebam sla to krono
na bagoraki blasini nefli. S veliko shalokjo je
fhel kralj Josafat k sagrebu in molil je na grobu:
,,0 Bog, Ti kralj velizhankva; ki li fam mogo-
zhen in neumerjozh in neumerjozhnok dodeliti
morefh; ki svelizhanje vlih ljudi shelifh! Ti
li molitev mojih fols vflifhal in fvojiga Tlushab-
nika, mojiga ozheta, po Tvojim Sinu Jesufu Kri-
kuTu svelizhal! Daj de Te tega svelizhanja sdaj v
nebelih vezhno vefeli. Saj hozhefh ti vlim, ki v
grobih pozhivajo in nad grobmi jokajo, vezhno
shivljenje podeliti in jih v Tvoje svelizlianTtvo vseti.
Tebi bodi hvala, Tlava in zhalt v vTe veke! Amen."

Po sagrebu kraljeviga trupla Te je JosaTat v
sapufhene Tbbe Tvojiga ozheta vernik Kako pras¬
ne in pulle To Te mu sdaj sdele! S bolezhino je
gledal kraje, kjer je The pred kratkim Tvojiga
ozheta gledal. Rekel je Barlahamu, ki ga je Tprem-
ljal: „Ti moj uzhenik in prijate!, ti moj dru¬
gi ozhe! prebivaj sdaj s menoj tukaj in nesapu-
Thaj vezh te hiThe! Ollani pri meni: Taj nimam
nikogar vezh na semlji rasun tebe ! Preshivi Tvoje
kare dni tukaj v pokoju!“

„Prav imaTh ljubi Tin! je rekel Barlaham.
VToko ftaroft lim doshivel! PreTlab lim, Tvojo ker-
ThanTko obzhino dalje oTkerbovati. Tudi Te zhaT
blisha, de to trudno truplo, to teshko butaro,
umerjozho odejo neumerjozhiga duha prezh po-
loshim in s Kriftufam shivim. O de bi mogel s
Pavlam rezhi: „Dobro vojTkovanje lim vojTkoval,
tek dokonzhal, vero ohranil. Sdaj mi je prihra¬
njena krona pravize, ktero mi bo dal GoTpod
pravizhni Todnik liki dan ; pa ne le meni, am¬
pak tudi tikim, kleri ljubijo njegov prihod. £<

126

O tilta nebefhka krona je ref naj lepfhi kro¬
na, je rekel Josafat; kres vfe primere je lepfhi
od vfih pofvetnih kron. Kakor moj ozhe , bo¬
dem mogel tudi jes snamnje moje kraljevfke
zhafti puftiti! Vlili fvojih posemljifkih sakladov
in bogaftev ne bodem nizh feboj vseh Prisade-
vati li tadaj hozhem tifto krono dofezhi in fi sa¬
kladov sa nebefa naberati!

Josafat je vfe prasne ure, ktere fo mu nje¬
gove mnoge opravila pripullile, pri Barlahamu
preshivel. Te ure fo bile njegovo nar flajfhi
pokrepzhanje in fo mu bile zhes vfe vefelje in
vefeljevanje kraljeviga dvora. Eniga vezhera je so-
pet prifhel. Barlaham je do fmerti bolan pri oknu
fedel. Solnze, ki je ravno sa goro fhlo, je va-nj
fijalo. „Glej, je rekel Barlaham, folnze med tem¬
ne oblake sahaja; pa lepfhi bode sopet prifhlo.
Tako ' je s zhlovekam, zhe fmo le koliko podob¬
ni , tej dobrodelni Ipzhi, podobi tiftiga, ki jo je
vftvaril; in zhe le kakor ono v želim fvojim te¬
ku, ljudem le dobro delamo. Moja ura, dragi
fin, je sdaj prifhla! Moje roke fo she mersle, le
teshko flie iopem. Lozhim fe sdaj od tebe! Pa
mirniga ferza bodi, v nebelih fe sopet vidiva.
Nadjam fe, de tje gori pridem, kjer fe pravizhni
fvetijo zhifteji kakor folnze. Sdrav oftani in ved¬
no befedi Jesufovih pomni: „Sveft oftani do fmerti
in krono sliivljenja ti bom dal.“

Josafat mu je s folsami obljubil; in Barla¬
ham pa je molil k Bogu: „Ohrani tega fvojiga
flushabnika Josafata, kterimu li mene nevredni-
ga dal uzhenika in vodnika. Dodeli mu modroft,
de fe vfih saderg, ktere mu prilisovanje in sape-
Ijivoft flavita, ogne, dodeli mu mozhi, de fam
febe in fvet premaga in tako krono uniga shiv-

127

Ijenja dofeshc, o Bog — Ozhe, Sin in fvcti Duh —
lderimu flava in zhaft gre v vle vel<e, Amen.“
Pri teh beledah je Barlaham umeri. Josafat
ga je objokoval in pokopal, kakor fvojiga ozheta.
Josafatov pregovor, kteriga fe je fkosi zelo fvoje
shivljenje, dershal, fo bile Jesufove belede, ktere
je vlim ljudem rekel: „Sveft oftani do fmerli in
krono shivljenja ti bom dal.“